SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY PAGE 11 AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK - l-Wnevnik, cena $ 2.00 - THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER ¡^^^■■■■^■HHjj^HI^HH^HBIIHH 16.8.1995 AVSTRALIJA PROSLAVILA 50. OBLETNICO ZMAGE NA PACIFIKU - VP-DAY V POVORKI V BRISBANU TUDI SLOVENKE V NARODNIH NOŠAH Melbourne, Shrine of Remembrance. Slava padlim! J "Australia Remembers" - 15. avgusta 95, po 50. letih zmage na Pacifiku se ie Avstralija z vsemi častmi spomnila konca II. svetovne vojne s številnimi svečanostmi, mimohodi in povorkami.Na slovesni paradi v Brisbanu so korakale tudi naše Slovenke v narodnih nošah. V II. svetovni vojni je izgubilo svoja življenja 39.366 Avstralcev, samo na Paci- fiku več kot 10.000. Za takratno maloštevilno avstralsko prebivalstvo so bile to velike izgube. V torek, 15. avgusta, točno ob 12. uri so nas, Avstralce, po mnogih avstralskih mestih sirene opozorile, da je čas, da za trenutek opustimo delo in da se z dveminutnim molkom spomnimo vseh, ki so padli - tudi za svobodo Avstralije. V TEJ ŠTEVTLKT — Iz dnevnika urednice — Zanimivo kajne? — Tudi to je Avstralija str. 2 — Pišejo nam — To in ono iz Slovenije — Slovenija, moja dežela str. 5 — Po svetu — Zapisali so še v... str. 6 — Arheologija-Kultura str. 7 — Poslovna Slovenija str. 8 — Slovenski akademik, ali veš svoj dolg? str. 9 — Predstavitev treh knjig sydneyskih Slovencev str. 10 IZ DNEVNIKA Ponedeljek. 14. 8. 95 Stanke Gregorič -J--UREDNICE HELENA, to noč sem te sanjala, bila si tako drobcena in nebogljena, spremenjena, tvoja bolečina ie bila že do sedaj tudi moja, toda to jutro sem jo čutila še bolj kot kdajkoli prej v teh zadnjih tednih. Težilo me je pri srcu in razmišljala sem o tem ali naj te obiščem ali ne, čeprav vem, da te obiski utrujajo in da niso priporočljivi. Pa tudi sama take stvari težko, zelo težko in prizadeto prenašam. Vem, tako žalost kakor veselje sta sestavna dela našega življenja, pa kljub temu zadnje čase enostavno noče in noče biti več veselja kot žalosti. Spremljajo nas vojne, bolezni, nesreče...skorajda ni dneva brez solz! O vsem tem sem torej razmišljala zjutraj, ko je zazvonil telefon in ko si se oglasila s šibkim glasom na drugem koncu žice: Si ti Stanka? Kdo je to? sem te vprašala. Jaz, Helena Lebeijeva! si dejala in sledil je "potrt" pogovor, ki bi ga rada zdaj in na tem mestu nadaljevala. Draga Helena, ne išči krivde pri sebi in ne izgubi občutka lastne vrednosti. Potrebujemo te! Tvoj mož Ivo, tvoja dva sinova, tvoji vnučki, sorodniki, prijatelji, potrebuje te vsa slovenska skupnost! Nekje sem brala, da Slovenci "ne znamo žalovati"; smo zadrzani, popolnoma smo "pod kontrolo", ne upamo se kričati, ihteti, preveč jadikovati in govoriti...nekako tako je pri Avstralcih, saj so vedno hvale vredni "tihi, mirni, zadržani". V svoji knji°i o premagovanju potrtosti, tesnobi in žalosti pisec RaphaelLenne pravi: 'Spomnimo se žalovanja sredozemskih ljudstev. Pri njih nič ne kroti izražanja bolesti zaradi izgube. Ženske takoj izbruhnejo z obupnimi kriki, si pulijo lase, se vedejo, kakor da si hočejo raztrgati obleko. O tem bi se kao utegnil izraziti, češ, da uprizarjajo ob dogodku veliko predstavo. Pravzaprav je res tako. K temu pripomorejo še strokovnjakinje, žalovalke, ki še podžigajo žalostno razploženje, noč in dan. V ozadju tega običaja je psihološko spoznanje: Kdor neko močno čustvo v celoti predela m preživi, se ga hitreje otrese, vsaj v normalnih okoliščinah. V manjši meri je to izkusil že vsakdo od nas, namreč, da se svojih bolečin reši prej, če se zmore dobro izkričati in zjokati nad njimi. Zato se nič ne zadržuj Helena, kriči, tolči po blazini..joči in delaj kar se ti delati zahoče - ne oziraj se na opazovalce, zdravnike, socialne delavce, fizioterapevte in tiste, ki te hodijo gledati kako "lepo" vse skupaj prenašaš...bolečina za tremi mrtvimi mora biti doživeta in preživeta v popolnosti, v vsej svoji grobosti in krutosti in na koncu premagana! Ne izogibaj se je in ne beži pred njo! To so moje lastne izkušnje. Kar pa se občutka krivice tiče...Vsi sorodniki v Sloveniji so v skrbeh za vaju. Elica in Vinko Rizmal, ki sta se udeležila pogreba v Mariboru (mimogrede rečeno Bredin in Jernej in pepel je položen na pokopališču Pobrežie v Mariboru, nedaleč od groba mojega očeta) sta mi pripovedovala kako žalostno je bilo. Pri pogrebu je maševal naš pater Niko...Ivo pa je prav včeraj podelil z menoj vest, da bi bila Breda naslednje leto predložena za rektorico mariborske univerze in mi prebral pismo Bredine sestre Alenke; ker je tako izredno čuteče, sem ga prosila za dovoljenje, da ga ponudim v branje tudi našim bralcem, saj ogromno pove in je dober poduk: v takih primerih brez očitkov! Dragi stric Ivo in Helena! Danes bo moje sporočanje neurejeno, vsled žalosti, ki jo prebolevamo tukaj in tam. Pogosto so moje misli potovale k vam s vprašanjem - kako je naš stric Ivo, nekdo mu mora nekaj napisati. Prezgodaj je za vso našo slovensko avstralsko družino, da bi morali živeti od spominov, od slik iz preteklosti, ki jih objema bogat okvir. Ali bomo morali biti zgolj hvaležni za čudovita druženja, za ljubezen, za sožitje med nami vsemi? V imenu naše družine prejmite vsi tam v Avstraliji, od Helene, do Piera, Adriana...naše najgloblje sožalje. Danes smo vršičkali v vinogradu in spominjali smo se prav Angie, ko je tisto leto bivanja v Sloveniji prišla v isti vinograd na trgatev. Ta žalostna resnica še vedno v mojem srcu ne diži. Obličje mojih dragih punc je še vedno živo in sveže; preprosto ni tolažbe! Lotevamo se torej dela v vinogradu, v hlevu — skratka iščemo uteho v Fizičnem naporu, da lahko še kdaj prespimo noč. Sinoči po pogrebu smo s punčkami, teto Greti in patrom Nikotom naredili prekrasen nočni sprehod. To sožitje z naravo d še edino krepi telo in srce. Danes zvečer gremo k naši zadušnici v Jurij. Kako je Helena? Želimo ji dobreea okrevanja, veliko moči tebi. dragi stric Ivo. imejmo se radi, še bolj kot do sedaj. Ostanite nam zdravi - ostanimo z roko v roki in skupaj začnimo prihodnji čas. Upam, da nam prinese tolažbo in nov smisel življenja. Vse vas objemam in pozdravljam Alenka in vsi domači, Jedlovnik, Slovenija" Helena, da bi lahko ponovno stopila na trdna tla, in ti si to vedno zmogla, moraš povsem jasno videti kaj se je zgodilo in kljub vsemu začutiti kje i^tvoje mesto — med nami! Tvoja Stanka 1* ^ • —-- mvvo SmS SLOVENEC SLOVENCU V SLOVENIJI PRODAJA V NEMŠKIH MARKAH Kompas Holidayjx>nuja 7 dnevne počitnice v Kranjski gori v apartmajih Prusnik za toliko in toliko nemških mark. "Je Slovenija švabska kolonija?" se sprašuje bralec dnevnika /Slovenec/ JE BIL KOPER PRED TREMI LETI ŠE V SFRJ? Zbegan lastnik citroena ZX avantage, letnik 1992, je prinesel uredništvu MAG-a faksimile zapisnika o tehničnem pregledu vozil. Avtomobil so izdelali pred tremi leti v koprskem Cimosu, toda v rubriki "država proizvajalka" črno na belem piše: Jugoslavija. Za Ministrstvo za notranje zadeve oziroma za njegove visoko zmogljive računalnike je bil Koper potemtakem najmanj še leto dni po odcepitvi v SFRJ. /MAG/ NOVO V JEZIKOSLOVJU Za eno najdaljših besed (42 črk) v slovenskem jeziku je poskrbel avtor članka z naslovom Novo v srbskem jezikoslovju v Slavistični reviji. Glasi p srbskohrvaškočrnogorskobosenskohc a takole: ercegovski jezik. SYDNEYSKA OLIMPIJADA NA ZASTRUPLJENI ZEMLJI? Pravijo, da