AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
DOM0VINA
SLOVENIAN MORNING) DAILY NEWSPAPER
S0. 137
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 13, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
fenčija ostro protestira pri poljski vladi
Varšava, 12. junija. Nemški Wanik v tem mestu von Molt-
& '	I
1 Je dobil nalogo, da vloži oster totest pri poljski vladi radi "^a nekega 22 let starega Cftlca, ki je bil ustreljen po ob-poljskih stražah. Nemška izjavlja, da je jako resen 'todek, ki zna imeti velike police. Napetost med Nemčijo narašča. Včeraj je do-v Gdansk kakih 6,000 Hitrih stražnikov, katere je živalstvo z največjim vese-1,1 sprejelo. Le malo je manj-jih Poljaki niso napadli. 'Ol>0 gotovo je, da zna med ^ijo in Poljsko izbruhniti lila.
-o-
f Sodnik Lausche
Izteklo soboto nas je zopet na našem domu naš sod-Frank J. Lausche s svo-JUbeznivo soprogo in sestro ^Phine. Bil je precej dobre J® in se je prešerno smejal, ko ,ral naše poročilo o "prascevi ^>" s katero se je moral pe-' Rekel je, da smo zadevo iz-1,0 poročali, in se je moral • od srca smejati, dasi ima '
0	težavnih problemov pred i kKot znano dajejo sodniku ' '^auschetu najtežje proble- ! katere pa zna on s svojo slo- 1 J50 pametjo in razumom prav ""o reševati.	5
Imenitni govorniki ^ dni bomo imeli priliko v j
^andu slišati jako odlične ')riike potom radia. V sredo "^iie ob 4. uri govori Frank ,%, generalni zvezni pravda postaji WGAR. Govoril j ^ Priliki kongresa za katoli-^cijo. Mr. Murphy je bivši I tpner države Michigan in K^vih prijateljev predsedni-°<>sevelta. Ob istem času, to . J^edo ob 4. uri popoldne bo ( , TAM postaji govoril nad-Iv Clevelandu Most. Rev. Jo- ^
Schrembs. In da bo mera k ] ■ se je priglasil tudi bivši .
,Sednik ,,Herbert Hoover, ki
v Cleveland 6. julija in ki
,avZoč na neki protestantov- t
f°^venciji. Tudi Hoover bo i
'"'l potom radia.	i
Kaj mesto kupuje? •
Ustnem proračunu o izdat- 1 lanskem letu čitamo, da je ( ^ vlada lansko leto kupila 1 j™ nenavadni stvari: okost-.'•javke, lesene noge, umetno ( ■)e, steklene oči, čolne, vr- (
Čevlje, ribe, steklenice za ^ke, kri od ovac, posušene iajca od mravljincev, žive ^nikole, zajklje, bele miši,
meso, itd. Večina teh i ' ®e rabi v mestni bolnišnici. ] •Načelnik Kluksarjev ^jni konvenciji Ku Klux -4 je bil izvoljen James Col-. iz Columbusa, Ohio, vrho- 1 ij Poveljnikom omenjene or- 1 ^^ije. Collescott se je izja- -a bo "žareči križ kluksar- i I^Sanizacije iiopet začel go-l^d njegovim vodstvom, in |KSlil s tem povedati, da bo L Ux organizacija začela ži-
poslovati. I^ostna zavarovalnina L^ashingtona se poroča, da 1 bo dvignila svota asesmen-L'jo morajo plačevati delo-za starostno pokojnino. |t ostane kot dosedaj — en |l od plače, dočim bi se
1	Zvišati prihodnje leto na 'L 6k in pol. Obenem je konji Oi. * zvišal svoto starostne i za približno 20 odstot- 1
j Ameriški narod je proti zaprti delavnici, dasi je pri volji podpirati delavske unije
'j New York, 12. junija. Ameri-i can Institute of Public Opinion, 1 ki navadno točno poroča o teko-
■	čih in bodočih dogodkih, je prav-
■	kar podal javnosti izjavo, da je ameriški narod proti takozvanim zaprtim delavnicam.
Zaprte delavnice imenujemo one tovarne, kjer ne more dobiti * dela nihče drugi kot oni, ki so v delavskih unijah. Značilno je, da se je naj ve« delavcev izjavilo proti zaprtim delavnicam.
Glasovanje je pokazalo, da je izmed vsakih 100*demokratov bi- , lo jih 34 za zaprto delavnico in 66 nasprotnih, in izmed vsakih i
100 republikancev se je izjavilo	j
samo 14 za zaprto delavnico in 86	j
proti.	i
Glede delavskih sporov previa- 1
S	A
i, duje mišljenje med ameriškim i- narodom, da so proti štrajkom, 1
-	toda spori bi se morali poravna- J e ti potom posredovanja. 86 od- j i stotkov ljudi je za posredovanje ,
v delavskih sporih. Nad stotisoče odgovorov je do-. bil American Institute of Public r 7 Opinion ,v katerih se trdi, da de- 1 ^ lavec s štrajkom še nikdar niče- ji } sar pridobil ni, pač pa so zgubili ^ delavci potom štrajkov tisoče mi- . lijonov dolarjev zaslužka.	J
i Toda Amerikanci so za delav- q
-	ske unije. Tozadevno glasovanje i priča, da je 70 odstotkov ameri-
i ških državljanov za delavske uni- ^ • je, dočim delavskim unijam na-i sprotuje samo 30 odstotkov državljanov.
Včeraj je bil v Clevelandu slovesno otvorjen narodni katoliški kongres za družabno akcijo
Cleveland. — Stotine škofov in prelatov ter odličnih katoliških lajikov je dospelo v nedeljo in pondeljek v Cleveland, ko je bil otvorjen drugi narodni kongres ameriških katolikov za katoliško akcijo.
Kongres je bil otvorjen včeraj s slovesno pontifikalno sv. mašo v katedrali, nakar so sledile šte-
katoliških društev v mestnem avditoriju in po drugih dvoranah.
V pondeljek zvečer je bilo v
mestnem avditoriju ogromno zborovanje, kjer je bil glavni govornik zvezni senator O'Maho-ney iz države Wyoming. Poleg njega je govoril Msgr. John A. Ryan, najslovitejši katolik v Zed. državah.
V Cleveland je dospelo na kongres 8 ameriških nadškofov in 42 škofov poleg številnih hišnih pre-
vprašanji boljše vzgoje, višje kulture in prave krščanske dobrodelnosti.
Roosevelt skoro gotovo gre v London. Kralj George mu je nasveloval, da obišče Anglijo
London, 12. junija. V Wash-ingtonu prevladuje prepričanje, da bo ameriški predsednik Roosevelt obiskal angleškega kralja v Londonu, da tako na prijateljski način vrne obisk angleškega kralja v Ameriki.
Sicer ni nobenih dokazov, da bo šel predsednik Roosevelt v resnici v London, toda splošno mnenje prevladuje, da je angleški kralj tekom svojega bivanja v Beli hiši izrazil odkrito željo, da sprejme ameriškega predsednika v svoji kraljevi palači.
In Roosevelt, kot pravijo poli-tikarji, goji prav iskreno željo, da bi bil sprejet s takim pom-
Novi predsednik
Direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. je soglasno izvolil za predsednika zaslužnega pionirja in dobrega gospodarja Mr. Antona Jermana, ki stanuje na svojem posestvu v Wickliffe, Ohio. Slovenski dom na Holmes Ave. praznuje 23. in 24. septembra dvajsetletnico otvoritve.
Brezplačne vize
Finančno ministerstvo Jugoslavije je odredilo, da se izdajajo vsem Amerikancem, ki prihajajo v Jugoslavijo v skupinah, brezplačne potniške vize. Jugoslavija jako želi, da prihajajo ljudje iz tujezemstva v deželo.
Zadušnica
i V sredo se bo v cerkvi sv. Kri-i stine ob 8. uri zjutraj brala sv. l maša zadušnica za pokojnim Va-■ lentinom Grillom v spomin prve i obletnice smrti ranjkega. Prija-- telji so vabljeni, da se udeležijo sv. maše.
pom v Londonu kot je bil angleški kralj George. Roosevelt ljubi ogromne parade in njih sijaj.
Toda predvsem, zopet pravijo politikarji, se mora najti dober vzrok za obisk ameriškega predsednika v Angliji in mogoče tudi v Franciji. Tak vzrok obstoji že v tem, da bo predsednik poudarjal, da želi "zbližati' 'demokracije sveta.
Ideja, da obišče predsednik London in mogoče Pariz, pa ne pri j a mnogim Amerikancem, ker se bojijo, da zna zanesti tako "zbližanje" Ameriko v vojno. Prvi predsednik Zedinjenih držav, George Washington, je bil odločno proti enakim zvezam.
27,000,000 Fordov
Danes ob 9:30 dopoldne dospe v Cleveland Ford avtomobil, ki nosi številko 27,000,000, kar zna-či, Sa je Ford tovarna zgradila že 27,000,000 Ford avtomobilov. Avto je namenjen na newyorško svetovno razstavo.
Radio program
Slovenski radio program boste slišali v sredo ob 8:15 dopoldne, namesto ob 2:15 popoldne. Redni nedeljski slovenski radiQ program pa se oddaja ob 1. uri popoldne vsako nedeljo.
Čevljarska obrt
Dobro poznani in izkušeni naš ! Mr. John Gabrenja je odprl čevljarsko obrt na 1102 E. 63rd St. v znanih špehovih prostorih. Se . vljudno priporoča občinstvu, za obilen poset.
Demokratska seja
! Slovenski demokratski klub v • Euclidu ima svojo redno sejo no-i coj večer ob 7:30 v navadnih ' prostorih. Pridite vsi člani!
Katoliška akcija
Cleveland. — Duhovni in laji-ki se morajo združiti v skupnem delu, da dobi delavec vse svoje pravice. To je bil predmet pr-~ vega govora, ki je odmeval včeraj na konferenci katoliške akci-' je, kmalu' potem, ko se je zaklju-[ čila pontifikalna sv. maša v ka-tedrali. Govor je imel Most Rev. Robert Lacey, ki je katoliški škof v Amarillo, Texas, Nad 10,000 ' ljudi je poslušalo škofov govor. ^ Značilno je to-le: Ko je v nedeljo pretilo deževno vreme je več du-' hovnov v stadijonu moiilo, da ne ^ bi padel dež in motil slavnosti, ki je bila prirejena vi počast cleve-landskega nadškofa. Dasi so ' oblaki ves čas grozili, pa ni padla niti kapljica dežja, toda ko so se ljudje razšli in je bila slavnost končana, je začel padati dež. -o-—.—
Novi državljani
Pretekli petek so pri zaslišanju na zvezni sodniji dobili sledeči naši ljudje ameriško državljansko pravico: Joseph žele, Joseph Fink, Steve Soštarič, Frances čergil, Joseph Somrak, Mihael Dragan, Marjana Hajduk, Frank Berger, M;ike Rolman, Andrej Cop, Fred Kolar, R. Jakšič. Vsem novim državljanom naše iskrene čestitke!
