130 Marijca in zvezda tSolnoe se je že skrilo za gorž ia večerni mrak | ee je razprostiral po vas^b in mcatih kakor pontfa-•lanja megla. ila zagrne beli dan v nočno tmiao* 1 Veseli ptički letajo po giv movjih in drevescih, iska-i j')f si počitka in kmalu uastane povsod groljna ti-eina. Bleda luna se pri-kaže na visokej neljeSkcj planjavi obdaua z uebroj-niini zvfczdicami, ki niig-ljajoč razsvetljujejo široko zcmeljsko planjavo, ka-Uto je ndč ogniila. s sTOJim čraiin iilaSfem. Le si>m tev tja ?»; frei kakšna )boa živalca po hladnem večernem zrakn. Hroci, ki si) malo poprej Se vaselo nkakali okoli stare lipe ua sosedovej tratd, prihiteli so zdaj dom6T k svojim ljuljim staršem, Tudi Ifarijea pride ter eede k materi na klop pred hKnimi Trati. ^PoglMite, mati," refe Maiijca, rkako lepose blestC zvezdiei! iia netra. In koliko jih je; jedna, dve, tri, . . . jaz jiii niti seSteti ne morem. Zakaj je vendar ljubi J3og toliko zrezdic uslvaril?" Mati položž stojo suho roko na dokličiiio glavo tcr so sladko nasmejejo uedolžniMnu otrok«. Cez nekaj iassi reV&: rglej Marijca, vsaka zvezdica, ki jo vidiš kakor svetlo piko na. noettoui arfj« migljati, je selik ovet, M ga, je Bog nstvaril. Tam gori V svetlili zvozdicah jo Tečni dan in Tcčna pomlad; tam cvetice mnogo lepše cyeW nego tukaj bu naSej zemlji itt tudi nikoli ne odcveM; taiu v zvezdah je pravo Cisto TGselje doma, tam je sreča, ki nikoli ne raine, tam nij nolienih solza, nobeniJ) težav ne trpljenja. Iu kadar tukaj ua zemlji umije kak dober človek, potlej ga popdje angelj tji gori v njegovo zvezdo, da potem prebiva iu ae veseli rajakega vesclja. Tak člorek potlej gledn. doli na sroji) Uube, ki živč že n» zemlji, dokler tndi ponje ne pride nebečki angelj, , )>t>s!»ša »jibove prošajs ter b*s hhgoslori m dsjft jiomof, ako smo pridni in iivinio po njegovej volji. Vsi dobri in pobožni otroei pridejo po smrti tja gori v svptle zvezdice k svojitn ljubim BtarSein, tla ondu l njimi ži?6 iu se veselč y neheškcm reselji." Tako so pripovedovali mati svojej hierki Muijoi. 131 Marijea pogleda najpred materi v lice in potlej povzdigne svoji zsrni očesei gori k jasnemn nebn ter dolgo ne izpregovori nobeoe besedice. Naposled reče: rmati, v katerej zrezdi so inoj Ijnbi oče ?" Materi se pri teh besedah vsipljejo debele solze iz oti, potlej se sladko nasmebnejo nedolžnemu otroku, vzdignejo svojo suho roko in pokažejo s prstom zrezdo, ki jinia je rarno nad glavama blestela v prekrasnej svetlobi. Kdo zna, koliko Casa bi bila Marijca še gledala v to žarao zvezdo, ako bi ne bilo prišlo sp&nje, ta joj je zatisiiilo nežni ojesci ia jo zozibalo v sladke sanje. Deklica je zaspala in mati jo odnesij T njeno posteljico. Od sih dob je šla Marijca vsaeega TeCera vto pred hižo, poiskala je oSctoTo zTezdo in kadar jo je uašla, pokazala jo je tudi rnateri. A bilo je že pozno necega reCera, da Marijca ie vedno stoji znnaj pred hišo ter 2 objokauiroi oCesci zrfc ija gori -v j-jdidorito nebo. BiV js prilel ang*lj in odpeljal njeno dobro mafeer tja gori v zvezdo njecega očeta. Nij trajalo dolgo, in tudi Marijci je bilo treba lofiti se od domaSe biSe in inalega rrta, ijer je poprej tako srečno živela s svojo Ijubo materjo. Stara teta iz mesta pride, da jo vzame k sebi, ker je tako želela pokojna mati. Ko je Marijca odhajala, priSli so sosedje iu sosede, da bi jej šo jedeukrat podaJi roko v alovo; Marijca je bridko jokala, ker jej je bilo težko iti iz njenega rodnega kraja. A stara tpta jej reče: nDe jokaj, Marijca, vsaj bodeš odslej pri meni in jnz ljoilem odslej tvoja inati!" Ali ko jeMarijca pri teh besedah pogledala teti y o8i, ustraSila se je zel6 njenega ostrcga pogleda. Tako je njena pokojna mali nijso nikoli pogledali Nek notranji glas jej piavi, da teta ne misli ni(5 dobrega ž njo. Ia ta glas je poatajal še moiaejii, ko yt Msu-ijca prisla v bišo svoje tete. Okna so