je del tekmovališča za sydneysko olimpiiado 2000 zgrajen na zemlji, zastrupljeni z industrijskimi odpadki. Zagovornik varstva narave Kay Short je na televiziji povedal, da so organizatorji, politiki in športniki namerno zamolčali nahajališče teh odpadkov. Tako je bilo odkrito, da so na področju Homebusha, kjer naj bi potekal del iger, odlagali azbest, arzen, baker, cink, krom, svinec, živo srebro in kadmij. Oblasti so poskrbele, da mednarodna znanstvena revija ni objavila poročila dr. Sharon Beder o visoki zastrupljenosti zemlje. Tudi novinarji niso hoteli posvetiti temu problemu posebno pozornost, saj so se bali, da bi Avstralija izgubila igre. Onesnaženo zemljo nameravajo premestiti na parkirišča, pokrita s travo. Odtekanje strupenih tekočin pa bodo preprečili z odtoki globokimi sedem metrov. Odpadke bodo prekrili z meter debelo plastjo ilovice in tako onemogočili prodor odpadkov na površje. Zaliv Homebush pa je sicer še poln dioksina, ki pa najbolj škoduje le ribam. Dioksin je odpadni proizvod bližnje tovarne podjetja Union Carbide, ko je proizvajala kemikalijo 2,4,5 T, potrebno za izdelavo strupa agent orange. Ta povzroči tudi odpadanje listja, uporabljali pa so ga v vijetnamski vojni. Tovarno so že zaprli. Sydneysko olipmijado leta 2000 pa vseeno predstavljajo kot prve zelene olimpijske igre... TISKOVNI SKLAD $ 25.00 T. Drezga; $ 5.00 F. Krenos ITVALA PIŠEJO NAM Uredništvu! Že pred leti smo Slovenci v Canberri imeli poučne pridige, da moramo naše ambasadorje v Avstraliji spoštovati, da so to naši zastopniki, da za nas skrbijo in nas varujejo. To so takrat bili še jugoslovanski gospodje. Seveda učitelj zaradi tega poduka ni žel posebnega ugleda. Skoraj z istega kota nas g. Žohar uči svoje modrosti (Glas Slovenije, št. 55, 5. julij 1995, stran 3), katere moram zavrniti z vso vnemo mojega prepričanja. Večina Slovencev v Avstraliji smo po avstralskem in slovenskem zakonu državljani obeh držav, zato ni ne moralnega, ne pravnega razloga, da, bi ne izrazili svojih skrbi in če treba, tudi kaj ukrenili. Se več, naša vest nam nalaga dolžnost zaščititi svoje interese. Na dr. Drnovška sem naslovil pomisleke in skrb o imenovanju g. Jančarja za veleposlanika, s kopijo zunanjem ministru g. Thalerju že v mesecu maju. Do danes ni odgovora. To je namreč način, kako slovenska vlada z molkom rešuje probleme državljanov. Takšno ravnanje nas skrbi in nam je v A vstra/iji tuje. Kakšne zagovore in izgovore za g. Jančarja prinašata g. Žohar in g. Rogelj ne more izbrisati dejstva, da je bil g. Jančar predsednik Slovenske izseljenske matice, ko je bila priključena na računalnik pri Notranji upravi. Kriv ali ne kriv, za to in vse storjene krivice izseljencem pri SIM v njegovem času je odgovoren. To je ključ travme, ki nas čaka z njegovim prihodom. Ker ne želim dolge diskusije o spravi m njenem neuspehu, odklanjam tudi vsako poučevanje o isti od g. Žoharja. V Avstraliji je prišlo vsaj do delnega pomirjenja duhov. Če ne bomo VSI odklanjali Jančarjevega imenovanja za veleposlanika, smo tam kjer smo bili. On se bo povezal z istimi, s katerimi je bil povezan pred leti in ponovno se bomo prepirali koliko je kriv Jančar in koliko drugi. Žoharjevo pismo je pričetek tegaprocesa. Kdor ima ušesa naj posluša. Če slovenska vlada nima posluha in interesa za sožitje med Slovenci v tujini, bomo v bližnji prihodnosti zastavili vse sile, da nas posluša vsaj avstralsko zunanje ministrstvo pa če bomo uspešni ali ne. Cvetko Falež, Canberra, 30. 7. 1905 Glas Slovenije Stanka Gregorič V Glasu Slovenije z dne 19. 7. 1995 ste objavili v napovedi na naslovni strani in na str.7 poročilo o predstavitvi pesniške zbirke avstralskega Slovenca Jožeta Žoharja. Samo zaradi resnice same bi želel dopolniti ta poročila: knjigo je izdala Pomurska založba iz Murske Sobote, ki je sama poskrbela za predstavitev Žoharjeve zbirke v svojem okolju, Pomurju. Za predstavitev v Ljubljani pa je v dogovoru z založbo m avtorjem poskrbela Slovenska izseljenska matica, v njenem imenu pa uredništvo Rodne grude in osebno Jože Prešeren. Da bi dali dogodku širši pomen, smo se odločili, da je bila predstavitev v prostorih Društva slovenskih pisateljev (ki pa pri sami predstavi ni sodelovalo). Uredništvo Rodne grude seje tudi dogovorilo s pesnikom in igralcem Aleksijem Pregarcem^, da je na predstavitvi na visoki ravni prebral nekaj Žoharjevih pesmi; prav tako smo se m: dogovorili z dr. Igorjem Mavrom, da je (tudi kot avtpr spremne besede v knjigi) strokovno ocenil oz. označil Žoharjeve pesmi. Ne nazadnje je treba omeniti tudi dodatek k slovesnosti: za radgonsko srebrno peninoje poskrbel sponzor predstavitve, podjetje Radgonske gorice (pridobila ga je Rodna gruda, ki je zaradi tega tudi objavila oglas v RG), za prigrizek pa je prispevala SIM. Vsekakor pa moram poudariti, da smo vsi, ki smo sodelovali, delali to z veseljem in nam je bilo v zadovoljstvo, da je predstavitev uspela. Lep pozdrav Jože Prešeren, v.d. glavnega in odgovornega urednika Rodne grude. Ljubljana. 2. 8. 1995 * Spoštovane Slovenke in Slovenci v širnem svetu! Obračamo se na vas, da nam pomagate zsraditi novo pediatrično kliniko v Ljubljani, v kateri se bodo zdravili vsi hudo bolni otroci iz Slovenije. Devizni tekoči račun je odprt pri SKB. d.d.. Ljubljana Kraigherjeva ploščad, št. 7383 - VA - 121665/1 - 550. Odbor za novo pediatrično kliniko in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Draga Stanka, pošiljam vam ček, da bom lahko še naprej dobil Glas Slovenije. Vam bi rad iskreno čestital za vso skrbno delo, ki ga tako pridno opravljate. Želim vam še mnogo vztrajnega dela pri tako uspešnem časopisu. Prisrčen pozdrav vam pošilja Lenti Lenko, Melbourne Spoštovano uredništvo "Glasu Slovenije"! Z velikim veseljem prejetji a m vaš list, ki mi prinaša vesti iz daljnje Avstralije. Čestitam vsem sodelavcem in sodelavkam za kvalitetno in izčrpno vsebino, ki nedvomno veliko pripomore k obveščanju tamkajšnjih Slovencev, ki jim tisk iz domovine ni tako lahko dostopen. Hvala za vse in lep pozdrav dr. Bogdan Zega, urednik "Ženevskih novic" - glasila Združenja ženevskih Slovencev, Švica " KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Dunajska 22, LJUBLJANA 61 000, SLOVENIJA Telefon: + 61/ 1327 341 _Fax: + 61/ 1331 052 NOVI VELEPOSLANIKI - KAM GRE KDO /Delo/ Pod naslovom "Kam gre kdo v tujino?" novinar Ervin Hladnik Milharčič v Delu med drugim piše: Uradnih podatkov o dogovorjenih imenih ni. skoraj gotovo pa so že končani kandidacijski postopki za Argentino. Japonsko in Svet Evrope. Slovenski krščanski demokrati so vztrajali, da Argentina pripade njim, v Buenos Aires bo odšel dr. Janez Žoajnar redni profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani in priznan strokovnjak za prehrano živali...Zdajšnji odpravnik poslov v Tokiu Janez Primože bo ieseni napredoval v veleposlanika na Japonskem. Za mesto veleposlanika pri Svetu Evrope v Strassbourgu je postavljena bivša mariborska županja Magda Tovornik, ki je nedavno pristopila k Liberalnim demokratom. V Moskvo gre Dušan Snoj, glavni urednik Gospodarskega vestnika, za Singapur sta še vedno dva kandidata, zdajšnji veleposlanik pri skandinavskih državah Ivo Vajgl pa naj bi jeseni odšel v Rim, v Stockholmu naj bi ga zamenjal Vojislav Šuc. VELEPOSLANIKI - KAM GRE KIX) /Slovenec/ Slovenec v rubriki "Komentar" med drugim piše: Predsednik Liberalno demokratske stranke LDS) Janez