-o——
Nov spor med Nemčijo in Poljsko radi Židov
Varšava, 12. junija. Nov spor i.e MUrftal med Poljsfe'in.N^mcijo.. radi poljskih in nemških Judov. Poljska je zagrozila, da bo depor-tirala vse Jude v Nemčijo, nakar je Nemčija odgovorila, da bo poslala svoje Jude v Poljsko. V resnici so Nemci na sleški meji "zdumpali" kakih 2,000 bivših poljskih Judov na Poljsko, toda najbrž so bili vsi umorjeni, kajti na Poljsko jih je dospelo končno samo 80. Te je Poljska vlada poslala v koncentracijska taborišča. Ko se je začelo preganjanje Judov v Nemčiji, je tisoče Judov pobegnilo na Poljsko. Poljska vlada jih je končno pobrala v njih skrivališčih in jih poslala v Nemčijo, dočim Nemčija sedaj vrača te Jude Poljski, trdeč, da niso nemški državljani.
—-o--
Mladi državljani
Znani sodnik Bqn Lindsey je predlagal, da se začne državljanstvo, ko oseba;spolne" leto. Danes je v veljavi 21. leto, ko je oseba upravičena voliti. Toda Amerikanci so ta predlog sodnika sprejeli s slabo voljo. 83 odstotkov ljudi je glasovalo, da so proti temu, da se zniža državljanstvo na dobo 18. let, in le 17 odstotkov je pripravljenih dovoliti 18-letnim pravico do glasovanja, kar je znamenje, da bo ostalo vse pri starem.
Nova Mauretania
V	soboto 23. junija odplove iz Anglije nov parnik Cunard linije, Mauretania. Kot znano so originalno Mauretanijo potopili nemški submarini tekom svetovne vojne. Nova Mauretania bo eden najbolj brzih in udobnih parnikov na svetu. Mauretania ie last poznane Cunard družbe.
Zadušnica
V	sredo 14. junija se bo bralk sv. maša zadušnica za pokojno Josephine Wolf v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. Sv. maša bo darovana ob 7. uri zjutraj.
* 19-letna Nora Morris v Toronto, najlepše dekle v Ka*nadi, je zaeno s svojo materjo izvršila samomor.
Councilman Anton Vehovec bo zasliian 20. junija na sodniji. Tovariši mu ne pomagajo
Cleveland. < — Councilman v 32. vardi, Anton Vehovec, ki je začel podirati mestno lastnino, se bo moral zagovarjati na sodniji dne 20. junija. Obtožen je, da je poškodoval mestno lastnino.
Councilman Vehovec je pričakoval, da mu bodo prišli na pomoč vsi njegovi tovariši v mestni zbornici, toda ko je bila za zadnji petek napovedana obravnava, so se prijavili samo štirje "kameradi." Ostali so odklonili sodelovanje. ^
Medtem pa ima ameriško časopisje v mestu priliko, da se norčuje s councilmanom Vehovcem. • Mr. Vehovec menda misli, da je <
v to dobra politična poteza, toda bo e moral na svojo žalost opaziti, da ', je zašel na kriva pota.
Rušiti in podirati mestno last-nino pač ni častno za councilma-'. na, kajti končno bo sleherni dr-
-	žavljan mnenja, da če je council-,,
-	manu kaj takega dovoljenega, je
-	tudi meni in sleherni bo začel po-i dirati, kar lastuje mesto.
Mr. Vehovec je sicer pošten
-	councilman, ki je povedal že mar-
-	sikatero trpko v javnosti graf-tarjem, toda zadržati bi se moral
-	kot mož z dostojnimi dejanji, ne i
-	pa s postopanjem, ki bolj prija
. klovnu v cirkusu, piše ameriško , i časopisje.
Zanimive vesti iz življenja ameriikih Slovencev po itevilnih naših naselbinah
Dva meseca sta minula, odkar je bila razpisana jubilejna kampanja pri KSKJ. Zavarovalnina v tem času pristoplih članov in članic znaša $209,000. Skoro 100 društev je na delu, da se kampanja častno zaključi.
Uspešno je izvršil svoje študije nov slovenski zdravnik dr. Joseph F. Kuzma, katerega dom se nahaja v Jolietu, 111. Dne 9. junija je bil promoviran za doktorja vsega zdi"^avstva. Novi slovenski doktyr je bil rojen v Tančigo-ri, I ara vDragatuS'v Sloveniji. V Ameriko je dospel kot šest let star deček, ko se je vsa družina priselila k očetu George Kuzma v Joliet.
Glavni tajnik JSKJ poroča v "Novi Dobi" sledeče: meseca maja je bilo sprejetih v oddelek za odrasle 91 novih članov, v mladinski oddelek pa 303. Od januarja je bilo sprejetih v oddelek za odrasle 478 novih članov, v mladinski oddelek pa 1202. V petih mesecih je torej kampanja prinesla Jednoti 1680 novih članov in članic v obeh oddelkih.
Pretekli pondeljek se je vršila v cerkvi sv. Janeza Evangelista sv. birma, pri kateri so bili bir-mani 103 slovenski otroci. K slavnosti se je zbralo veliko faranov, tako da niso mogli vsi v cerkev. — Na dan kinčanja grobov je pa župnik slovenske cerkve v Milwaukee blagoslovil grob pokojnih župnikov Rev. Marko Paki-ža, ki je bil svoječasno župnik pri fari Marije Vnebovzete v Clevelandu in grob Rev. Luke Glade-ka. Tudi tej slavnosti je prisostvovalo stotine naših rojakov iz Milwaukee in iz West Allisa.
Rock Springs, Wyo. — Joseph Fajgl v tem mestu je bil težko pobit pri delu v premogovniku. Zadela ga je železna vrv, ki vleče vozičke po "slopu" in ga vrgla preko rova ob steno premoga s tako silo, da mu je zlomilo ključnico in levo nogo ter ga močno pobilo tudi na slavi, prsih in desni nogi.
Nekaka časnikarska polemika je nastala med urednikom "Pro-svete," Molekom, in med poznanim dopisnikom "Glas Naroda" Mr. Frank Keržetom radi gotovih principov in načel. Videti je, da je Mr. Kerže podrezal v sršenovo gnezdo in se g. Molek komaj otepa očitanja od strani. Mr. Keržeta. Well, čas je že bil, da je nekdo povedal Mr. Moleku, da on ni gospodar nad ameriški-■ mi Slovenci.
Katie Junko, Detroit, je prejela iz Prescotta, Ariz., obvestilo, da je tam umrl njen brat John
' Svetič, star 59 let in rojen na
•	Tanči gori pri Črnomlju. VArae-, riki je pokojni živel celih 57 let.
Njegovi starši so ga privedli sem kot dve leti starega otroka. V raznjh krajih Amerike zapušča brata in štiri sestre.
Milwaukee. — George Medved, ki je bil leta 1918 obsojen v dosmrtno ječo, ko je v družinskem prepiru ubil svojo ženo, je po dvajsetih letih izpuščen iz zaporov pod pogojem, da se podvrže deportaciji v staro domovino. Zadnje dni se je med potjo po dolgih letih zopet mudil med starimi znanci v Milwaukee. Rekel je, da ga silno veseli, ker bo zopet prost v domovini, kjer ima še brata in dve sestri. Kje je njegov rojstni kraj poročilo ne omenja.
V Milwaukee, Wis., je preminula rojakinja Mrs. Ana Špende, stara 52 let, doma iz Rečice v Savinjski dolini na štajerskem.
V	Ameriko je prišla pred 33. leti. Zapušča soproga Franka, dva sinova in tri hčere in sestro.
--O-
Zida se
Federal Housing administracija naznanja, da se letos mnogo več gradi kot pa lansko leto. Pretekli teden je bilo izdanih gradbenih del v vrednosti $1,300,000.
V	tem so vključene tudi svote za razna popravila in prizidke pri hišah. Gradbena sezona bo letos zelo živahno v Clevelandu.
Hospitalizacija
General Motors korporacija naznanja, da bo vpeljala za vse svoje uslužbence, katerih je 200,-000, takozvani hospitalizacijski sistem. Vsi uslužbenci omenjene kompanije bodo dobivali zastonj postrežbo v bolnišnicah v .slučaju bolezni. Kakih 4,000 uslužbencev omenjene kompanije v Clevelandu bo deležno te nove dobrote.
Listnica uredništva
"Naročnik." — Vam velja isto kot smo že marsikateremu sveto-' vali. Vas ne morejo deportirati, niti ne morete postati ameriški državljan. Najbolje za vas je, da lepo molčite, ne zaupajte nikomur o vaših razmerah in čakaj-; te, da kongres dotično postavo , spremeni, kai< se bo v nekaj letih " prav gotovo pripetilo. Lep pozdrav!
f
Težka kazen
•	Fletcher Price, 2313 E. 49th St., je bil obsojen v globo $500 in
■ dobil je zapor za 60 dni, ker je , prodajal žganje, ne da bi imel i postavno dovoljenje.
Rev. Coughlin svari narod glede kraljevih namenov
Detroit, 12. junija. Rev. Chas. Coughlin je tekom svojega radio > govora v nedeljo izjavil, da je spo-i pad med takozvanimi "demokracijami" in takozvanimi "faši-
•	stovskimi" narodi neizogiben.
•	Obisk angleškega kralja in kra-■ ljice v Ameriki ne pomeni druze-«!>ga kot da se izkorišča Ameriko,
da se zaplete v tujezemske zadeve. Kralju se je vse priklanjalo, toda nihče ga ni vprašal, kje je onih pet tisoč milijonov dolarjev, katere dolguje Anglija Ameriki že zadnjih dvajset let. Rev. Coughlin je dejal, da je prepričan, da Anglija v bodoči vojni nikakor ne more zmagati, razven ako ji pomagajo Zedinjene države. • In to je vzrok, da je dospel sem angleški kralj, ki bo skušal pridobiti Ameriko na svojo stran. "Za nas Amerikance," je dejal Rev. Coughlin, "je najboljše, da sledimo nasvetu našega prvega predsednika Georga Wash-ingtona, da se nikdar ne vtikamo v tujezemske zadeve.
-o-
Jugoslovanski dan
Jugoslovanski minister financ je odredil, da je prepovedano uvažati ali doaašati v Jugoslavijo papirnate novčanice, ki predstavljajo vrednost 100, 500 ali 1,000 dinarjev. V Jugoslavijo morete prinesti le novčanice, ki ne predstavljajo vec kot 500 dinarjev ju-^©slovansske veljave. Tujezemski denar je izvzet od te odredbe, le jugoslovanski dinav je podvržen temu povelju. Kdor prinese več kot 500 dinarjev v Jugoslavijo, bo njegov denar konfisciran. Enako so obveščene tudi carinske in poštne oblasti, da se ne pošilja dinarske bankovce preko 500 dinarjev v Jugoslavijo.