bila obrnena na drorišče in po hiši je bilo vse polno smetl in druge nesnage, Joj, kako je Mo tu vse dnigaSe nego li t hiši njene dobre mateie. Vsacega Tečera je stala Marijca pri oknu, ki je bilo z debelim železoin prcpleteao. Zdelo se jej je, kakor da bi bila v kakej jeH. Stezala se je risoko gori na okno ter gledala t nebo, da bi videla 6no lepo s?etlo zvezdo, v katerej prebivajo njeu cče in njena mati. A Tselej je stopila k njej teta, ki je sedela v kotu za peejo in pila viiio, potegaUa jo je od okna, potianila y kot in jej dala koSiSek črnega kraha. rKaj nii zijaS skozi okno, ti ueeimuma strar ti," togoti se starka nad nbogo Marijco. ,,Ali ne ve§, da je zdaj konec trojej visokoati. Na, tnkaj imaš kraha, jSj ia potlej ae mi sprari spat, ker pri meni je treba mlademu dekletu zgodaj rstajati!" Marijca je ležala v trdej posteljici na golej slami, dr/eč košček črnega irnha v nežnih ročicah, ker ga jesti nij mogla. Na bledih in strhlih licih brala se jej je žalost in trpljenje. OCi so jej plavale v solzab, doklcr jo nij spanec zazibal v sladke in prijetne sanje, y katerih je bila pri srojib Ijubih starSih r zlatej zrezdi, kjer nij nobenib uadlog, Eobenega trpljenja. Druzega jntra, ko se je komaj daniti začelo, že zarohai teta na ujo ter jo izbudi iz njenih slaflkih sanj. Marijca sc tega zelfi nstraši, z jedno roko se oprt ob steuo, a drugo položi na nemirno srce, kakor bi mu hotela po-tolažili naglo utripanjc. Teta je atala pri njej, nAli mi n« vstaneS tak6j s 9* 182 postelje, ti grda lenoba ti'." Tako je rohnela starka nad nbogo Marijoo in jej molela raztrgano obleko, da Tstane in se obleče. nTo nij moja obleka, teta!" reee z žalostnim glasom nboga Marijca. r,,Oaj, čaj, jaz ti že pokazeni tvojo obleko, ošabna potepenka'."" Zadere se teta nad njo in jej popretf s pestjo. Marijca vstane, obleee se y raztrgano obleko ter ne re&e niti besedice. Potem poklekne, pOTzdigne svoji nedolžai ročiei k nebu in moli svojo navadno jutranjo molitcTco. nNi5 to!" zavpije budobna teta, pri meni se ne moli, ker ne trpim nobene pobožnosti v hiši. D& mi v prihodnje aikoli vež kaj tacega ne storiš, zapomni si dobro. ti hinavsko dekle. A zilaj pazi, kaj ti poTem! Gledaj da otideš tnkaj na deano po ozkih nlicah gori do velikega trga, kjer stojž branjevke s sadjem. Tam stoji eerkev; pri velikib ratih se vstopiš in prosiš dobrii. Ijudi za kak dar. Ktub, ki ga dobodeš, smeS sama pojčsti, a uovce, ki je dobiš, prineseš meni, kadar se vrneš svečer dom6v. Gorje ti ako mi samo jeden krajcar zajčš. Jaz te tak6j spazim, to si dobro zapomni. A da se mi ne vmeš nikoli, predno uemaš goldinarja! Tako, zdaj veš, kaj zabteTam od tebe. Drazega ti aemam povedati, zdaj idi!" nProsja5ila še aijsem EikoU, teta," prosi uboga Marijca in joka. cnAko nijsi, pa zaeni zdaj!"" zakriiii starka iu jo potisne skozi rrata iz biže.------- Prišla je zima, sneg je padal v gostih kosmih na zemljo in bilo je mrzlo, da je les pokal. Ljudje so v gorUh. kožubili naglo stopali po ulicah, ker jih je zeblo; videli so ubogo siroto pred cerkvenimi vrati, ki je od mraza premrli roki stegovala k n]im in jih prosila vbogajme, a nilifie ae uij brigal za ubogo dekletce, ki je stalo po ves dan v snegu in mrazu, lačno, da je komaj soplo. BUo je na večer, mračilo se je že, in po uliv-ah so prižigali STetilnice. Sirota Marijca je fiudljivo gledala iuiiožino rnimo gredočih Ijndi in mrstft krasnih poslopij, h katerih so se že darao lesketale s^etle IužL V srce jo je zabolelo, ko se je spčmuela, da brez goldinarja ue sme priti k teti dom6v. Biia je prisiljena ali na ulici pod miliin nebom prenoCiti, aJi se h-dati neusmi]jeiiim rokam hndobne tete. In kdo bi jej tudi dal toliko nofcevl Trudna in s poliitim srcem se zgruzi Marijca pri cerkrenih Tratih na tla. „0 Bcg, kdo se me usmili uboge sirote!" tako vzdahne naslonivši glavo ob zid ter obleži brezzavestna. Kmalu