Drnovšek očitno ve, kaj dela, saj je - potem ko je na hitro poklical k sebi koalicijska partnerja, torej prvaka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojzeta Peterleta, in svojega partnerja iz Združene liste socialdemokratov (ZLSD) Janeza Kocijančiča - kaj hitro našel soglasje za novo delitev veleposlaniskih mest. Tako v daljnjo Canoeiro, kot kaže. odhaja Matjaž Jančar - preverjena oseba prejšnjega režima, v Rim menda nekdanji tiskovni predstavnik beograjske vlade Ivo Vajgl...SKD pa bo v tako sporno Argentino, kot je slišati, usmerila dr. Janeza Zgajnarja. po poletni vročini pa nja bi se pred zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem umaknil v Bonn sedanji državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj... NAJNOVEJŠA RAZPRODAJA SLOVENSKEGA LICEMERSTVA /Delo/ Dejan Vodovnik: Slovenska mladinska rokometna reprezentanca se je srečno uvrstila na svetovno prvenstvo, zdaj pa enostavno ni denarja za pot v Argentino. Po drugi strani pa prihajajo v Slovenijo okrepitve v nogometu in košarki iz bivših jugoslovanskih klubov (gre za vrhunsko kvaliteto za relativno nizke cene)...tu so tudi in predvsem problematična podeljevanja slovenskega državljanstva, za katerim stojijo "bogati botri, ki so bodisi direktorji uglednih podjetij in imajo zelo dobre zveze z organi, ki podeljujejo državljanstva, bodisi so vplivni politiki, ki sedijo po upravah klubov in delajo za lastni ugled in slavo". POMANJKLJIVOSTI V SLOVENSKI VOJSKI /Delo/ "Medtem, ko se je šla naša država nekakšno čistunstvo pri spoštovanju embarga, so druge republike nekdanje države kupovale orožje v neomejeni količini," piše Vladimir Vodušek. Tudi sicer so v Slovenski vojski po avtorjevem mnenju komaj našli 50 vojakov, ki so ustrezali merilom za udeležbo na ameriški vojaški vaji: "Enote redne vojske po šestih mesecih namreč niso sposobne, da bi se udeležile urjenja v tujini." Podobno je s slovensko nepripravljenostjo pri oklepnih mehaniziranih enotah, ki so se na Hrvaškem najbolj izkazale. "Hrvaška Nevihta sicer ne bo pljusnila proti naši državi, pa vendarle bi se moral prezirljivi odnos do Slovenske vojske spremeniti - treba bi ji bilo dati mesto, ki ji gre. Obrambni minister Jelko Kacin deluje bolj kot minister za informiranje, ki zna dobro prikrivati slabosti v vojski." Vojsko bi bilo treba osvoboditi politikantstva in čimprej nabaviti manjkajoče orožje. PO HRVAŠKI 'NEVIHTI' SE JE POVEČALA VARNOST V SLOVENIJI /Slovenec/ Marcel Koprol: Dokončno je odvrnjena nevarnost srbskin napadov in povečala seje notranja varnost Slovenije...meja Zahodne Evrope se je zdaj dokončno premaknila na južne hrvaške meje. To dejstvo je treba izrabiti predvsem v urejanju razmer z Italijo, saj je soseda kot pogajalski adut izgubila svoje neprikrito spogledovanje z beograjskimi politiki. ALBIN GUTMAN OSTAJA /Delo/ Albin Gutman ostaja na čelu slovenskega generalštaba, saj ga kadrovska komisija vlade na korespondenčni seji ni razrešila dolžnosti, ker je temu nasprotoval notranji minister Andrej Ster. Opozicijski poslanci so menili, daje zamenjava politična, obrambni minister Jelko Kacin pa jih tudi ni mogel prepričati, da gre za osebno Gutmanovo željo. ZUNANJI MINISTER BIH V SLOVENIJI /STA/ Pred dnevi se je mudil v Sloveniji zunanji minister BiH Muhamed ŠaČirbej, ki seje s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem po°ovaijal o razmerah v BiH in o sodelovanju med dvema državama, ki se razvija dobro in v duhu prijateljstva. Trgovina med državama pa je lani že presegla 100 milijonov tolarjev. SIMBOLNO ZNAMENJE OB OBISKU PAPEŽA /DružinaJ Na seji cerkvenega odbora za pripravo papeževega obiska v Sloveniji, so v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani sprejeli simbolno znamenje, poseben znak, ki ga bodo v cerkvi na Slovenskem uporabljali pri vseh pripravah povezanih z obiskom papeža Janeza Pavla II. Gre za stilizirano podobo plamena (rdeče ban e), znamenje Svetega Duha, sredi plamena pa je križ, znamenje odrešenja. Izdelal akademski slikar prof. Lucijan Bratuša. V SEVERNI ITALIJI S^RAD]P CAPODISTRTA NE SLISI VEČ /Delo/ Na oddajniški postojanki Beli Križ ne vključujejo vec oddajnika, na RTV Slovenija pravijo, da opuščajo srednje valovne oddajnike zaradi varčevanja. V Kopru so ogorčeni, saj je italijanski program koprskega radia poslušalo med drugimi tudi osem milijonov italijanskih poslušalcev in je v sosednji državi sodil med najbolj poslušane radijske postaje. PREDSEDNIK MTLAN KUČAN SPREJEL IZSELJENCE IZ ZDA /Delo/ Milan Kučan je sprejel predstavnike izseljeniške organizacije Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) iz ZDA, pod vodstvom predsednika Josepha Evanisha. Kučan je opozoril na pomemben prispevek Slovencev po svetu k priznanju in promociji Slovenije. Zahvalil se je za prispevke, ki so jih člani te organizacije namenili za izgradn jo nove pediatrične klinike v Ljubljani. CUKRARNA — MESTNA OBLAST SE JE KONČNO ZGANILA /Primorski dnevnik/ Nekaj sto metrov od novih, sodobnih in razkošnih prostorov državnega stanovanjskega sklada v Ljubljani stoji Cukrarna, na pol porušena, spomeniško zavarovana. Njene stanovalce zdaj selijo v nova nadomestna stanovanja. Mesto Ljubljana Cukrarne ne namerava obnoviti, saj bi morali za prenovo odšteti milijardo 250 milijonov tolarjev, po nekih izračunih pa še enkrat toliko, stavba pa sicer ne bo v njeni lasti, na sodišču že teče postopek za ugotavljanje lastništva. NA PRIMORSKEM ŽELIJO PET VOLILNIH ENOT /Slovenec/ 60.000 Kraševcev in Brkincev v državnem zboru RS nima pravega predsednika, čeprav bi morali imeti dva. Zato Zveza za Primorsko predlaga, da naj bi do naslednjih volitev do zdaj enotno volilno enoto razdelili na pet ločenih enot: Slovensko Istro, Kras, Goriško in Vipavsko, Posočje ter Idrijsko in Cerkljansko. Vsaka od teh naj bi izvolila najmanj enega poslanca. KNJIGA O CLEVELANDU V Zemljepisnem muzeju v Ljubljani so predstavili knjigo dr. Matjaža Klemenčiča Slovenes ofCleveland. To je prva knjiga v slovenskem zgodovinopisju o mestu v ZDA. Lipo^ list Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje Turističnega vestnika $EVTJA PET ZVEZDIC Časopisno-založniška družba Kmečki glas je obogatila slovenski revijalni trg z mesečno barvno revijo Pet zvezdic, ki ima podnaslov - Revija za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani in pijači. Izhaja mesečno v nakladi 10.000 izvodov, njena vsebina pa je naravnana tako, da na nevsiljiv način seznanja bralce, katera je zdrava oziroma varovalna prehrana. V njej je ponudba receptov tako za vrhunsko kot za preprosto kuhinjo, mesno in vegetarijansko, domačo slovensko in mednarodno. Revija se dobi v kioskih ali naroči pri Kmečkem glasu na telefon 0011-386-61-173 53 59. PASTIRSKE IGRE V SENOŽEČAH od 26.