Nadšfitof v holiDi. Neki severnoameriški časnikar, ki se nahaja v Rimu, je objavil v več italijanskih dnevnikih svoje osebne vtise iz Mehike, ki jo je nedavno obiskal. Zelo nazorno opisuje obisk pri nekem nadškofu, za ikaterega je bila razpisana velika denarna nagrada, a iki se je vkljub temu, enkrat preobleCen v kmeta, drugič v pastirja, tretjič v Indijanca, izpostavljal življenjski nevarnosti, samo da je mogel vršiti svojo pastirsko službo. Ameriškega časnikarja je sprejel v mali kolibi, kjer iri bilo nobenega verskega znamenja. Siromašno oblečen ikot najbednejši kmet, tako me je sprejel ta nadškof, iki sem ga spoznal šcle, iko si je nataknil škofovski prstan. Pokazal mi je skrivališče, kjer je skrival svete posode. Naposled mi je odkril tudi skrivališče, kjer je bilo shranjcno presv. Rešnje Telo. Kakšna katedrala! Kakšna škofijska palača! Nehote sem mislil na hlev v Betlehemu in na podzemske kleti v katakombah. Kako srečen sem bil, ko sem par dni pozneje smel prisostvovati rano zjutraj, iko je žandarmerija še spala in ko se v vojašnicah še nič ni zmajalo, podelitvi mašniškega posvečenja 12 mladeni.em! Nikdar v Mehiki še ni bi!o toliko duhovniških poklicev, kot Jandanes, ko pomeni duhovnvk biti vsakdanjo smrtno nevarnost. Vprašal *em, kako se mladeniči pripravljajo na ta sveti poklic. Mladi fantje grcdo na delo _.ot poljedolci in zunaj na poljih, enkrat tu, drugič tam, scžejo po učnih knjigah ali poslušajo razlage duhovnika, ki je prišel ik njim od neznano kje in odšel ocl njih neznanokam. Veliko med njimi jih je sinov premožnih hiš, ki so obiskovali vscučilišča no Zcdinjenih državah. Vse žrtvujejo, ničosar ne zahtevajo in komaj čakajo, da bodo smcli na delo, iki se bo skoraj gotovo ikončalo s skorajšnjo smrtjo. 25 let, torej četrt stoletja, komunisti in svobodomisleci žo preganjajo katoliško Cerkev v Mehiki. In to z v.«omi sredstvi. A zastonj!