Godbeni koncert
Nocoj večer, v torek, točno ob 8. uri, boste imeli priliko slišati gcdbeni koncert v novi šoli sv. Vida. Vstopnine ni nobene. Igrali bodo WPA godbeniki. Vsi ste vljudno vabljeni, da se vdele-žite. Koncert se vrši pod avspi-cijo društva Najsvetejšega Imena. Pridite, bo vse prosto.
Naši bolniki
Svetkova ambulanca je odpeljala v Huron Rd. bolnišnico Mrs. Matildo černe, 22675 Ivan Ave. Nahaja se v sobi št. 404, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. In s Svetkovo ambulanco je bil pripeljan na dom Anton Lav-rič iz St. Alexis bolnišnice. Mr. Lavrič stanuje na 21251 Arbor Ave.
Poroka
Mrs. Louise Klopčič, 1114 E. 63rd St., nam sporoča, da se bo poročila njena .hčerka Albina z I Mr. Michael Francis. Poroka se vrši v soboto 17. junija ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeležijo poročne sv. maše. Naše iskrene čestitke mlademu paru.
Lepo darilo
i Mrs. Josephine Kohler, vdova | po pokojnem clevelandskem žu-! panu Fred Kohlerju, je podarila, oziroma zapustila v svoji oporoki $25,000 Baldwin-Wallace vseučilišču. Pač plemenito darilo. V bolnišnici
Mrs. Uršula Stroj in iz Madison, Ohio, se je podala v Glenville bolnišnico v svrho operacije. Nagaja se v sobi št. 112. Ko zapu-i sti bolnico se bo nahajala pri I Mrs. Florence Richards, 1445 E. 1174th St., kjer jo bodo prijate-1 ljice lahko obiskale.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
11X7 St. Clair Avenue	Cleveland, OMo ________ Publtehed_daUy except Sundays and HoUdaya
NAROČNICA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto <7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta <3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 8 months Cleveland, by mall, $3.50 lor 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $6.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
"^S^S^ 83
No. 137, Tues., June 13, 1939
Resna beseda vsem
Vsako leto se pojavi v naselbini kakih 40 do 50 "klubov," katerih namen ni druzega kot imeti en ples ali dva, izdati v tej zvezi plakat napolnjen z t>glasi trgovcev v naselbini, na-kolektati denar, prirediti ples, spraviti denar in ga navadno zafučkati pri pijači ali v druge nesmiselne n'amene. In taki klubi nimajo v največ slučajih niti večine naših mladih fantov ali deklet v svoji sredini. Mogoče jih je nekaj, sicer je pa mešanica znešena skupaj iz vseh vetrov Clevelanda, ki namerava. na račun naših trgovcev imeti par večerov dobro zabavo pri plesu in pijači.
Le glejte tekom leta razne plakate v oknih in čitajte kdo priredi take plese. Dobili boste sledeča imena klubov: "Cats Club," "Dog Life Club," "Hurricane Club," "Misers Club," "Go to hell Club," itd. itd. itd. To sploh klubi niso, nimajo nobenih pravil, nobene ustave, nobenih uradnikov, nobenih namenov, da bi koristili naselbini na en ali drugi način, zgubljeni mladini so, ki skušajo na račun trgovcev priti do dobre zabave, kot smo to že omenili.
Mi resno svetujemo vsem trgovcem, da odločno odklanjajo oglase takim nepoznancem v naselbini, ki doslej niso doprinesli niti počenega groša za napredek, niti ne bodo nikdar kaj koristnega storili. Mi smo ponosni v naselbini, da imamo v resnici dobre klube, ki so poznani in katerih članstvo deluje za vaš napredek. To so klubi, ki se ne porodijo preko noči pri steklenicah pijače, pač pa so klubi z dobrimi, koristnimi nameni, v vaš napredek in blagostanje.
Menda vsi poznate našo Častno stražo, vežbalne krožke Slovenske Ženske Zveze, pevski klub, ki ga vzdržuje društvo Modern, Crusaders, nadalje naša pevska društva, naši stalni športni klubi, ki spadajo k tej ali oni organizaciji, prosvetni, kulturni, zabavni klubi, kot Jugoslav-Slovene Club, Community Welfare Club, Jugoslav University Club, itd. Teh naših v resnici delujočih in koristnih klubov imamo v najboljši meri v naselbini in vsa ča£st njim za delovanje. Ti klubi niso od danes do jutri, niso ustanovljeni, da enkrat na letoza-pijejo, kar »so jim dali trgovci in kar so dobili vstopnine pri vratih plesne dvorane. Ti naši v resnici slovensko-ameriški klubi imajo med nami že dolgoleten obstanek in jim gre vse priznanje za njih iskreno so delovanje na tem ali onem polju.
Ti stalni naši klubi, poleg naših priznanih in dolga obstoječih društev so upravičeni od strani trgovcev, da jim slednji podarijo oglase, ako so prošeni za to. Kajti med članstvom teh klubov in društev so ljudje, ki kupujejo pri slovenskih trgovcih, dasi eden ali drugi tudi pri njih marsikdaj pozabi na izkazano dobroto: vseeno, to so naša društva in klubi, katerim lahko pomagamo.
Trgovci naj torej pazijo kdo pobira take oglase. Vprašajo naj za ime društva najprvo, in večini trgovcev so dobro poznana naša društva in obstoječi ter delavni klubi med nami. Trgovci naj tem zastopnikom, ako morejo, naklonijo oglas;, ogibljejo naj se pa vseh nepoznalih prekonočnih klubov, ki naselbini ničesar ne prinesejo, za naselbino ničesar ne naredijo, ki obstoje le za par tednov, potem se pa razgu-bijo po širnem mestu. In vsakdo ve, da ne odnesejo malenkosti. Na enem takem plakatu je navadno od $75 do $150 vrednosti oglasov, in naj se to tekom leta zgodi, recimo, tridesetkrat, pa imajo trgovci od $3,000 do $5,000 škode na leto, oziroma so potrosili denar, ki jim nikdar ne bo koristil, pač pa je pozabljen, kot bo pozabljen kozarec pijače, za katerega so neodgovorni kolektorji pili na trgovčev račun.
Trgovci naroda oglašujejo v časopisih, kar je najbolj primerno za nje in najbolj uspešno. Oglašujejo v knjižicah in na programih priznanih naših društev, organizacij in klubov, ki imajo za članstvo ljudi, ki so odjemalci trgovcev, oglašujejo na radio in drugod, skratka, , oglaševanje jih velja mnogo. Visoke svote gredo na leto v te namene. Vsak kdor vloži kak dolar v to ali ono podjetje, stori to, da pomaga dobri stvari in da mu končno tudi kaj koristi, da se narod zaveda, da je dobil podporo od onega, ki tudi njega podpira.
Našim slovenskim trgovcem torej še enkrat svetujemo, da so previdni pri deljenju oglasov. Bodite naklonjeni našim delovnim in poznanim klubom in društvom, toda denar, ki ga date prekonočnim vtepencem je za vselej zagnan proč. Slovenski trgovec je danes itak na borni podlagi in se čudimo mnogim našim možem, da morejo shajati in vzdrževati ime slovenske trgovine v naselbini. Kljub temu storijo silno mnogo za naša društva. Naša sveta dolžnost je,'da jih vselej in povsod upoštevamo!
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111. Plitvička jezera
K Plitvičkim jezerom smo dospeli drugo jutro okrog osmih. Velik avtobus nas je že čakal. Ker so tam ravno popravljali pot, je bilo nekoliko nerodno voziti. Vsa pot do našega cilja je trajala skoro dve uri. Cesta je bila
zelo ozka, da smo se le s težavo umikali, kadar smo srečali konjsko vprego ali avto. No, končno smo srečno dospeli tje in se uta-borili y hotelu Belevue.
Tu je pravo letovišče za one, ki želijo prebiti počitnice daleč
proč od hrupa, od mestnega vrvenja in svojih vsakdanjih dolžnosti. Kajti po več mesecih večnega dela in garanja, se človek pač rad odpočije, ki sicer živi v kakem hrupnem delu velikega mesta.
že prej nam je ga. Josephine Schlossar iz West Allis, ^is. opisovala lepoto tega kraja, ker ona je to že vse videla, ko se je pred enim letom mudila v stari domovini. Sedaj, ko nas je spremljala po teh krajih, smo se prepričali, da je prav dobro opisala krasoto teh krajev.
Hotel ima velike sobe, velike jedilnice,'dalje velike otomane, velike dvoi-ane, kjer se lahko vr-še vsakojake zabave, ako izletniki tako želijo. Ko smo se nekoliko očistili, se dogovorimo, da gremo takoj peš k tistemu lepemu kraju, ki po vsej pravici zaluži ime Plitvička jezera. Pot se je vlekla, temneti se je pričelo in deževati je začelo. Toda to ni ustrašilo naših potnikov. Nadalje vali smo pot, da smo prišli do številnih slapov. Tu vidimo čudovito lepe slapove, kakršnih se ne vidi nikjer drugje. Nemogoče je opisati vso to lepoto z okornim peresom. Premikajoče slike, katere ima v posesti Slovenska ženska zveza, nam jasno povedo in opisujejo lepoto in krasoto tega kraja. Tu je ravno tako mirno kot pri Bohinjskem jezeru Tu je kraj, kjer bi se moral vsak izletnik pomuditi in se odpočiti.
Prišedši nazaj v hotel, nas je že čakalo kosilo, ki se prav prileglo vsem po taki hoji. Posebno gorak čaj z rumom je vsem teknil. V hotelu so imeli tudi veliko izložbo spominčkov, katerih si je vsak nabavil, da je imel spomin na ta čarobni kraj Jugoslavije, Poleg raznih piščalk, umetno izdelanih, ter z koraldami posutih jermenov, krasno izrezanih škat ljic, bosanskih okroglih kapic, si našel tudi punčke in fantke, obe-lečene po narodni noši. Tu se je ustavila Mrs. Albina Novak ter si nabavila tel dfilik toliko, kot nobena druga, mislim.
Kupilo si je vsakovrstnih narodnih noš, ki si jih more človek le misliti. Meni je še danes žal, da se nisem ravnala po nji. Toda sedaj je prepozno.
Ko smo sedeli pri kosilu v veliki prostorni dvorani ter opazovali druge izletnike, smo slišali pogovore v angleščini, italijanščini, hrvaščini, nemščini in madžarščini. Iz tega smo sklepali, da je ta kraj dobro poznan ne le v naši državi, ampak daleč po svetu, da hodijo ljudje .od vseh krajev sem na oddih.