-27. avgusta Senožeče so trenutno najpomembnejše rejsko območje drobnice v Sloveniji. V soboto bodo tolkli kozo, streljali s fračo in fičafajem, plezali na mlaj, tekmovali s karjofo, tekmovali kdo lepše piska na pastirskojpiščal, kdo lepše zapoje Gregorčičevo pesem Veseli pastir. Pekli bodo krompir in postregli s pristnimi dobrotami. Poleg bogatih razstav sirov, kmečkih dobrot, orodij se bodo pomerili tudi v kmečkih veščinah. Ob tej priložnosti bo tudi ustanovni občni zbor društva rejcev drobnice Slovenije. Pastirske igre bo v soboto zaključil ansambel Lojzeta Slaka. V nedeljo bo tradicionalno tekmovanje primorskih harmonikarjev. MLADINSKEMU TURIZMU SE QBETAJO BOLJŠI ČASI Študentska organizacija si bo prizadevala, da bi v Ljubljani čimprej dobili ustrezen mladinski hotel. Tudi v programu Urada za mladino je, da bi do leta 2000 v Sloveniji uredili vsaj pet objektov (Youth Hostel) s skupno okrog 400 do 500 posteljami, predvidoma na Bledu, v Ljubljani, Mariboru, Gorici in na obali. Mladi pogrešajo tudi sistem medsebojnega informiranja, zato so predlagali ustanovitev mladinskih informacijskih pisarn po različnih krajih Slovenije. "ČRNA KUHNA" v MARIBORU V središču Maribora primanjkuje kakovostnih gostinskih lokalov, kar povzroča težave zlasti poslovnežem, ki bi radi popeljali svoje partnerje v prijeten lokal. Pri Jeklotenni so se zato odločili, da na Partizanki 16 odprejo svoj prvi lokal, ki naj bi slovel predvsem po domačih štajerskih speciantetah. Uredili so ga v kletnih prostorih, poimenovali pa Črna kuhna. Tu nameravajo gostom predstaviti tudi stare kuharske običaje. V SRCU VASI ZNAMENJE STOJI Na izseljensko nedeljo, 2. julija, je na Gibini pri Razkrižju župnik Marijan Rola blagoslovil obnovljeno kapelo, posvečeno sv. Janezu Nepomuku. To sveto znamenje so sredi Gibine v letu 1924 postavili gibinski verniki na kraju, kjer je bila prej lepa, manjša kapelica. Vanjo so postavili kip Janeza Nepomuka, ki je v prejšnjo bil postavljen že leta 1798. Do tega leta je bil na križpotju proti reki Muri, kjer je cež reko vodil leseni brod. Gibinksi predniki so si namreč za svojega zavetnika izbrali tega svetnika, da bi jih varoval pred muhasto reko, ki jim je mnogokrat hudo ponagajala. Da bi jih varoval na tem braniku slovenske dežele, so se mu tudi sedaj izročili z molitvijo in ubrano pesmijo. Mnogo ljudstva seje zbralo - tudi rojaki iz Amerike in od drugod. ROGAŠKO GLASBENO POLETJE Skoraj 40 prireditev, ki zajemajo koncerte raznih izvajalcev, elitni Anin ples, folkloro, plesne turnirje, musical, cabaret, ljudske plese in drugo se trenutno odvija v Rogaški Slatini, vse tja do septembra. Letošnja novost: večina glasbenih prireditev je za goste zdravilišča brezplačna. DOLENJSKA IN BELA KRAJINA ZA PRIMORCE Bogato opremljen razstavni prostor in obilico promocijskega gradiva, turistična ponudba, še posebej ponudba turizma na kmetijah s predstavitvijo domače kulinarike in degustacijo vin, demonstracija lončarja, igranje citraša...Vse to in še kaj so Dolenjci pred kratkim predstavili Primorcem na Primorskem sejmu. XITT FESTIVAL RADOVLJICA 1955 — od 5.-19. avgusta Mednarodna poletna glasbena prireditev Festival Radovljica, ki jo organizirajo vsak avgust v radovljiški Graščini, je slovenski nacionalni projekt, ki se je že globoko zasidral v javni zavesti. Tako kot je ta festival vrhunska umetniška glasbena prireditev, pa po drugi strani omogoča promocijo gospodarskim družbam v Sloveniji in je glede na ugledne gostujoče umetnike tudi prvovrstna promocija Slovenije v svetu. Letos je na programu sedem koncertov klasične glasbe. OKARINA ETNO FESTIVAL SLOVENIJE — od 8.-31. avgusta Bled, Bovec, Črna na Koroškem, Dravograd, Metlika, Murska Sobota, Slovenj Gradec - v teh krajih je potekal letošnji peti Okarina etno festival. Letos so ponudili izboren program etno godb - to pomeni, daje šlo za revialiste, za folk skupine, ki se spopadajo s staro ljudsko godbo, ki jo igrajo ali naj bi jo igrali stari, ali pa jo urezejo po svoje, zabeljeno s kakšnim bolj popularnim dodatkom. Nastopali so glasbeniki iz Skandinavije, Madžarske, Švice, Portugalske in od drugod. Od domačih pa tudi Vlado Kreslin in Beltinška banda. TELEFON NA TRIGLAVU Sto let po postavitvi Aljaževega stolpa na Triglavu so nekaj sto metrov nižje postavili tri javne telefonske govorilnice, z dolino bo Triglav povezovalo šest telefonskih linij. POČITNICE V POSTOJNI Tudi letos so pripravili počitnice za vsak žep. Tako n. pr. oddih ob koncu tedna v turističnem naselju Pivka jama, ki je I. kategorije stane 5.000 SIT, vključena sta dva polpenziona in nedeljsko kosilo, uporaba,plavalnih bazenov, ogled Pivke in Črne jame itd. Pripravili pa so tudi 7-dnevne ali 10-dnevne pocitnice v turističnem naselju Pivka jama ali v hotelu Jama. Na Titovem trgu pa goste vabijo transparenti v štirih jezikih na specialitete mediteranske in kitajske kuhinje. SLOVENEC ZAGREB Dr. Franjo Tudžman Franjo Tudžman je dobil najpomembnješo bitko. Hrvaška "Nevihta" se je začela v petek, 4. avgusta ob petih zjutraj z napadom hrvaških enot na 30 točk. Nad simbolom srbskega upora je zavihrala "šahovnica" in takoimenovana Krajina je postala Hrvaška. TREBINJE - Hercegovina Božidar Vučurevič, šef srbske horde iz teh krajev, ki od časa do časa bombardira Dubrovnik, je zagrozil, da bodo Srbi zaradi akcije v Krajini bombardirali tudi slovensko jedrsko elektrarno v Krškem.. TRST Italijani so ob hrvaškem zavzetju takoimenovane Krajine zagnali vik in krik, češ, da je mejne prehode zaradi vračanja turistov zajel pravi kaos. Toda iz Slovenije so poročali, da ie na meian vse mirno in da promet poteka normalno, nobenega eksodusa turistov. Turisti so ostajali v hrvaških obmorskih krajih, pripravljeni na kočljiv in nevaren položaj - takrat bi odšli. V Trstu pa se je zdaj razpasel še rasizem pod geslom "Udarimo po delavcih iz bivše Jugoslavije". Nord libero -Indipendentistično gibanje je izkoristilo bližnja vojna dogajanja za pravo sramotno hajko proti delavcem iz Slovenije in Flrvaške (na Srbijo so pozabili, a jo očitno imajo v mislih). Vodja indipendentistov je pozval župana Ricarda Tllyja naj vendarle ukrene nekaj proti pojavom "balkanske mafije". Delavce, ki se po navadi zbirajo na Garibaldijevem trgu naj kratkomalo izženejo iz Italije. BELJAK Drugo največje koroško mesto, je 5. avgusta praznovalo svoj veliki praznik - tradicionalno Beliaško žegnanje, ki je hkrati tudi največji ljudski praznile na (avstrijskem) Koroškem. Prireditev, ki so jo letos priredili že dvainpetdesetič, je potekala v znamenju folklornih skupin iz prostora Alpe Jadran. Žegnanje je zaključil slavnostni sprevod, kateremu je sledil veliki ognjemet. Prireditev je privabila okoli 50.000 obiskovalcev, med njimi so bile delegacije nekaterih občin iz Slovenije, befjaški župan Manzenreiter in tržaški župan Illy. BANJSKA PLANOTA Odprli so muzej o prvi svetovni vojni. Malo poznana a zato nič manj slikovita Banjška planota v razgibanem delčku Goriške je bogatejša za zanimivo zbirko orožja, opreme in fotografij iz prve svetovne vojne. Muzej je nastal na zasebno pobudo in ga je javnosti odprl domačin Zdenko Mužič. Nahaja se prav v središču planote, ob olavni cesti, niti streljaj od zaselkov Podlešče, Trušnje in Ravne. Na otvoritvi je največ pozornosti vzbudila prisotnost veijetno zadnjega še živečega avstroogrskega vojaka na Goriškem 97-letnega Ivana Kovačiča iz Avč. Italija ima pripravljene fonde, da bi odkupila celotno Istro, pravi podpredsednik Zveze za Primorsko Jože Hočevar, slovenske tovarne in druge nepremičnine pa že brez tega prehajajo v roke tujcev. Boleče je, pravi Hočevar, da je najstarejša slovenska tovarna, Tobačna tovarna Ljubljana, v rokah Francozov in Nemcev, da so Francozi večinski lastniki Revoza, nekateri predlagajo naj bi se enako zgodilo s Cimosom. Prometni sporazum, ki ga je Slovenija sklenila z Evropsko^ zvezo, je z "južnim koridorjem" velika usluga Italiji, Franciji, Španiji in Portugalski, piše v članku V .Z. Bogomir StefaniČ pa razmišlja o odprtih vprašanjih med državo in Cerkvijo in