jo prevlada trnd in trdno zaspi. Mirao je ležala ob cerkrenem zidu, le nstnice so se zdaj in zdaj nekoliko genile, kakor bi kaj govorile. Srečen nasmeh jej je igral na Uedein lici. Marijci se je sanjalo ob očetu in materi, s katerima je bila v rajskem veseljl A zdajci jo nekdo ponika iu jej potisue srebrn novec v njeno majbeuo, mrzlo roko. nTo je dvajsetica," rečellarijca veselo; a kmalu jo obide nova otožnost. nGoldioar moram imeti, goldinar, dnigače ne smenidom6v," vzdabne ubogo dekletce. HA zaabiti mi teta za danes prizanese, ako jej povem, da mi danes nij bilo mogože dobiti goldinarja, ker je tako slabo in mrzlo vreme 1" To rekši, vstane in se boječ poda dom6v k teti. Kako j?j srco bije, ko odpr« vrata ia stopi v bišo. nAli so vendar pritepeš dom6v, ti moja aajvečja nadloga!" zakriH teta b polno kupico Tina T roki. rMislila sem, da te ne bode. Pokaži, koliko novoev imaš!" _ra 8 tresočo roko podi M»rijca teti srebfto d?ajsetico ia Se aekoliko b»-krenega drobiia. oTo je tedaj vse!" zaropoti starka ni trepetajoSe dekletc« ter vzdigne 2 ostrim pogledom kupico z onom. „„1)4, da, teta, tbc vse je, kar sem v tako hndej ziuii dobila. Jedla tudi uijsem še nič od zjutraj."0 rLažeš, ti ničeva potepenka; igrala al se in klatila po mestn. Poberi se mi izpredoči innepridi ini bbza predno ne nadopolniš goldinarja. AliBimerazumel&?u TrepetajoS od glada in mraza abeži ubogo dekletce iz hiSe ter še le snnaj ra nlici se ozre, ali je ne lovi budobua teta, da bi jo udarila z groaeSo poTzdignjeno roko. V velicem strahn niti čntila nij, da je izgabila rato, s katero je bila ubožno ogrnena okoli vratu. Tndi Ijudi nij slišala za soboj, ki so jo klicali in milovali. Za nikogar se brigajoč ia nJkogar niti za naj-lnanjSi dar proseč, šla je z neinirnim sreem dalje proti velikej iilici. Njena oži, sree in duša so bile obrnene tja gori k nočneniu uebu, ki je bilo od Tseh strani a gostimi temnimi oblaki prepreženo. Gledala je, ali se jej ne bode prikazala zvezda, v katerej so njen dobri oče in njena zlata mati, ki gotovo gledata na svojo ubogo Marijco. In glej! hnd rihar Bastaue, ki razžene temae oblake, da se neh6 nekoliko zjasni in prikaže se svetla zvezda, ravno tista, ki jo j« iskala uboga Marijea. Od velicega veselja zavpije na glas, ter ne vidi lepo oblečeDega gospoda, ki je pristopil k Djtj. Na koleni pade v sneg, ter s povzdignenijna rokiima kliče: noče! mati! pogltSdita doli na vajiiio zapusčeno Marijco. Ali jo vitlita, kako se trese od gladfi ia mraza? Oh, usmilita se vajinega ubozega otroka! Vzcmita me k sebi, da živim pri vaju tam gori v prelepej ziafcej zvezdi, kjer nij inraza, gladii ne trpljenja. Da, da, vzemita me k sebi, trudna sem in lačna, da Ž6 komaj s5pem. K hudobnej teti se ne Trnem veC, ker mi ne pnsti moliti, kakor ate me vi n6ili, preljnta mati. A vendai sem molila po tihem v svojem srci; tadi budobnej teti vse rada odpustim, le k sebi me vzemita v sveta nebesa tja gori v svetlo zTezdo, kjer živita v brezkonfnem veseiji!" Zdajci zainti Marijea moško roko na srojej glavi; ozrevši se, ridi pri-jaznega gospoda pred soboj, ki jej re{e: „8 kom govoriš, Ijuba moja?" Marijca odgovori: „8 svojim oCetom in materjo, kista mi umrla, in zdaj prebrtata tam gori v 6aej zlatej zrezdi, ki se tako lepo blesli v nebeSkej svetlobi". c,ln kdo ti je povedal, da tvoj oSe in mati prehivata tam gori?"" nTo mi so rekli nioja Ijuba uiati, ko sye še skupaj žirele t naSej hiSi, ki je dalei?. od tega mesta." Hemeniti gospotl se sporani svojih ljubezajivili otrok, ki so ga doma pričakovali v lepo liizsvetljeuej gorkej sobi, ter reče Marijci: ¦,nTroj ole ia tvoja mati sta me poslala k tebi, da te Tpra&m, ako hočoš iti z menoj in biti moja b-čerka, dokler te Bog ne preseli T svetlo zvezdo k tvojim Ijiibim staršem. Veselo poda Marijca plemenitemn gonpodn roko in srečno je žirela pri Djem do smrti. H.