Ko smo se sprehajali po lepem hotelskem vrtu, ki -je bil ves v cvetju, smo zapazili avtobus, ki je dospel po nas, da nas odpelje nazaj na postajo. Kar težko smo odšli iz tega lepega kraja. Pa skoro bi bili zamudili vlak, ker smo se morali venomer umikati drugim vozovom in smo tako-le počasi prišli naprej.
Kar naglo smo skočili na vlak, ki se je takoj odpeljal. Tukaj smo izgubili našo drago sopotnico gdč. Marie Draz iz Clevelanda, ki se je bila že s prejšnjim vlakom odpeljala proti Ljubljani, kamor so jo klicali nujni o-pravki. Ker je bila Marie fina družabnica. smo jo vso pot pogrešali.
Vlak je bil natrpan in čeprav smo imeli kupljene vozne listke za 2. razred, smo se morali zadovoljiti s tem, da smo stali po hodnikih ali v prenapolnjenih kupejih, ali celo sedeti na svojih kovčegih. Prav težko smo čakali raznih postaj, da je ta ali oni potnik izstopil. Sicer so pa vlaki po Jugoslaviji vedno napolnjeni, posebno v poletnem času, ko se vozi staro in mlado na oddih na deželo, k morju, v toplice ali kam drugam. Tu vidiš bogatine in revne, vsak hiti proč od vsakdanjih dolžnosti vsaj za nekaj časa. Kdor le more, si privošči razvedrilo za teden ali več. Nekateri se vozijo pa vsako nedeljo na izlete v gore, ali kaka bližnja letovišča in se zabavajo, kakor jim razmere dopuščajo.
Premišljevala sem, kaka razliko je tu z Ameriko. V Ameriki, čeprav v še dobrih razmerah, si ne moreš privoščiti počitnic, ker te vedno kliče delo v tovarni ali doma. Komaj da si privoščiš kako urico ob nedeljah, da se družina z avtom odpelja kam v naravo, kam na obisk, na kakšno 'veselico. Ko pa pride poncleljek, je pa že zopet stara pesem. Nekateri so še srečni, da se v nedeljo za svojo hišo vležejo v travo in si s časopisom v roki mislijo, da je to nji najsrečnejši trenutek v tednu.
Evropa se na mnogo načinov razlikuje od naše Amerike. Tu moraš hiteti, vedno računati naprej za boločnost. Nimaš časa, da bi počasi stopal po ulicah, kajti opravki te kličejo, da se ustaviš tu in tam, medtem ko v Evropi vidiš ljudi, ki se obračajo, kakor da imajo ves dan na razpolago.
Po petih urah vožnje smo dospeli nazaj v Zagreb, kjer smo se morali presesti na vlak za Ljubljano. Imeli smo celo uro časa do prihodnjega vlaka in ta čas smo porabili, da smo si naročili večerjo kar v restavraciji na ko-odvoru. šla nam je zelo v slast, kajti vožnja na vlaku nas je zelo utrudila, kjer nismo imeli pravega prostora. Kljub temu je bil vsak jako dobre volje. Če bi bi-o več časa na razpolago, bi šli po Zagrebu na izprehod, toda treba je bilo iti na vlak. No, vlak je končno .odpeljal in v Ljubljano smo dospeli o polnoči. Tukaj smo se razšli po hotelih, ker je bilo prepozno nadlegovati domače ljudi. Drugo jutro je obiskoval pa vsak zase svoje sorodnike in domače in na 3. avgusta smo zaključili svoj izlet po Jugoslavijo. Spomini na te lepe dneve našega skupnega potovanja v tako prijetni družbi nam bo ostal oa neizbrisen.
Prijetno srečanje
• ■ ___________
Zopet po dolgem se bodo naši trgovci v nedeljo dne 18. junija skupno srečali s svojimi odjemalci. Vsak trgovec bo povabil svoje odjemalce na skupno prireditev—in od skupine trgovcev bo njih tisoče odjemalcev. Srečale se ne bodo samo stotine, pač pa tisoči naših ljudi. V sredini teh tisočev boš našel prijatelja ali domačina, ki ga že nisi videl mnogo zapo-zaporednih let.
Člani Progresivne trgovske zveze bodo preskrbeli, da se bo vsem dobro postreglo. Poleg točilnice v poslopju Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. bo zunaj na vrtu nameščenih pod šotori več točilnic in poleg tudi prostor za prodajo jestvin in sladoleda.
Pričakuje se šest do osem tisoč pomnikov, če bo vreme ugodno. Red na pikniku se bo tako uredil, da bo vsak hitro postrežen. Parkališče za avtomobile bo desno pred prvim ovinkom Lindbergh Ave. in 207. ceste. Nastavljeni bodo reditelji za parkanje avtomobilov, kateri bodo uredili tako, da se bo lahko vsak' čas prihajalo in odhajalo iz parkališča.
Ob tretji uri bo oddana prva v vrednosti tretja nagrada, ob 4:30 uri bo oddana druga nagrada v vrednosti druge nagrade in ob 7. uri bp oddana tretja nagrada vrednost prve nagrade. Pripomniti je, da najmanjša nagrada bo prva oddana in največja nagrada pa zadnja. Vsak mora biti navzoč. Instaliran bo zvočnik, ki bo rzglasil ime onega, ki bo nagrade deležen. V slučaju, da klicanega ne bo navzočega, se bo počakalo pet minut in ponovno klicalo novo ime, dokler ne bo dar oddan.
Zahtevajte brezplačne nagradne listke od vašega trgovca in bodite navzoči na pikniku Progresivne trgovske zveze. Publicijski odbor: John Trček, zapisnikar.
Koncert mladine v Gordon parku
Narodni domovi so se v večini združili v splošno korist naroda in da se obenem pokaže splošni javnosti, kaj so naši narodni domovi. Postavljeni so bili z delavskimi žulji, da preskrbijo slovenskemu narodu shajališče, kjer bo lahko živela naša slovenska govorica, slovenska pesem in naša kultura v splošnem, da se ohrani tiste visoke ideale, ki jih je naš narod prinesel s seboj iz stare domovine. To je ljubezen do svobode, pogum in želja po napredku in neomajna zavest, da smo Slovenci. To smo pokazali, ko smo delali za naša društva, bodisi podporna ali pa izobraževalna ali socialna. Seme je bilo pripravljeno, samo vrt je bilo treba obdelati in glej, sadovi se kažejo.
Skupni narodni domovi so sklenili, da bi se priredilo v javnosti koncert, pri katerem naj bi sodelovali vsi pevski zbori in sicer 20. avgusta v Gordon parku ob pol treh popoldne. Seveda načrti za to niso še izgotovljeni, ker pri tem imajo prvo besedo pevska društva, če se odločijo za sodelovanje ali ne! Skupna seja pevskih zborov se bo vršila v ta namen v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 26. junija ob osmih zvečer. Prosi se vse pevske zbore, da po svojih močeh sodelujete, vsakemu bo dana prilika, da se pokaže v par točkah ameriški javnosti. Pridite na sejo in pripravljeni, da se o tem pogovorimo.
Narodni domovi so pokazali, da je potrebna složnost, kajti bremena nosimo vsi in če ne bomo složni, ne moremo pričakovati, da nas bodo tujci spoštovali. Treba nam je pridobiti si spoštovanje in s ponosom bomo lahke rekli, da smo Slovenci, da po naših žilah teče slovenska kri. TOREJ NAPREJ ne NAZAJ! Združimo se "in'!!hap'ravimo ta koncert s katerim bomo pokazali Amerikancem, da naš narod ni samo mogoče za kramp in lopato, ampak, da se lahko tudi v kulturnem udejstvovanju merimo z drugimi po številu večjimi narodi.
Vaš odvetnik
F. V. Opaškar.
-o-
RAINBOW HUNT FISH CLUB
Tudi pri našem klubu smo malo oživeli in pričeli z vajami in z veseljem moram poročati, da so se naši fantje tako postavili, z udeležbo pri vajah, da so poseka-il vse rekorde v zgodovini našega kluba. Izreči jim moram zahvalo za tako veliko zanimanje za naš šport. Kljub temu, da se nahajamo v slabih delavskih razmerah, pa se fantje tako častno odzivljejo, to je v resnici vse pohvale vredno.
S tem so fantje dokazali, da kjer vlada sloga in razumevanje se lahko marsikaj naredi, pa naj bo v enem ali drugem oziru. če se bomo tako držali še za naprej, v .prijateljskem duhu, lahko pričakujemo še večjih uspehov v bodočnosti.
Naši novi člani in kandidatje so se zelo povoljno odrezali pri izkušnji v streljanju kakor tudi pri ječmenovcu. Zato vas vse skupaj že danes opozarjam, da ne pozabite priti v nedeljo na strel j išče, ker bo vsega dovolj zabave in zdravil, ki razvesele dušo-in srce.
Nemogoče mi je bilo zadnjič zahvaliti se (mi oprostite) Mr. Lekšanu in ostalim članom bar-bertonskega kluba, ki so se udeležili naše majske seje. Hvala vam za tako bratsko požrtvovalnost do našega kluba. Kje neki je bil Euclid Rifle Club, da ni bilo nikogar na izpregled . . .
Rezultat prvega streljanja je sledeč:
J. Fortuna..............17
F. Sirk*..........'........15
A. Zabukovec..............19
A- Zrimšek.......... .. ..15
J. Glavič................17 '
L. Hočevar................16
,F- Legan....................16
J. Russ....................20
F.	Jazbec..................13
L. Barle..................11
J. Kic......................12
J. Russ, Jr.................11
A. Rangus ................12
G.	Schulch................17
Z lovskim pozdravom,
F. Krečič, tajnik. -o-
Strah s Krfa
Predvsem si zapomnite, jaz imam otroke jako rad. Pa ne samo take, ki so "dični in mični kakor angelčki, rdečih ličec ne mehkih ročic." Nikakor! Najbolj sem vesel, če pridem kam na vas in gledam, kako se igrajo naši najmlajši, tršati, zastavni fantki hudomušnih oči in dekletca rdečih ličec in ustnic. Takšni fantki, tako zvani ušivci, so mi najbolj všeč. Pa ne zato, ker bi me spominjali, da sem bil tudi jaz sam nekoč tak paglavec, da sem tudi bil, marveč zato, ker imajo take svojsl^e domisleke in so njih dejanja (ki niso hudobna), tako po svoje izvršena.
Ta mladina je povsod ista. človek, kot tihi opazovalec, ste veseli njih potegavščin, če pa človeka te potegavščine zadenejo, pa sme \udi izreči kako bridko kletvico na njih račun. Toda grom in strelo sem zaželel otrokom z otoka Krfa, ki tako kot očitna šiba božja po vseh južnoev-ropskih mestih, prodajajo zijala ob slikarju, ki riše pokrajine.