piše: Vprašanje položaja verskih skupnosti, predvsem pa Katoliške cerkve kot večinske verske skupnosti v naši družbi že dalj časa buri politične in še kakšne druge duhove, že tako "vročo" temo pa dodamo pogrevajo tudi nekatera občila...v zadnjem času se izpostavlja vprašanje o financiranju Cerkve. Tako je Jelinčičevemu zakonu o začasnem zadržanju vračanja cerkvenega premoženja sledil še zakonski predlog poslanca iste Slovenske nacionalne stranke Rafaela Kužnika, po katerem naj bi verniki svoji verski skupnosti plačevali nekakšno desetino ter tako državo "odrešili" skrbi za verske skupnosti. REPUBLIKA Pod naslovom Beli in rdeči Miloš Ekar «ovori o Svetovnem slovenskem kongresu (SSK) in o Vladu Habianu (nekdanjem partizanu, zadnja leta si je veliko prizadeval, da bi prišlo do pomiritve z domobranci), ki se mu je zamisel o SSK porodila ze v osemdesetih letih, ko je postajalo čedalje bolj očitno, da se bo tedanja Jugoslavija prej ali slej sesula...Avtor članka v uvodniku piše: "Po štirih letih zagrizenih prizadevanj je populistični desnici vendarle uspelo prevzeti vodstvo Slovenske konference SSK". Vlado Habjan pa v članku pravi, da "desnica išče snov za spopade, levica pa kot uspavana devica ne ve ne kod ne kam." Sicer pa partizani in nasploh levičarji po Habianovem mnenju niso kazali interesa za SSK. čeprav se je osebno trudil, da bi - zaradi ravnoteže - pridobil tudi njih in mlajše ljudi, ugledne kulturne delavce - nasploh liudi zagrete za slovenstvo. "Po drugi strani pa je desnica kar drvela v slovensko konferenco, ni jih bilo moč ustaviti in puči so se kar vrstili," pravi Habjan in razmišlja o lanskoletnem občnem zboru SSK na Dunaju: "Iz načelnih razlogov se ga nisem udeležil. To je bila morda napaka, saj sicer desnici v kongres najbrž ne bi uspelo izvoliti za predsednika dr. Jožeta Bemika iz ZDA...po obenem zboru Konference za Slovenijo v Celju izgleda, da tudi v tej ne bom več sodeloval, pa še marsikdo od razumnikov ne, če bodo šle stvari po poti, ki so jo začrtali Starman, Gros, Malenšek in še kdo..." GLOBUS Hrvaški Globus je pred kratkim objavil obsežen pogovor z nekdanjim generalom JLA in po osamosvojitvi Hrvaške njenim obrambnim ministrom Martinom Spegljem, ki med drugim govori tudi o tem kako je dr. Franio Tudžman razdrl hrvaško slovensko zavezništvo. In to takrat, ko sta imela (Spegelj) in Janez Janša izdelane temeljne zasnove in načrte, po katerih se skozi štiri leta nič ne bi razvijalo tako kot se je Takrat naj bi namreč takoimenovano JLA zadržali v vojašnicah, saj mladi vojaki niso bili sposobni uporabljati opreme in bi iih lahko hitro razorožili. Hrvaška in Slovenija sta se dogovorili, da se bosta skupaj branili proti morebitni agresiji. Toda Tudžman je takrat ukazal: "Z ničemer ne izzivaite vojske, bodite le previdnejši. Slovencem se mudi iz Jugoslavije. Njim je lahko - imajo teritorialno obrambo, pa še s Srbijo in JLA so dogovorjeni, da kar se da hitrQ izstopijo iz države...čemu bi se torej mi vmešavali?" General Špegelj prvič javno izjavlja, da je bilo tako hrvaško ravnanje izdaja sporazumov o zavezništvu, sklenjenim med Tudžmanom in Kučanom. Tudžman je Špegljeve ideje zelo grobo zavrnil in ga obtožil spletkarjenja; general je odstopil, s ponarejenimi listinami se je pretihotapil v Slovenijo in teden ani prebival v neki vili na Bledu, kar sta mu omogočila Janša in Bavčar. Kasneje seje umaknil k svojim prijateljem v Nemčijo, toda, ko je prebral v Vjesniku, da je Hrvaška končno začela izvajati "Špegeljev obrambni načrt'', seje vrnil na Hrvaško. Po vrnitvi je prevzel funkcijo glavnega nadzornika hrvaške vojske, kar mu je omogočilo, da neposredno nadzoruje vse pomembnejše vojaške operacije in jim celo neposredno poveljuje. POMEMBNE ARHEOLOŠKE NAJDBE V SLOVENIJI BOGAT KNEŽJI GROB Novomeški arheologi so med izkopavanji na kapiteljski njivi na novomeškem Marofu odkrili knežji grob, ki sodi med najbogatejše v Evropi. Posebnost groba je njegova velikost, saj v dolžino meri štiri metre, v širino pa dva. V njem je množica pridatkov, ki pričajo, da je imel pokojnik pomembno mesto v tedanji družbi. Odkopali so še železni pas in železno orožje - sulice, sekiro, noz in dele konjske opreme - ki dokazuje, da je bil v leseni krsti pokopan bojevnik. V grobu so našli tudi dve bronasti posodi (situlo in narebreno cisto s tordiranimi ročaji). Posebnost groba sta tudi bronasti čeladi; prva je negovska (ime po prekmurski Negovi), druga, ilirslca čelada grškega izvora pa je prvi erimerek te vrste v Sloveniji. 'porabljali so jo v Grčiji in na ozemlju današnje Albanije. Grob sodi v obdobje okoli 400 pr. n. št. POŠTA V VLOGI MUZEJA Na pol poti med Ljubljano in Novo Gorico, na Hrušici, so predali na ogled arheološko zbirko, najdeno na starorimski utrdbi Ad Pirum, obenem pa so odprli prenovljene prostore srednjeveške poštne postaje, ki so jo spretne roke zakoncev Darje in Staneta Vidmarja preuredile v prijazno popotno gostišče "Stara pošta". PRAZGODOVINSKE NAJDBE POD PTUJSKO GORO Uredili so grobišče odličnikov iz železne dobe. Tu so pred 2.600 leti pokopali veljake iz nekdanje velike naselbine na Vrheku pri Ptujski Gori. Gre za skupino petih prazgodovinskih gomil, ki so jih strokovnjaki proučevali že leta 1906. Oblika grobišča, dvojni pokop (moški in ženska) v dvodelni kamniti skrinji ter bogati grobni pridatki potrjujejo, da je šlo za bojevnike - konjenike visoko na nierarnični lestvici halštatske družbe v staroželezni dobi. V Podložah pa se po naključju srečujeta prazgodovina in novejša zgodovina. V eni izmed gomil je namreč starojugoslovanska vojska v letih 1938-1939 uredila bunker. Gre za eno izmed redko ohranjenih utrdb v takratni obrambni črti ob severnem vznožju Haloz. PRVIČ V LJUBLJANI RAZSTAVA AMFOR, IZKOPANIH NA SLOVENSKEM Amfore so v svetu nekaka znanstvena' moda, prihaja do velikih izkopavanj, monografij, raziskav in delavnic. Po amforah je vidno, kako so Rimljani prihajali tudi v notranjost slovenskega ozemlja, preko katerega je potekala živahna trgovina. Pred kratkim so v Ljubljani pripravili pregledno razstavo amfor, ki so sicer shranjene po različnih muzejih. V amforah se zrcalijo emonski časi. Področje Slovenije je bilo enakovreden del rimskega imperija, ki je bil močno povezan s celotnim cesarstvom. Zdaj razmišljajo, da bi pripravili poseben katalog o amforah na Slovenskem. VOJNIK / KULTURNA DEDIŠČINA Celjski zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine je pripravil^ gradivo, ki naj bi služilo kot osnova za razglasitev še enega slovenskega kulturnega spomenika. Gre za pet stavb in mlin z žago v Spodnjih Polžah pri Novi Cerkvi v mladi občini Vojnik. Zaselek je ohranil svojo prvotno podobo še iz prejšnjega stoletja. Pet metrov in pol visoko kolo poganja 2ago Posebna zanimivost je več kot 300 let star vodni mlin z dvema paroma kamnov, ki ima vrezano letnico 1667 in ki ga poganja voda iz rečice Hudinje, po doslej zbranih podatkih ves čas svojega obstoja tudi deluje. TRETJI NAJSTAREJŠI PIHALNI ORKESTER V SLOVENIJI Z Dnevi pihalnega orkestra so prebivalci Kapel počastili častitljivih 145 let delovanja svojih godbenikov. Dlje delujeta v Sloveniji le godbi iz Idrije in Logatca. BOVŠKE KLUŽE Blitzart Kluže so poimenovali razstavo umetniških instalacijski so jih postavili to poletje na ogled v Trdnjavi Kluže pri Bovcu umetniki iz Slovenije, Italije, Nove Zelandije, Avstrije in Hrvaške. Poslanstvo razstave je polno simbolike — Kluže naj bi dobile novo človekoljubno in sploh plemenito poslanstvo. Simboli vojne in miru so vodilo umetnikom. IDRIJA VIMAGO ŠLOVENIAE V projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, ki je nastal iz potrebe po oživitvi starih mestnih jeder, cerkva in gradov, je letos vključena tudi Idrija s svojimi Grajskimi večeri na dvorišču 3Ul — BJ3J BSstuSOJSJ eouoîj op ofijAOun bjBJjLjijJSD ep 'sbj fepz AOjB^yiyso qqSUlUJSB[ Pf'iujsiui ofBUXI OJfBJ, *Bp?BZ |U3§ 3S Pf 'fijatpod ofepoid OUABÍ" BU ofBÎJBJod IJBJjyiySO S 0>jqc| Bp ;3UB(|AEZJp ijuozodo Epi'aj uužrup pstu BpBjA sf sqpsjn oquisuisjds § ÂOXVMLlIXÎiaD OAVfMaWYZ Vz 5ioa nv§nvaod vial lód vz •uiodij OIlUdÍBiáA Z OOIJJB5J OUJ3u2eUI BU BOIUABJ?llfp( BífSUOJJ5p¡3 Iphj bf Bd JSOAOfvI "IJSOÜJBA ofudojs OÍjaX OÍBfjABJOSBZ 'íBípuri BOlUABjnfjJJ B3JBSA 3Í Bp 'BAJsfep Úl Bjnlpf (eŽ3§lBp) BSdiipJBpÚBJSdU 'flOBUiqUIO^ B|XA3J§ BŽaCjSA IpBJBZ V* 9 ui snuBjjx DiUABjnfpi qiujupuijp Bppoui ba'ou rsj^áfojd 3A01I ipnj'ofBfBAn ÍBpZ nUBJIJ," X "IJS0A05JB5J JBSlJljjSD ifglAfBU BUIl'lif 'UJBAIJ qpiSUSAOIS qi5Jp3J BU3 3ÍUBJIX NVXIX IMglNWYM YZ <«ioo6osi» ixsoaoxvs xvMuixaaD TIJ3AS BU 9A)nqO 35($B>(31 d^SJBpnaiS IO[BÍBAZIOid p3LU OJS3U1 OAJd BU Bfiqsjd 03fBJ 3S UI IJJSJBjnUIS BZ A3f|A3J AOJBd 000*00^ 03A B[Bp0Íd J3JUIBU SÍ" lUBq **3Z3SOp USUIsfzi 'BÍÍU3AO|S }03( 'OABJip OUqfBUl O^BJ BZ 3[ pj 'tUOJBJjnZ3J Z B§BU0d O^BJ 05(qB[ as Buidfv-AoCrazfoS jsa' ipnj íASÍJSDUBd rorefBAZioid lUITUJlpOA BZ ofBfBJSOBz' 3U US0A03[B)I 6¿ 'bSíJ BBSUAojsAS Áoipojspo Q/p B[¿qj5[SO IUB[" OÍ ÍJSJ líJSIBjnUIS BZ lf[A33 S nxaAS VN VAHd ar VNidiv •nOUSAOjS A UBÍDON Bpi A 3Sld Mo[I{oa ijiu i[jz9jd opoq au qcAjijOA qiaofBfBqua Buiirefsp /qiÁoqifu, Bp 'lUBjudsid oupjj buis ¿a jbdusa 'BusjsjdBZ JBÁJS ¿f '»^I|¿A 05|BJ OSIU 9#fBJ3J Bp 'OlipjJ OUfBJJZA pjoSoui 13)} **3UIU)SC[ 3U3qjnJp"qifUBA0p03f'|0 O BJU3lilB[JBd qBfdS UIUpOJZI* BU BJA9UBUI B83UIld3|S lIBp3|§3jds osiu tioa¿is 3i ¿jBZ '(A3Ùop[3Jip qifoAS BUIOUIJ3A uisfjdjod pBU p3lS3Ja IIJSaÇbU BQIl '(Söl) O^UBJJS"o5JSiBJn(oU13p ouiBjaqiT i'z 3j8 aiasApajj 'qojdsBU sqzBjqosja UI BfU3?OUI3jd BSdUdqznip BSs^SUSAOIS sfusfUlUJSBl A 3)1 [3 3JO(BpBJA JSOU3J3[dA 0^l|3A OI3Z BU '.I|BflABj0Sn JBi^JSA 3Z ÓUIS JB5| 4OJ OÇSZB^ INJBpod UUpBZ Iph^,, "3fiBUI qO{SUJ3U OpiBfl(IUI JBJ03(s'l|B A3UBJOJ pÍBfl[IUj'g£ (Z66l B43[ BOUOJf s nfuBjs od UBunjBJZi) 3uiujsb[ susq^nap BfuBAopo^^o JSOlipSJA 3f IdUIOid lÜpjBfd BZ sflDUS^V qi^iBpod OJ aNiNxsvi 3Maa?riad afNVAÖaoNgo "BUJOp Ui3SAp3id lJB5(SIod BqSJ) OQ 3D|ALD| 'J3AS AU5J IU OJ BZ *Bd JBpUSA 'ipnf[ qp(SÛ3AO|S 0AJsff0A0pBZ3U UI 3ABZ3J 3f?3A SÍ IJBAOJ^BJLy ;iJsÓUZ3AqO 33fI[3A ipaj Bd 'JSOu|jqip3JN oTj3A 0TiU3A0|¿ BZ lUSUIod oj^ 'BfUBAOSB|§ o'oiABJa S "OIM B3IUBJ3 BUABidoUJod B|BJSOd BflU3AO|S 3Í" 3pUtU 33(SlBA3njn* 3UUSII sudspfs oflOB3fIJIJBJ OUJBJUSaiBIJBd S axa as afNVAá?nanid " «IUI 001 «z US LSttSSZZ ifupais 9LLL'Z\l OEOt TIl OSfl I VOZ Z£69 '18 SWK18 WHO 1 «[»«nax ZUZ £8 008¿ *Z8 Ö.1V l cfijEJjsAV iNrvdóaj BüañxvÑ vimvA vÂvpâ 5661 îsn«AV Cus) a3ùe|oi "Aojs - visn VNfv^ax VÍINHAOIS VNAOlSOd — 8 «w ^ao1s sv1D SLOVENSKI AKADEMIK, ALI VES SVOJ DOLG ? Razmišljanja in predlogi Vladimirja Urbanca iz Montreala /objavljeno v DELU/ V branje priporoča Lojze Košorok iz Sydneya Moje pisanje je naslovljeno vsem slovenskim akademikom, ki so Študirali na slovenskih univerzah in potem zapustili Slovenijo po letu 1945 z diplomo v žepu ali pa tudi z nedokončanim Studiom, ki so ga potem nadaljevali v tujini. Seveda tudi vsem slovenskim akademikom, ki so diplomirali na slovenskih univerzah in ostali v domovim po končanem študiju. Po diplomi, za katero ste študirali na slovenskih univerzah brezplačno, ste nekateri zapustili Slovenijo iz takega ali drugačnega razloga, z znanjem tujih jezikov ali pa ste se tujega jezika naučili in se kar hitro izenačili z akademskim slojem države, v kateri ste se naselili, tako na družbeni kot na ekonomski ravni. V službah z akademskimi plačami ali v samostojnem poklicu ste se nekateri dvignili v sam vrh družbe kot zdravniki, znastveniki, univerzitetni profesorji. Kot preudarni Slovenci ste vse to spretno izkoristili ter sadove svojega dela in nagrade zanj tudi uspešno investirali. V jeseni svojega življenja lahko mirno uživate sadove svojega ekonomskega uspeha, za kar pa gre nemalo zaslug brezplačnemu študiju, ki so vam ga zagotovile univerze v domovini. Ko ste v tujini šolali svoje otroke, ste lahko ugotovili, kako draga je na tujih univerzah vpisnina. Konkretno znaša za mojega sina na dveletnem postdiplomskem študiju ekonomskih ved na North Western University (Chicago) 40.000 dolarjev. Podobne in višje vpisnine so na vseh univerzah v ZDA. Najvišja bo morda na medicinskih fakultetah, okoli 100.000 dolarjev do diplome in naslova zdravnika. V Kanadi so vsaj za zdaj vpisnine nekoliko nižje. Glede na vse to bi predlagal, da bi se slovenski akademiki, ki živijo v tujini, vsaj simbolično zahvalili za brezplačni študij na slovenskih univerzah v denarnem prispevku, ki bi se zbiral na fiduciarnem računu ljubljanske banke v administraciji rektorata ljubljanske univerze s sodelovanjem rektorata mariborske univerze. Če bi se mojemu predlogu odzvalo recimo 1000 slovenskih akademikov, ki živijo v tujini, s prispevkom 1000 dolaijev ali več, bi se tako zbrala na tem skladu lepa vsota, ki bi jo investirali, vsakoletni izkupiček te investicije pa uporabili za to in ono fakulteto ali pa za štipendijo Študentov slovenskih univerz. Če bi se mojemu predlogu odzvalo recimo 1000 slovenskih akademikov, ki živijo v tujini, s prispevkom 1000 dolarjev ali več, bi se tako zbrala na tem skladu lepa vsota, ki bi jo investirali, vsakoletni izkupiček te investicije pa uporabili za to in ono fakulteto ali pa za štipendijo študentov slovenskih univerz. Prepustim vam, slovenskim akademikom iz tujine in domovine, svoj predlog v diskusijo. Vaša pisma in predloge naslovite na: Rektorat ljubljanske univerze (služba za stike s tujino). Kongresni Trg 12. Ljubljana. Če se ozremo na naše sosede, hrvaške akademike v tujini, lahko ugotovimo, da so zelo dobro organizirani. V Montrealu, kjer jih ni veliko, organizirajo vsako leto gala večerjo v imenu: Alumini et Amici Universitarium Studiorum Croatie. Na to gala večerjo povabijo politične predstavnike iz Ottavve in Quebeca in mesta Montreal. Te večerje se vedno udeleži tudi nekaj Predstavnikov diplomatskega zbora tujih držav iz lontreala. Ves prihodek te gala večerje je namenjen štipendijam hrvaških študentov na Hrvasl Slovenske univerze si bodo morale same začrtati pot v 21. stoletje v luči tržnega jgospodarstva in financiranja. Morale bodo same zaslužiti več kot 30 odstotkov (kot do sedaj) svojega proračuna, če bodo hotele vzgojiti takega slovenskega akademika, da se bo lahko postavil ob bok evropskim in prekomorskim akademikom, kijih bo zahtevalo 21. stoletje. Za visoko šolstvo je v Švici na razpolago 10.000 dolarjev, v Angliji 8000 in v Nemčiji 5000, v Sloveniji pa samo 3000. Dodatna injekcija kapitala bo v bodoče potrebna za slovenske univerze! Koliko časa si bodo še lahko privoščile delovati brez šolnin? K denarni pomoči slovenskim univerzam pozivam tudi slovenske akademike iz domovine, posebno tiste, ki so se povzpeli v vrh slovenske družbe na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Slovenskim univerzam pa naj pomagajo tudi uspešne slovenske koiporacije, saj so ravno slovenske univerze