Ko je naša ladja, ki je priplula iz Albanije, pristala na Krfu in je prekrasno, belo mesto se hladno in mirno stalo pred nami, sem mislil, da sem se pripeljal v pravcati raj na tej zemlji. Niko-'i bi se mi niti sanjalo ne bilo, da bom vprav iz tega mesta že čez teden dni naravnost pobegnil. Pa je nemara z vsemi pozemskimi paradiži tako: da namreč njih trajnost ni večna.
čez dva dni sem "odpravil" že skoraj vse znamenitosti. Ko je bilo 50 stopinj Celzija vročine, sem bil odšel do Ahileona. Trikrat sem bil zašel, ko sem kolo-vratil po oljčnih gajih na obronkih tik morja; ogledal sem si bil trdnjavo, in zadostno sem se na-užil upoštevati prijetnosti hotela Newyorka, kjer sem dobival pijače z muhami v njih, in sem 'mel sobo, kjer je bilo več ko 30 stopinj Celzija vročine. Po vsem
m
tem sem se odločil, da je že čas, ia se posvetim tudi umetnosti. Ko sem z vodenimi barvami naslikal pogled z balkona na precej sinje morje s palmami in s sprehajališčem v ospredju in s ;rdnjavo v ozadju, sem se odpra vil skozi mesto v pristanišče, .da bi ondi narisal živahno in pestro vrvenje ribiških čolnov. Nemara sem sedel ondi kake četrt ure, ko je že stala nekakšna senca zraven mene. Majhen paglavček, ki mu je bilo kakih sedem let, oblečen v same hlačke in je imel ozek obrazek in ki je bil ves bolj rjav kot moja najbolj rjava barva, me je z zanimanjem opazoval. Nenadoma je vtaknil dva svoja umazana, majhna prsta v usta ;n je zbrlizgal, da sem se kar stresel. Učinek je bil čudovit. Z onkraj tržnice se je odluščila temna jata majhnih rjavih postav in se je pomikala proti meni, kjer se je razpostavila v polkrogu okoli mene. Nič nevarnega nisem zapazil v njih vedenju, le radovednost se je iskrila iz njihovih oči. Mala usteca so nenehoma čebljala v nerazumljivem jeziku.
Tedajci sem opazil, da se je sonce skrilo za oblake, ki so temno in naglo vstajali nad vodo. Mogoče se bo tu izpolnila vsaj ena mojih koprnečih želja, da bi vsaj enkrat, enkrat samkrat deževalo! Rad bi bil zvedel mnenje teh malih, za umetnost navdušenih Grkov. Zatorej sem iztegnil levico in pokazal navzgor, z les-vico sem dal znamenje, ali bo iz te gruče oblakov kaj mokrega padlo na ta oblagodarejni otok. Pri tem sem pa imel smolo, da sem polil vsebino stekleničicD, ki
se mi je v temnem curku ^ la po goli roki do komolca in * kazalo, da bo začela kaplji'118 mojo risbo.
Krog mene je nastal vrvež, ®s' la čreda se je vznemirila, kar P" ^ lili so se, kdo bi mi bolj pomaža/ ] Nekaj jih je planilo po stopj j cah k morju in mi v pločevin«8 ^ posodi prineslo vode, ki so nN' \ urno izlili po roki. "Imenitni ^ čki," sem si dejal, "vsa čast; jd kih je treba iskati! No, to jep t zares dežela kulture!" Mefljj lt sem še sam stopil k vodi inse 0 1] po umil. Ko sem.se vrnil —' ' :j čudo božje! Moja risalna deS, \ je bila zložena, slikarske P0^. ee ščin so bile že v usnjati	t
krog in krog sebe sem za?'e . | same iztegnjene, rjave r<* Pomislite — vsi so zahtevali t narja od mene, same drahmi ^ pe, okrogle drahme, za kateri, da kupiti sladoled in meloni , ls O, ušivci! — Kam pa pridem« j bi zadovoljil vse te, denarja 2^ Jv ne, male duše! Pa so se me t'^ li in me niso hoteli več izPuS, Ir Nekaj pohajačev, ki so se P0'1^ jj li po obrežju, se je začelo že tj gati za nas. Moj ugled je v . t\ nevarnosti, to sem dobro cl , p Zatorej sem storil nekaj naJ 8 nespametnega, kar seny ^ Vi sploh storiti: obema najr>uj3 j, in, krioačema sem zamašil uS^n) V sem dal vsakemu po dve [, misleč, da bom zdaj mogel n ;tj( rano dospeti v svoj hotel- > ^ Pa ne! Nadležna otročad s • ^ odpravila za menoj, se	0]
nje zasadila vame, me ^ ijc slavno spremljala skozi mes ' % kričala na ušesa, me ci'Ka ^ ^ jopič in metala pomarančne^ ^ ne vame. Ljudje so se v .fl|!j§ ulicah ustavljali in se sl11 j (',\] Moja pot k hotelu je bila ^ bolj podobna begu. 0" p Sit: sem se, ko sem v tej ploh1 ^ i'j, v svojo sobo in se ves P1'e') ^ kar sesedel na posteljo. ^ ^ inj Zdaj je ta druhal tudi Še^ , ^ la, kje da stanujem! Ko s' :''{. na večer upal priti spe1 . m le) fem hotel v miru použiti sv° ^ govedine, je že stal majW1'^ ^ fantič za ograjo, iztezal j, |je skozi rešetko in beračil- ', !a je vtaknil v usta dva PrSgrll i s? brlizg! — na vso moč s( |ji [M prestrašil: spoznal me nek je bil čudovit. Tam n*1 ^ ^ njem koncu stopnišča se \'j čila temna gruča sam^ ; 'o, rjavih bitij,
kakršno je prJt. ograjo, in se je pomik*1^ j ^ meni. Njih kretnje n'®0.^! ' r nič nevarne. Potem pa se^ gt ^ silo njih tuljenje v z1)01 ^c k žljaj mi je obtičal v	^
Gostilničar jih je skušal ž . ^ ti, pa so se mu začeli siri.e'jaz ^ tudi gostje so se smejal ^jj; nisem smejal. Smejal bi ®e z | če bi drugega obmetava pinami. Vzel sem
krožnik ^
žal v sobo.	%
Ko sem se drugo jutro j ^ ^ pristanišča, sem privede' 3 ^ ^ dvajset majhijih otočan0^ ^ se šele pred hotelom v?®'1 rped '(}] Isto se je ponovilo zvečel •, z ''(j se je tudi krčmar sme.ia ; ^I'i ^ nisem, šestega dne sem S® t9i ^ ši splazil preko trga v P jn si \ šču in dalje mimo P^'^pe'j llj skočil v čoln, da me je s^j na ladjo.	_ ^ej11 f
Zdaj sem se pa j®2 jj^t L'cj. Spet se je oglasil žvižg- :Sfc trenil je bilo na pomola ]j,, ^ rjavih paglavcev, ki so ^ rn Ij^ moj čoln in začeli strah°v ^ v \ sajati. Tedaj se že m^i smejal, ampak sem začet ^ pretiti.	ite, '' j
Predvsem si zapom ^ ^ i imam otroke jako rad- ' ^ ^ Krfa, teh me je strah.	\
(Oskar	'li, --„< ^
•u r*
124 oseb obtožen^ -sleparij pri	Ji,
Kansas City, Kans-, lu' Jv t« \ Zvezina velika porota J'e ^ mestu obtožila 124 oseb * Ko ^ ^ ki so bile v zvezi z °dd'p3je; > traktov pri WPA delih- ^ obtožene osebe oslepai'1 y vlado za $200,000.
Zdaj je kraj odkrit—ljudem v pričevanje. Ali po naključju? Morda. Toda če se vso stvar prav premisli, se mora reči, da prav po božji previdnosti. Spreobrnjeni Jud je kupil ta prostor; plemenit je bil njegov namen. Tu, kjer so njegovi predniki vpili: križaj ga,! naj se moli ter tako zadošča neskončni Pravici božji za strašni zločin, katerega je zagrešil njegov narod in si tako priklical nase prokletstvo, ki še danes visi nad njim. Jud je povzročil, da se je odkrilo ta prostor, dasi sam ni vedel kaj je skritega pod ruševinami. In to naj bi bil slučaj, ko je otrok tega naroda kupil prostor, kjer so njegovi očetje izsilili od Rimljana, da je obsodil v smrt Njega, ki je bil obljubljeni Mesija? Ne, to ni bil slučaj, ampak božji odlok, da se odkrije ta prostor vsem v pričevanje: Judom, da spregledajo, kristjanom, da jih potrdi v veri, da je le res kar Mše evangelij. Tukaj se uresničujejo besede Jezusove: Kamni bodo vpili.
Ko sem si ogledal ta tako zanimivi kraj v kamen pisane evangeljske resnice, si kupim še nekaj spominkov na ta nikdar pozabni kraj, ki mi ostane v duši kakor Kalvarija in Jezusov grob, stopim ven na prosto, da nadaljujem z ogledovanjem po določenem načrtu; obiskal bi še kraj, kjer je stal grad na skali: Pilatova sodna dvorana, kjer je arabska šola, potem še frančiškanski zavod, toda sem odložil za pozneje. Moj obisk je bil namenjen k sv. Ani, katere svetišče se nahaja nekoliko dalje proti vzhodu, poleg mestnega obzidja. Iz ceste za-vijeva na levo in v par minutah sva, pred lepo.cerkvijo sv. Ane.
Ne da bi se mudila z ogledovanjem zunanjosti, stopiva v lepo z rezanega kamna zgrajeno svetišče, ki je prav prostorno in tudi temu primerno ozaljšano. V glavnem oltarju je velik marmornat kip, ki predotjuje sv. Ano, poleg nje je njena hčerka preblažena Devica Marija. Tukaj je bil nekdaj zemeljski dom te velike vzgledne žene in matere $v. Ane; tu je ona stanovala in tu je bila po izročilu rojena Devica Marija. Pokleknila sva v klop ter počastila mater božje Matere, potem pa stopila doli v kripto pod cerkvijo, kjer kažejo kraj rojstva preblažene Device Marije. Tu stoji prav lep oltar: v sredi je Devica Marija, na njeni desnici oče sv. Joahim, na levici pa mati sv. Ana. Pod oltarno mizo je podolgovata vdolbina, v kateri leži na posteljici novorojeno dete: Devica Marija. Pred tem oltarjem sva pokleknila ter počastila rojstni kraj božje Ma-
tere, katere rojstvo je razveselilo nebo in zemljo; saj je bila kakor jutranja zarja, ki se zasveti po temni noči ter naznani dan. Tako je bilo ob njenem rojstvu: svet je bil v temi, njeno rojstvo je pa naznanilo dan, po njej pa je izšlo sonce, ki je razsvetlilo temo.