tista "tovarna , ki producira za slovensko industrijo in druge panoge visoko kvalificirani personal. V ZDA in Kanadi darujejo uspešne in bogate korporacije univerzam milijonske vsote, premožni poslovneži pa jim tudi v oporokah zapuščajo del svojega premoženja. Če bi moj predlog, da bi pomagali slovenskim univerzam v zahvalo za brezplačni študij, zaživel, bi sam daroval v sklad znatno večjo vsoto, kot jo predlagam slovenskim akademikom iz tujine in domovine. In to in memoriam in v imenu mojega pokojnega očeta dr. Antona Urbanca, ki ravno letos v tišini skupnega groba s pokojno mamo Katico molče praznuje 100. obletnico svojega in maminega rojstva. Moj oče dr. Anton Urbane, odvetnik, pravni zgodovinar, prešernoslovec in skupaj z mamo udeleženec koroškega plebiscita leta 1920, je leta 1922 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Slovenskim akademikom v diaspori in slovenskim akademikom v domovini pa kličem: Patria communis paren s est omnium nos trum. OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA Televizija Slovenija nas je obvestila, da je z junijem 1995 uvrstila celotno informacijsko ponudbo Teleteksta Televizije Slovenija tudi na mednarodno računalniško omrežje Internet, kar je pomemben prispevek k tekoči informiranosti Slovencev v tujini. Naslov Teleteksta TVS na Internetu: http: // www, amb. si. / egi-bin / teletekst. pl IZREK Človeška družba je sestavljena iz dveh velikih razredov: iz takih, ki imajo več jedi kot apetita in takih, ki imajo več apetita kot jedi. Chamfort PREDSTAVITEV TREH KNJIG SYDNEYSKIH SLOVENCEV Sydney, 6. avgusta 1995 "Srečanja, portreti, dejanja L,II.,III." Ljenko Urbančič "Snubljenje duha" Pavla Gruden "Veku bukev" Jože Žohar Piše Danica Petrič V nedeljo, 6. avgusta po sveti maši, je bila v< Verskem in kulturnem središču v Merrylandsu predstavitev treh knjig, v Sydneyu živečih Slovencev. Častni konzul Alfred Breznik je na kratko predstavil življenje in delo pesnice Pavle Gruden, prozno delo Ljenka Urbančiča in pesnika Jožeta Žoharja. Za ljubkost predstavitve vseh treh knjig, so prav gotovo doprinesli svoje nageljčki s slovenskim trakom - darilo Marije Košorok. Tanja Smrdel, Antony Lah in Barbara Petrič v narodnih nošah pa so knjige držali. Pri organizaciji tega kulturnega dogodka v Sydneyu, se za pomoč zahvaljujem zgoraj omenjenim, kakor tudi Miljam, Hcnriju in Marku Stariha za glasbo in ozvočenje. Hvala pa tudi avtorjema, ki sta nam iz svojih knjig prebrala črtico in dve pesmi. LJENKO URBANČIČ "Srečanja, portreti, dejanja je naslov proznega dela Ljenka Urbančiča. Knjiga obsega 300 strani in je opremljena z nekaj črno belimi fotografijami. Naslov na platnicah prikazuje avtorja, ki v kamen kleše Kip. ki ga imenuje: Črtomirovo in Bogomilino slovo pod Južnim križem; dvanajst stoletij nad nami. Zadnja platnica pa j>rikazuje prapor gore Milena, z Južnim križem in lipovimi listi .Oba posnetka sta delo Beverly Anderson-Urbančič. In če pogledamo v Urbančičevo knjigo, najdemo opise srečanj s pokojnim Dimitrijem Ljotičem. ki je bil voditelj nacionalnega gibanja v stari Jugoslaviji; srečanje s pokojnim pisateljem Mirkom Javornikom, zasledimo pa tudi opis taborišča v Gonarsu, kjer je avtor preživel devet mesecev in tam spoznal danes znanega slikarja in kiparja Nika Pirnata. V poglavju "Moje Kosovo" pa avtor delno opisuje tudi svojo politično afero v Avstraliji. Zgodbe so razdeljene v poglavja: Katorga, Popotne, Eno in drugo. Logaške, Srečanja in portreti. Dejanja. Knjiga je izšla pri Mt.Milena Press in stane $ 25.00 (s popustom $ 5.00 za upokojence).Priporočam jo v branje vsem. ki jih zanima zgodovina, in ki radi sežejo po dobri knjigi. V tej boste prav gotovo našli delček svoje duše v izseljeništvu. PAVLA GRUDEN "Snubljenje duha" Ob pesniški zbirki "Snubljenje duha", pesnice Pavle Gruden, ki jo je predstavila Danica Petrič, se "ne bi toliko ustavljala ter ponavljala kar je na straneh našega časnika G.S. že bito napisano. O knjigi pa smo tudi slišali na SBS radiu v Melbournu in Svdneyu. Naši rojakinji še enkrat iskrene čestitke z zeljo, da bi še kaj napisala za tiste, ki radi mislimo. HAIKUJT HEJ! Mimogrede sem na Zemlji okrog Sonca na poti v Pesem... BOŽANSKOST Bit, božja roža — pestrost nebesnih teles — dušo obkroža. * S STVARSTVOM Ne, ni trenutka, ne z dušo ne z naravo, brez Prazasnutka. * MILOST POLŽJE VOŽNJE V črno luknjo — klet vesoljsko — se pelje naš pritlični planet. RAJ NA GRIČU Dom s trto. Lipa. Voda, prst, les, mleko, vol. In zrak utripa. JOŽE ŽOHAR "Veku bukev" Tudi o pesniški zbirki Jožeta Žoharja "Veku bukev" se je že prccej pisalo. Knjiga je izšla pri Pomurski založbi v Murski Soboti in njen avtor se ie ravnokar vrni! iz Slovenije, poln prelepih vtisov in doživetij. V duhu je se vedno v Prekmurju... O teh doživetjih bo prav gotovo tudi sam kaj napisaf za Svobodne razgovore in morda tudi za bralce Glasu Slovenije. * Dr. Igor Maver v spremni besedi: "Zbirka Vek u "bukev ali oda izgubljenemu času. času med butevami, topoli in obmorskim trstičjem...to je poezija Jožeta Žoharja. Umetniško vselej močna in izrazno izvirna v okviru sodobnega slovenske ga pesniškega ustvarjanja, čel udi (ali nemara prav zato, ker) je nastala na avstralskih tleh." Dragica Bošnjak: "Pesem je tista nevidna popkovina, ki ga povezuje s to "večno mlado žensko", domovino, kamor se nenehno vrača in se ves čas tudi od nje poslavlja. Biti želi "eno v dveh, biti tam in biti tu", kar se mu zdi poseben privilegij in ga posebej vznemirja." Jože Žohar:'1 ...Drobni motivi so vedno prisotni v življenju in spominu, treba jih je le potegniti ven. postaviti v pesem, na ustrezno mesto. Osrednji motiv ^v Veku bukev naj bi bilo nekakšno postavljanje od stare in sprejemanje nove domovine - mora in more človek živeti v dveh do konca svoje poti?" /Delo/ NEWS FROM SLOVENIA .vmnesty International (AI) Slovenia is currently hosting the AI International Council. Some 500 people (activists, deputies of national section) from 80 countries gather in Ljubljana. A number of them are former prisoners of conscience, free today, thanks to the AI activities. This is the first AI International Council meeting in a state which has been only recently (last December) granted the status of a section; moreover, it is the first meeting in any Central or Eastern Europe state. Slovenian president Milan Kučan met Bosnian Foreign Minister Muhamcd Sačirbey. They discussed the situation in Bosnia after the signin« of the Split Declaration between BiH and Croatia, as well as the international initiatives for solving the Bosnian crisis. Milan Kučan repeated that Bosnia must be protected as an independent, internationally recognized state within its borders. The talks showed that Kucan and SaCirbey share views regarding most auestions, reports etc. Also Slovene Foreign Minister Zoran Thaler and Secretary General to Bosnian Foreign Ministry Osman Topčagič met to discuss bilateral relations. In the first five months of 1995 Slovene exports to Bosnia amounted to 37.8 million US dollars, or 21 percent more than in the same period last year. Slovene foreign ministry presented Italian ambasador to Slovenia with a note in which it protested against Italian closing down of some Slovene schools in the region of Trieste and Gorizia. Italy acted against the London Memorandum as it did not notify Slovene foreign ministry about its intention to abolish the independence of two Slovene schools. Slovene foreign ministry welcomed the reintegration of the so-called Krajina region with the internationally recognized territory of Croatia, and maintained that the recent events increased the possibility for a political settlement of the disputes and conflicts in this crisis. With Croatia's victory in Krajina, also political and military balance in the Balkans has changed and Croatia has turned from a victim into a guard of Western interests in this part of Europe, writes daily Slovenec. Slovene embassy tO Croatia opened a temporary consular office in Rijeka and also Slovene consulate general to Split. The middle-wave transmitter of the Radio Slovenia in Domžale is in operation again due to latest developments in Croatia. The transmitter is to enable better transmittion of information to the Slovenes outside Slovenia. Slovene Government adopted a Bill on the Lipica Stables at its last session before the August holidays. The bill, sent to the Parliament in discussion, aims to preserve the Lipica estate with its herd of Lippizaners. Favourable Business Results of the bank Abanka. The convertible foreign trade of the bank Abanka amounted in the first six months of 1995 to some 700 million US dollars, or 29 percent more than in the same period last year. Abanka cooperates with more than 1400 foreign banks in 100 countries. Last year the bank had a 9.2 percent market share in Slovenia. Luka Koper, the Port of Koper, will remember 1955 for the record traffic, as the March number (711.000 tons) was greatly suipassed in June. The new absolute record actually exceeds 800.000 tons. The major contributing factor at this exeptional result was a ship bringing coal to the loos material terminal. During the summer the Port handled 3.35 million tons of goods and, therefore, exceeded the planned target by 500.000 tons. The Port of K.oper started the exchange of certificates for shares, the Port is offering a public sale. Almost one bullion tolars' worth of shares is available to future shareholders. According to the Commodity Exchange, end-August German mark will be worth 81.56 tolars, 100 Italian lira 71.87 tolars and US dollar 113.47 tolars. The Association of Historical Societies of Slovenia presented this year's second number of its newspaper Zgodovinski časopis (Historical Newspaper), which is the 99th number in 49 years's since this central historical newspaper begun to appear.The newspaper's central topics are intended for informing Slovenes on history and the historical questions whicn are directly and indirectly connected with Slovenia. The Zgodovinski časopis newspaper, which has 1.250 subscribers, is issued in 2.000 copies, of which 250 are sent abroad. Some 90 examples are exchanged for 80 different magazines of the same sort from other countries. The Association Ljubljanica will organize 25 and 26 August the cultural and entertainment event "The night in the Old Ljubljana". The events will take place in several sites in the old part of the town. There will be a boat Barade on the Ljubljanica with the arrival of the Ljubljana »ragoon, the competition for the best Triton mask, the fight of the boatmen from Trnovo and Krakovo, as well as many other events. Among the participants jn the shows will be Greentown Jazz Band with Darja Svajger and Alenka Godec, the truop Orleki, Miha Jazbinšek and the Jazz Legends, levenia Jazz Promotion and Oto Pestner, Ratko Divjak Jazz Trio, open air Puppet's Theatre, actor Tone Gogala, Mojca Horvat and Urška dance groups. The fifth traditional festival of folk music "Okarina Etno Festival" took place between 2 and 14 August in Slovenia. Performers from five European countries gave 30 performances in seven Slovene towns. The Festival was divided into three thematic groups: Sunny Iberia, Wide Pannonia and White Nights of Scandinavia. The groups performed within the Sunny Iberia thematic group: a three-member Spanish group la Musgana, which performs, besides the traditional music, also jazz, and a five-member group from Portugal Realejo introducing barren-organ as one of the instruments. The Wide Pannonia was a programme including performances of a five-member Hungarian group Okros Ensemble, Hungarian folk singer Marta Sebestyen, and a stringed instrument group Vujicsics Ensemble. The White Nights of Scandinavia programme presented a three-member Sweden folk group Vasen. As a peculiarity, the group uses the instrument nickelharfa - a traditional Sweden fiddle with keys. The group was joined by the 18-year-old Sweden singer Kersti Stabi especially for their performance in Slovenia. A five-member Finish group Folkkarit, introducing aggressive modern sounds in classical folk music also performed in this programme group. A Slovene in contest for a Japanese award. Alojzij Jerčič, the Slovene sculptor, is in a group with twenty Japanese sculptors contending for this year's highest Japanese art award. After the earthquake in Kobe, Osaka and Ibaraki, where Jerčič lives and works, he spent a lot of time helping those affected by the quake. His exhibition of welded sculptures was recently opened in the premises of the rail station in Osaka. nil AUSTRALIA lili euro international ptyJtd EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADRESS: 3 Dal more Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... "Bog daj, Lenčka, kako se imaš? Slišala sem. da si se poročila!" "Sem se, toda mož je takoj po poroki umrl." "Noja. siromak vsaj ni dolgo trpel." * "Moj mož je mornar in je doma komaj štirinajst dni na leto.' "No, to je pa precej žalostno." "Je, ampak teh štirinajst dni še kar nitro mine." * "Kam tako hitiš? vpraša prijatelj prijatelja in ga zagrabi za roko. "Pusti me; grem k aoktorju, žena mi nekako ni všeč." "Počakaj malo, grem s teboj; tudi meni ni moja nič všeč." * Oče se jezi na sina zaradi slabih ocen: "Lahko te je sram! V tvojih letih je bil Napoleon prvi v svojem razredu!" "Točno tako. ampak v tvojih letih je že osvojil Francijo in bil kralj Italije!" GODOVNIKI Jernej HfSHieA un HA Roza i i 3 i ^^ i VSE NAJBOLJŠE GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic. Alfivcl Brivnik. Štefan Merzel in Stanka Grvgorič Upravni odbor: Dušan l^ajovic. Alfred Breznik in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Grvgorič. 4/316 Dorset Rd. Boronia. Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 9762 6830 Občasni sodclavci: dr. Stanislav Frank. Draga Gelt. Jožica Gerden. Lojze Košorok. Martha Magajna. Vinko Rizmal. JožeŽohar ixtgo: Frances Gelt Distribucija: S7.. Grcgorič Informacije: STA-lax poročila slo venske tisko vne agencijc. ob vestila Veleposlaništ va Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovcncc.Delo, I*rimt>rxki dnevnik. Družina. Mladina. MAG, Finance, Naša Slovenija, Rtxlna gruda, revija Slovenija. Mladika. Slo- Weekly, Lipov lisi in turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS (Melbourne, Sydney) in 3 XX/ ter posamezni poročevalci. Cena posamezne številke $ 2.(X); Iclna naročnina $ 50.00; polletna $ 30.00; letna naročnina za prekomorske države vključno z. letalsko pošto $ 100.00 1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4 /316 Dorset Rd. Boronia VLC 3155 Podpisani(a)....................... Ulica in kraj....................... Držav«.................. Poštna Jt. L Podpis................. . Danim H