Od cerkve sv. Ane greva v Betzajdo, kjer je bila nekdanja ovčja kopel; nahaja se poleg cerkve sv. Ane. Prostor je precej obširen in tudi primerno globok ter izgleda kot nekak zapuščen ribnik, na dnu je še zdaj nekaj vode. Tu je bila nekdaj ona čudežna kopel, kjer je ozdravil oni bolnik, ki je prvi po plivkanju vode stopil v kopel, najsi je imel kakoršnokoli bolezen. Umevno, da so se potem tu ob gotovem času zbirali vsakovrstni bolniki, ki so čakali na plivkanje vode, toda izmed mnogih, ki so bili tam je le eden dosegel ozdravljenje v tej kopeli.
Nek sobotni dan je bilo v lopah Bethesde zopet mnogo bolnikov, ki so čakali plivkanja vode. Med temi raznimi bolniki je bil tudi mož, ki je bil že 38 let bolan; zapuščen je ležal na svoji postelji ter se zaman oziral po usmiljenem človeku, da bi mu pomagal do kopeli. Bolnik je bil poleg svoje dolgotrajne bolezni najbrže dejanski brez sredstev, kajti nikogar ni bilo, da bi mu pomagal. Kdo
naj se pa zmeni za siromaka, ki je povrhu tega še ves nadlo-žen in bolan; revež je pač revež in Bog z njim, pravijo ljudje. Tako tudi ta mož ni mogel kaj prida pričakovati od ljudi. Kar pride mimo Jezus, pravi in resnični prijatelj vseh zapuščenih in preziranih siromakov, ozre se na bolnega reveža ter ga vpraša: "Ali hočeš ozdra-veti?" Na to vprašanje mu odvrne bolnik: "Gospod, nimam nikogar, da bi me dejal v kopel, kadar voda zaplivka; med tem pa, ko se jaz tja pomikam, vstopi pred menoj kdo drug." Jezus se ga takoj Usmili, pa mu reče: "Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!" in mož je bil tisti hip zdrav, vzel posteljo ter ves vesel zapustil Bethesdo.
Tako je Gospod tukaj na zelo lep način pokazal, da je Njegovo srce naklonjeno najbolj zapuščenemu siromaku. Saj so bili tam še mnogi drugi bolniki, toda Jezus je pomagal temu, ki je bil najbolj zapuščen in to kljub temu,"" da je bila tisti dan sobota in so Ga Judje radi tega, ker je v soboto zdravil še bolj sovražili. Jezus pa se na to ni nič oziral, ker Njemu je bil bolni siromak več, kakor pa sobota, in na očitanja Judov je Jezus odgovoril: "Moj Oče dela doslej in tudi jaz delam."
Ravno radi tega čudežnega dogodka v Bethesdi, katerega opisuje v evangeliju sv. Janez, me je ta kraj najbolj zanimal, da sem si ga potem primerno ogledal. Od tu sva šla nazaj na cesto, potem skozi Marijina vrata ali takozvana Štefanova vrata, kjer sva zapustila mesto
Bolgarski kralj Boris nadzoruje vojaško parado v Zofiji..
'Angleške čete v Palestini delajo utrdbe, ker se vsak čas pričakuje pobojev med Arabci in Židi.
ter zavila na desno v dolino Jo-zafat. Od tu je lep razgled na Oljsko goro in dolino Jozafat, ki sega od severa proti jugu. V par minutah sva na lepi široki cesti, ki vodi proti Jerihi. Po tej cesti greva nekoliko dalje do vznožja Oljske gore, zavije-va na levo, pa sva pred staro častitljivo stavbo, ki izgleda kakor, da je pogreznjena v zemljo: to je cerkev Marijinega Vnebovzetja, tukaj je Marijin grob.
Pred cerkvijo, kateri se na prvi pogled vidi, da je precej visoko zasuta, hodijo prav oblastno grški razkolni menihi v dolgih talarjih ter z visokimi bireti, znak, da so oni gospodarji tega tako slavnega svetišča, ki je bilo nekdaj katoliško; toda Grk je rovaril in spletka-ril toliko časa, da je izpodrinil frančiškane ter se končno polastil tega prostora.
Ne meneč se za pohajkujoče menihe stopiva skozi starinski vhod, od katerega drže nizko doli prav globoke stopnice, blizu petdeset stopnic je. Menih, ki je bil za vratmi, nama postreže vsakemu z malo svečico, katero sva prižgala ter ob njenem svitu previdno stopala po stopnicah, kjer naju je na dnu stopnic objela pravcata tema. Svetiva sem in tja, zavijeva na desno ter prideva pred lepo razsvetljen in temu primerno ozaljšan Marijin grob, ki je, kakor Jezusov, v skalo vsekan. Ne da bi se ozirala na zanemarjenost svetišča, poklekneva pred grob ter počastiva Njo, katere sveto truplo je nekoč počivalo tukaj in sicer prav malo časa.
* Mati božja je umrla na Sijo-nu, blizu dvorane kjer je Jezus obhajal zadnjo večerjo. Apostoli Gospodovi so slovesno prenesli njeno deviško truplo v fio-lino Jozafat ter pod Oljsko goro blizu vrta Getzemani položili v skalo vsekani grob. Pri tem slovesnem pogrebu kakor pravi poročilo, so bili navzoči razen Tomaža vsi apostoli. Ko se je le ta tri dni po Marijini smrti povrnil, je srčno želel Marijo še enkrat videti in počastiti ; odvalili so kamen, ki je zapiral duri groba, in videli, da je grob prazen. V njem so bili le prti in pa cvetje, iz katerega je vel nadzemski vonj, z višave pa se je oglasilo angeljsko petje : Marija je bila z dušo in telesom slavnostno vzeta v nebe-so, kjer jo je sprejel Troedini Bog.
častitljiv je ta grob, ki kakor Jezusov tudi ta ni poznal troh-nobe. Od tu so nebeški poslanci, angeli, spremili Marijo v nebesa. Ta slovesni dogodek obhaja katoliška Cerkev dne 15. avgusta, ko je velik Marijin praznik, ko se slavi Njeno slavnostno vnebovzetje, katerega obhajajo tudi drugi ločeni kristjani.
Kakor v Jezusovem grobu, tako je tudi tukaj prav prijetno, dasi zrak tu ni prvovrsten radi globine in pa svetilnic, ki gore tamkaj; grob se nahaja za oltarjem ter je približno tak kot Jezusov. Katoličani tu nimajo nobenih pravic, razen da si ga ogledajo kot romarji, toda je treba plačati primerno vstopnino 5 piastrov od osebe, kar znaša 25 centov ameriške veljave. To pa napravi na romarja precej slab vtis; ne iz tega stališča, da mora plačati, ampak iz stališča, ker se tak prostor ponižuje v vrsto gledališča. Pa pri razkolnih Grkih to menda ni nič nenavadnega, dasi katoličani pri svojih svetiščih tega ne poznajo; pri njih so cerkve, pa bodisi še tako imenitne, odprte vsakomur brez razlike, ne da bi vprašali za najmanjšo vstopnino, pa imajo kljub temu neprimerno lepše urejene in ozaljšane cerkve kot pa Grki.
Vsled teme, ki je v cerkvi, si nisva ogledovala drugih krajev razen Marijinega groba, potem pa sva se vrnila nazaj po stopnicah, kjer naju je pri vratih
že čakal menih, ki nama je prej postregel s svečkami; plačam mu 10 piastrov kot vstopnino ter stopiva zopet na prosto. Tu sem si še ogledal zunanjost cerkve, katere pročelje je bilo nekdaj precej višje, toda je sedaj zelo zasuto od raznih ruševin, ki so se nagromadile okrog cerkve, da je treba danes iti globoko dol po stopnicah. Pri tem pa sem želel, da bi kdaj prišlo do sprave med katoliško in pravoslavno Cerkvijo, ter bi bila cerkev Marijinega groba skupna last v katoliški Cerkvi združenih kristjanov.
(Dalje prihodnjič,) 1
DNEVNE VESTI
Župan, bivši agent prohi-bicije, aretiran
Binghampton, N. Y., 12, junija, žerif Broome okraja je aretiral župana tega mesta C h a r 1 e s a Kress, dasi se je slednji nahajal v bolnišnici, župan je obtožen v 18 slučajih, da je izsiljeval denar :>d raznih strank, da so lahko imele hiše sramote in hazardni-ee. Župan Kress je bil tekom prohibicije vladni agent v gornjem delu države New York ter poznan po svoji krutosti. Ta na preiskava proti županu Kressu se je vršila osem tednov, dokler oblasti niso dobile natančno dokazov proti njemu, županu preti zaporna kazen 15 let in velika denarna globa.
Podpredsednik Garner v kraljevem objemu
Washington, 12. junija. Ko se je podpredsednik Zedinjenih držav John Garner poslavljal od angleškega kralja v Washingto-nu, je podpredsednik kralja objel in se izjavil, da je "George fest fant." To je Garner izjavil potem, ko je par dni prej izjavil, da se ne bo udeležil kraljevega sprejema. Opazilo se je, da je angleški kralj več govoril z Gar-fierjem kot s kom drugim, raz-/en s predsednikom.
Vandali so uničili glavni stan socialistov
New York, 12. junija. Glavni stan socialistične stranke je bil sinoči napaden in skoro popolnoma porušen. Zločinci so na nepoznan način dospeli v poslopje, kjer so vse premetali in končno porušili. Glavni tajnik stranke naznanja, da je bilo to delo "fa-šistovskih elementov."
Obisk Roosevelta v Angliji je skoro gotov
London, 12. junija. Vsi krogi so prepričani, da je sedaj skoro gotovo, da pride predsednik Roosevelt v London, da tako vrne obisk angleškega kralja in kraljice. Baje je angleški kralj osebno povabil predsednika, da ga obišče in je Roosevelt povabilo tudi sprejel.
MALI OGLASI
Slovenska raožka zveza
Podružnica št. 5, Slovenske moške zveze naznanja članom, da se bo seja vršila vsak tretji četrtek v mesecu. V juniju bo seja 15. junija v S. N. D., staro poslopje, soba št. 3. Ker bo seja važna naj se udeleži sleherni član. Volili se bodo tudi delegati za konvencijo, ki se začne 5. avgusta. Obenem se prosi člane, da plačajo do 25. v mesecu ases-ment, da se more istega pravočasno poslati na glavni urad. — Tajnik.
Delo dobi
dekle kot postrežnica v restav-rantu. Stanuje lahko v hiši, kjer dela. Stregla bi tudi v pivnici. Oglasite se v uradu tega časopisa, kjer pustite svoj naslov.
Soba
se odda za enega ali dva fanta. Vprašajte na 1227 E. 72nd St.
(139)
Išče še stanovanje
ki ima tri ali štiri sobe, za novo-poročenca. Oddajte naslov v Fisher prodajalni na 6424 St. Clair Ave.	(138)
WINNETOU
Po nemikem Izvirniku K. May«
J' K	--------------------------
j. "okler sem ostal na mestu in	3
ti H tomahawka gotovo ne bo	j < jo H ker je vedel, da se mu lah-e. 'lzognem. Rajši bi me skušal
d- hiteti, da od blizu zamahne po	]
jc in me ubije. Vrgel pa bo	<
i>ahawk gotovo, če bom bežal,	\
c J bi ga, si je mislil, ne videl	i
o, ®ajati in bi se mu tudi ne mo-	j s8 Izogniti o pravem Času. I), ^ežal sem torej na videz pro-
il !6(!ri, toda skočil le kakih d vaj-	j
[a 1 korakov daleč, pa ostal in se	.
,Je8 ,	]
le tal je in kolobaril s sekiro po 3 si ^U. in prav, ko sem se obr--- rjo je izpustil. Vrteč se v zrači 'Se mi je tomahawk naglo bli- | ilj;v plitvem loku, naravnost v
®v° bi me zadel, iti počil sem za nekaj korakov j {i 'ran — tomahawk je zletel mi-fi ''i se zaril v pesek. 1' »ču čuna je bil brez orožja, til °°hitel sem, pobral tomahawk 5 iol ')a šel mesto k cedri Inču ču- 1 g< 8 počasnimi koraki naproti. , ni Vfidno ni slutil, kaj namera-, J.
in besni jezi je zakričal in ka-iV Razdražen vol je planil prodni. Zavihtel sem tomahawk : j ^U grozil:
vi.	•	(
ti ^coj, inču čuna! Zmotil si se g< 0ld Shatterhandu! Ali ti naj ! rt lastno sekiro vržem v gla-■h •"
ip Jtttal je in zavpil:	i
Ki Pes —! Kako si mi ušel v vo- * a1 ^Pet ti je pomagal zli duh!" J ji ^e misli tega! Če mi je vob- ' i« duh pomagal, je bil gotovo 1 31» [Ji, dobri ManitouJ" ite 'del sem, kako so se mu za-^'ale oči. Iznenada je mislil >d< '"iti -na mene —. i; ;varil sem ga:
i' ^nenadil bi me rad in me najt* N! Na očeh ti vidim. Ne sto- : $ podlegel boš, napad bi '"I1 'voja smrt! Nočem tvojega iij 'enja, ljubim te in tudi tvo-i" ^ sina Winnetoua. Toda bra-i; Is® bom, če me napadeš. Saj W ^da sem ti tudi brez orožja f I' Povrh pa imam še tvojo se-^ Bodi torej pameten in —" i*
l1 rne poslušal. Jeza in sovra-0: 11 sta mu vzela mirno razsodil 1
e '^gnil je roke, skrčil prste ka-$ f ''oparica kremplje in planil
G' He.
!lC 6 Je mislil, da me ima, ko sem i"1 'klonil in skočil v stran. Ni se i' več ustaviti, sila zaleta, s l6rim me je mislil podreti na '®a je pognala naprej. Padel
' V
zb K hipu sem bil na njem, mu ^knil na obe rameni, ga il! j^il za vrat, zamahnil s to-
;>kom
ii vprašal:
rf ; Jftču čuna, se vdaš?" jZ' «ei»
'eA 5'avo ti prekoljem!" $, ^bij me, pes!" je rohnel in k1'1	trudil, da bi se mi iz-
til1 jNt ali pa me otresel. f , .e! oče Winnetouov si, ki ,e'J ^Jubim! Pustim te živeti, le ■j^il te bom. Siliš me k te-
^evaren si mi še!" '5 (tHril sem ga s ploskvo boj-. Sekire
po glavi, — zahropel i. krčevito so se mu stresli ,„& stegnil se je in obležal
, V b
1 t * Uvesti.
. Iedalci so stali na drugem (in napeto sledili dvobo-
K«
j poglavar nepremič-fce Obležal, so vsi mislili, da . ■ ubil. In pravo peklen-c vPitje in tuljenje so zag-Še vse hujše nego tedaj, «< K^to se prikazal na vodi. Sem inču čuni s pasom roke in ga odnesel k J*- K cedri sem moral, če ij [J hotel zmagati. Tako je inte |j določeno v pogojih dvo-
> ^ cedvi sem ga položil na ., ' ^a brž odhitel nazaj k re-
■J ,'
SO poskakali v vodo, [f. na čelu Winnetou. Polo-bil lahko za nas neva-
ren, če se niso mislili držati dogovora.
Zaklical sem jim na bregu: ' "Nazaj! Poglavar še živi. Nič hudega mu ne bom storil- < Ce pa pridete črez reko, ga u- ' bijem. Le Winnetou naj pride k meni, le z njim bom govoril!"	J Niso se zmenili. ; Tedaj se je Winnetou dvig- ; nil v vodi, da so ga lahko vsi i videli, in jim zaklical neke be- ] sede, ki jih nisem razumel. Njega so ubogali. Vrnili so se , na drugi breg in Winnetou sam < je priplaval k meni. ] Počakal sem na njega na j bregu in mu dejal: ] "Prav si storil, da si poslal < svoje bojevnike nazaj! Sicer j bi bil tvoj oče v nevarnosti!" I "Ubil si ga s tomahawkom?" i "Ne. Le omotil sem ga. In 1 pi-isilil me je, da sem to sto- 1 ril. Ni se mi hotel vdati." i "Pa bi ga bil lahko ubil —! ] V tvojih rokah je bil —!" ] "Ne vzamem rad življenja r sovražniku, najmanj pa člo- 1 veku, ki je oče Winnetouov in ki ga ljubim. ;
Tule, vzemi njegovo sekiro! , Odločil boš, ali sem zmagal in ; ali bom svoboden in moji to-, ] variši z menoj vred!"
Vzel je tomahawk in me dol- ; go dolgo gledal. Njegov po- i gled je bil vse mehkejši in milejši, povzpel se je do občudovanja in nazadnje je Win- : netou vzkliknil:
"Kak nerazumljiv človek je vendar Old Shatterhand ! Kdo bi ga razumel" —!" "Razumel me še boš!" "Izročil si mi bojno sekiro, pa še ne veš, ali bom mož beseda —! Lahko bi se branil z orožjem —.. AH veš, da si svoje življenje položil v moje roke?"
"Pshaw —! Ničesar se ne bojim. Za vse slučaje imam še svojo pest. Vem pa tudi, da Winnetou ni lažnik, ampak plemenit junak in mož beseda!"
Tedaj mi je podal roko, oči so se mu zasvfetile:
"Prav si povedal! Svoboden si in s teboj vred so svobodni tudi tvoji trije tovariši, izv-zemši moža, ki mu je ime Rattler.
Zaupaš mi —. Da bi tudi jaz smel tebi zaupati —!"
"Zaupal mi še boš, pi^v kakor jaz tebi zaupam. Le malo časa še potrpi! Nisva se še vsega pomenila.
Pa sedaj morava k tvojemu očetu!"
"Da, pojdiva! Pogledati moram, kako je z njim. Kajti kamor udari Old Shatterhand, tam smrt ni več daleč, pa če bi tudi ne nameraval ubiti."
Šla sva k cedri ter snela Inču čuni vezi. Winnetou ga je preiskal in dejal:
"Živi še, pa pozno se bo prebudil iz nezavesti in dolgo ga bo še glava bolela.
Ne morem ostati pri njem. Moji ljudje čakajo, nemirni so. Vedeti morajo, kako se je dvoboj iztekel. Poslal bom svoje bojevnike, da poskrbijo za očeta.
Moj brat Old Shatterhand naj me spremlja!"
Prvič me je tistikrat imenoval "moj brat." Kolikokrat sem pozneje to besedo čul iz nje-, govih ust! In kako resno in resnično jo je vsakikrat mislil —!
Vrnila sva se k reki in pla-! vala na drugi breg. Rdeči so ' naju videli prihajati, v nape-
•	ti radovednosti so čakati. Miroljubno in složno sva plava-
i la drug ob drugem, spoznali
•	so pač, da si nisva več sovražnika, pa da so se tudi zelo
, zmotili, ko so se malo prej zi-
-	ničevalno posmehovati moji
-	"strahopetnosti."
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
dno je odšel, velikega kneza Ta mu je seveda to odbil Konstantina za roko njegove mu rekel, da se mora Ver* hčerke Vere.	ročiti z nemškim prince"1'
Vladimir prosil kneza za roko princese Vere, še predno odpotuje k vam. V anonimnem pismu sem mu sporočil, da se Vera mora poročiti z nekim nemškim princem.
—Konstantin se mu bo smejal, ter mu rekel: Dragi moj mladenič, jaz vas spoštujem in ljubim, to'da to je neumnost če želite mojo hčerko za ženo.
—Vladimir bo razburjen odšel, in dva dni na to se bo slišalo, da je veliki knez umorjen v tem gozdu. Na nas nihi-liste ne bo nihče mislil.
Sonja vstane. Bila je bleda.
■ ■'d
Joe E. Brown, levo, znani filmski igralec, se poOan[.j da, bi sprejele Zed. države 20,000 nemških otrok, kate*. starši so bili izgnani iz Nemčije. V prvi vrsti so to židot otroci.
Prva, najstarejša, največja itn najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, I"11 POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v drž3f Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odrasle11 1« mladinskem oddelka.
EKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojeg® obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in
Če se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventni P^yer organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jedno"' ^
se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, Pr°l lezni in onemoglosti.	. j0.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo Člane ln članice . se
do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaiw lahko od $250 do $5000 posmrtnine.	v
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujmo razredu "A'" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek J nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane * 0p dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti ° 1 zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavaroval razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahk° . y zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izpla® gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:	^ p»
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 ln 50c na dan ali teden. Asesment primerna nizek.	v9jo-
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst vanja.	jii»
Člani !n članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadaj"0 rezervo Izplačano v gotovini.	a5eS'
Nad 70 let stari ciani in članice so prosti vseh nadaljnll1 mentov.	fel
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote, haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in dobiva vsak član in članica.	pt'
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan«1 K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ca še nisi £ia jo članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrut" pristopi takol.	•	. b'1'
V	vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moral tv9, društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate ^ taji0-spadajočega k . tej solventni katoliški podporni organizaciji, " javite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — .gS^ daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.	.
Mrs. Franklin D. Roosevelt, Mrs. Henry Morgenthau in Mrs. Henry Wallace, si ogleduje čebele v deželnem čebelarskem zavodu v Beitnnlle, Md.
Eugene McLaughlin, unij ski premogar iz Harlan, Ky, je bil nevarno ranjen pri spopadu z neunijskimi premogar-ji. Prenesli so ga v bližnji hotel in k njemu sta prihiteli njegova žena in moM.
Mrs. Morgan iz Phoenix, Ariz, je bila na razstavi v San Franciscu bogato obdarovana, ker je stopila skozi vrata na razstavo in so ji tam povedali, da je ona 3,000,000 oseba, ki je posetila to razstavo.

Skrivnosti ruskega carskega dvora |
ROMAN	j
—Nič, Veličanstvo. Bakunjin je izginil brez sledu, isto tako Bojanovski, Palen pa je v Ameriki. Ostali pa ne delajo ničear, ker nimajo voditeljev.	i
Nato odputi car svojega rav- g natelja policije.
Ko je A«inov prišel domov je i naprej povedal svoji ženi Franji, s zakaj je bil poklican k carju, na- i to pa se je preoblekel, da je izgle- P daldal kot kak Turek ter odšel z k palači velikega kneza Konstan- -tina.
Straža ga je pustila notri šele takrat, ko je povedal, da je policijski ravnatelj.	j Nato se je prijavil h grofici i Serbovičevi, ki je vedno spremljala princezo Vero. i
Ašinov je poskušal na razne načine z obljubami in grožnjami, < da jo pridobi za podlo vlogo vo- j hunke.
Grofica Serbovičeva je kot ponosna plemkinja odbila to nizkotno vlogo.	i
Iz neprevidnosti pa se je izdala, da sama ljubi Vladimirja.
—Vem to — reče Ašinov. — : Ker imam pismo princese Vere v ; rokah, v katerem se norčuje iz ; vas.
—To je nemogoče, tega ne ver*" ] jamem, dokažite! — reče ogor- i čena grofica.
—Lahko vam dokažem jutri, | ker sedaj nimam pisma s seboj — se je lagal Ašinov.
— Hočem ga videti — reče grofica. — če se prepričam da , je tako, kakor ste rekli, sem pripravljena postati vohunka.
—Jutri o tem času boste imeli pismo v rokah, — reče Ašinov ter se poslovi.
Takoj je šel v svoj urad, ter se podal v sobp, kjer je sedel ter delal neki slabo oblečen gospod.
—Kaj delate — vpraša Ašinov.
—Ravno pišem pismo, ki bo dokazalo krivdo moskovskih zarotnikov.
Ohladite se!
V vročih dnevih vam postrežemo s finim 6% German Lager pivom, kot tudi drugim izvrstnim pivom, vinom in žganjem. Se priporočam za obilen obisk.
FRANK "TEENO" MOD1C Jr. 6025 St. Clair Ave.
(Grdinova dvorana)
UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI '
DR. WARGA, D. M.
15603 Waterloo Road
Kmetovo poslopje _KEnmore 0067__
RAZPRODAJA
noyih, floor sample RADIJIH: Philco, Zenith in RCA.— Do 50% popusta!
Požurite se takoj!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
| Oblak Furniture Co. |
I I TRGOVINA S POHIŠTVOM	5 5
J J Pohištvo ln vse potrebščine	J J
n n	za dom	h m
; I 6612 ST. CLAIR AVE.	*
1q___HKatlcrson 2978	PC
—Dobro, toda sedaj boste po-tvorili pisavo, kakor da bi pisala princesa Vera.
Nato mu je izročil Verin rokopis ter mu narekoval, kaj naj piše.
Drugi dan je imqla grofica Serbovičeva to -potvorjeno pismo v rokah ter tako na podel način postala iz plemkinje vohunka, kajti ljubosumna ženska je zmožna vsega.
Iso de Margenta se je sprehajal s svojo ženo po vrtu.
Približa se mu sluga ter mu javi, da želi neki umazan starec na vsak način govoriti z njim.
—Kaj želi ta človek? — vpraša argentinski poslanik.
—On trdi — smešno, ekselen-ca, — da je vaša ekselenca njegov nečak.
—Fiorina in Iso se spogleda-
ta.
—Najbolje bo da ga sprejmeš! reče Fiorina.
Tako seje tudi zgodilo.
Ker pa se nista mogla zmeniti za višino vsote, in ker je stari Margolinski preveč zahteval ga je Iso de Margenta vrgel ven.
—Videli še še bodemo! — je kričal stari Margolinski svojemu nečaku. Razglasil bom po Petrogradu kdo si ti in kdo tje tvoja žena.
Fiorina je bila razburjena ter se je podala v svoje sobe.
—Hvala Bogu, da sem sama.
Brž je vzela brizgalko z morfijem, ter si ga vbrizgala pod kožo na roki.
Nato se je vlegla ter v prijetnih sanjah zaspala.
Ni slišala da je nekdo potrkal na vrata njene sobe.
—Fiorina!
Zastonj se je trudil njen mož Iso, da bi jo priklical.
Ker so bila vrata zaklenjena, je dal poklicati ključavničarja, da odpre vrata. P Ko je stopil argentinski poslanik v sobo je našel svojo ženo bledo v nezavesti na diva-nu.
Brž zapove slugi, da gre po zdravnika.
Čez par minut je bil zdravnik pri Florini.
Toda ni se zadovoljil samo s preiskavo nezavestne žene, temveč je preiskal tudi njeno toaletno mizico.
—Ona je — zamrmra zdravnik. — Vendar enkrat sem jo našel, Fedora je. moja žena. — Kakšna sreča, da sem se tako spremenil, da me ne more ■ spoznati.
—Postala je morfinistka — reče zdravnik glasno.
—Ali jo boste lahko ozdravili — vpraša Iso.
—Da, toda moral bom priti večkrat sem.
Svoji ženi ne smete povedati, da veste, da je morfinistka.
Nato se doktor Puškin, nekdanji Bojanovski poslovi od
-	argentinskega poslanika.
Vladimir jeva prisega
Nedaleč Rige je stal sredi ; gozda majhen dvorec.
Dve ženi sta uživali mir tega samotnega kraja. To sta bili Sonja Rašinska in Natalija.
Obe ženi sta stali pri ograji ter gledali na cesto.
—Pisal je, da bo danes prišel.
-	—Glejte, že . prihaja — zali kliče Natalija.
S Prihajal je Mihajlo Baku-! njin — tudi na njegovem obrali zu se je poznalo zadnjih seli demnajst let, čeravno je stopal še dovolj krepko.
—Upam, da moj prihod, ne ^ pomeni nesreče ali kakšne ne- i varnosti za vaju—reče Baku- \ njin.	i
—Ali mislite, da vas prega- ^ njajo — vpraša Sonja.	r
—To ne — odvrne Bakunjin
—	prevaril sem petrograjsko j policijo, tako da niti ne sluti- r jo, da ta dolga leta živim v i Rusiji. Nihilizem ni bil nikdar č tako močen, kot je sedaj. Celo Rusijo smo organizirali — ce- š la je v naših rokah.	š
—Ali se pripravljate na od- j ločilni udarec? — vpraša So- 1 nja.
—Da — odvrne Bakunjin— in vi boste nam pri tem pomagali.
—Jaz? — vpraša Sonja začudeno.
—Da, vi, zato sem prišel. Vi veste, da smo vfedno pazili na Vašega sina Vladimirja. Spravili smo ga na dvor in sedaj je adjutant velikega kneza Konstantina.
—Oh sin moj — reče Sonja
—	ti moraš maščevati svojo mater. — Se vedno napolnjuje mojo dušo maščevanje.
—To najlažje stori Vladimir. Ali morete očeta bolj kaznovati, kakor če sin stopi pred njega.
—Imaite prav — vzklikne Sonja. — Potrebno je samo, da se spomnim na tiste dni v Krasnojarsku.
Bakunjin nadaljuje.
—Razen tega, da je postal Vladimir Konstantinov adjutant, si je osvojil srce princese Vere.
—Srce princese Vere? — se prestraši Sonja. — Nesrečnež ljubi svojo sestro.
—Da, on ljubi svojo sestro, ona pa njega. Toda njuna ljubezen je čista, stojita še na pragu blaženstva, katerega še nista prekoračila.
—Vi torej želite, da Vladimir ubije velikega kneza? -r vpraša Sonja.
—To se mora zgoditi, — odvrne Bakunjin. Zato sem prišel semkaj. — On vam mora priseči, da se bo maščeval nad človekom, ki je uničil vas.
—Še danes mu bom pisala— reče Sonja ter gre v hišo.
Med tem je Bakunjin prosil Natalijo, če bi hotela odstopiti gozdno hišico nihilistom za njihove sestanke.
Ona mu rada to dovoli.
Zvečer so se zbrali nihilisti v gozdni hišici, kjer so imeli sejo, nato pa vaje v metanju bomb.
Bakunjin je bil nekaj časa« pri njih, nato pa je šel k Sonji ter jo vpraša:
—Ali ste že dobili odgovor od Vladimira?
—Da, pisal je, da je dobil kratek dopust, ter da bo prišel čez par dni.
—Morate mu javiti, da naj pride s prihodnjim vlakom. Če ne gre drugače, mu pišite, da ste bolani.
—Čemu ta naglica? — vpraša Sonja.
—Zato, ker se bo čez dva dni veliki knez Konstantin peljal po tej cesti.
—Prišel bo semkaj.? — vzklikne Sonja. — On sam? Veliki knez Konstantin.
—Ah, vi se tresete — reče Bakunjin.—Zakaj ste prisegli pred več leti maščevanje, če sedaj ne morete prevzeti na sebe te odgovornosti.
—Toda pomirite1 se. Jaz bom vodil zadnje dejanje te tragedije. Vaša dolžnost je samo ta, da pripeljete tistega, katerega dolžnost je, da igra glavno vlogo.
—Vladimir? — vpraša ona.
—	Da, Vladimir — odvrne Bakunjin.
—	Lahko bi naročil komu drugemu da ubije kneza. — Potem bi vedeli, da so to storili nahilisti, če pa Vladimir ubije velikega kneza, ne bo nihče slutil, da je to naše delo.
—Poskrbel sem za to, da bo
—In moj sin? — vzklikne ona. — Kaj bo z njim.
—Ne vznemirjajte vse Sonja — reče Bakunjin. On bo pobegnil v inozemstvo, za to vam jamčim.
Naslednjega dne je dobil •Vladimir pismo od svoje matere, da je bolana ter da naj pride čimprej e.
Pisala mu je, da mu mora nekaj zelo važnega sporočiti in razjasniti.
Kakor je rekel Bakunjin, tako se je ugodilo.
Vladimir je res prosil, pre-
bi morala biti v
vsaki slovenski hiši
AMERIŠKA DOMOVINA
Kranjsko-Slovenska
-
Katoliška Je* ?