UREDNIŠTVO ZARJE ]e v Ljubljeni, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna 1. nactatr.). Uradne ure /a stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslio-0)jrsko in Bosno K 21-60, polletna K lO^O, četrtletna K 5‘40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40, za * ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prflzHibov .* .* /	ob pol 11. dopoldne.	\	•. •.
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., iu aradnje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopnst petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana n:	in reklame 40 vin. -- i.i .ial, niejema npravništvo. s
Nehankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■.....  -	Reklamacijo	lista	so	poštnine	proste.	  —■
Stev. 485.
V Ljubljani, v petek dne 17. januarja 1913.
Leto III.
K.
e.'
K
V
Nakupovanje holandskega tobaka.
1.
Samo na kratko smo mogli včeraj poročati, ^ JC komisija državnozborskega proračun-ega odseka, ki je imela študirati, kako kupuje •* strijsa tobačna režija tobak v Holandiji, kontur? sv?je deIo. Komisija poroča, da je način ^„.,”a^UDoyania v redu. Ali s tem poročilom r n' rešeno vse. kar je s holandskim kmf v zvez'- Tekom zadnjih let je bilo več-n«tJi gov.ora 0 teh kupčijah, in še vedno so v,,- nekatera zanimiva vprašanja brez odgo-
»Or«.
nav,,?« ,e,ta1909. je avstrijska tobačna režija Tetra - 0,andski tobak pri raznih tvrdkah. •?wio„;i 10 pa >zPremenila prejšnji sistem in I c ta ioza eno samo holandsko tvrdko. ,yu. pa je zopet odpovedala to pogodbo.
mtni;leka-er<; zan>niivc posameznosti o tem roški ^upčijskega načina so znane. Ko-VVairV.or-03.nsAsocialni poslanec in župnik ostrn !LKi leta v proračunskem odseku tolnka \!aL ni režiji, da ne zna kupovati v unerh,,«6 4	^ taiiti’ da tobačna trgovina ni
fninmft •	1 2vez* s poklicem katoliškega
nrpppfInji nl ^,ani Proiačunskega odseka so snnH \x/ i °u' 10 vpraševali, odkod zajema go-ie yn ii ^	• ta*t0 str<>kovno znanje. Toda on
tudi ,0’ Povedal je, da se je bil tov-uiJ Y Amsterdam, da je imel tam posve-boliši vicl>, ,Ini tvrdkami, in da pozna režiia	ga	'ma avstrijska tobačna
zaf/ Dos^vSf/ je Pred|agal nov način in se je S’ ’tn mnfpr t vnemo, kakor da brani m ce.T^ev proti socialistom in frama-. ' • ‘ Teda”J1 finančni minister Korytowski n-pnfa t !a*cherjevim načrtom, v parla-, \h kroRlh pa 550 mis,iH« da ** je dal Wal-"e‘ rd koga »nafarbatl«.
3e nad,a Beck°va vlada; prišlo je Bienerthoov n- irstvo, in na mesto Korytow-•Kega kot vodja finančnega ministrstva gospod Jorkasch-Koch. V času njegovega urado-yanja se je nakupovalni sistem res izpremenil, iu sicer v tem zmislu, kakor je bil Walcher tako živo zahteval.
ročilo> tC,n podala t°bačna režija sledeče po-
lainpifi3-^15?9 ie pre5,a režiia, gnana od par-amentarmh krogov, k sistemu izključnega sodelovanja z eno samo tvrdko ... Sočasno je Pila predložena gotovo tvrdka, s katero se je inorala skleniti pogodba; avstrijski tobačni režiji se ni prepustila izbera tvrdke, tudi v tej obliki ne, da bi bila smela voliti izmed večjega števila predlaganih tvrdk.«
V	pododseku je generalni ravnatelj tobačne režije, sekcijski načelnik Scheuchenstuel podal sledeče ustmeno poročilo:
»Nas so enostavno informirali, da se želi od mentarne strani, da uvažujemo ta sistem. Iznašel da je ta sistem gospod Koeleman,
^ in zdaj je treba govoriti o njem. Tvrdko van Es m Koch nam je imenoval Koeleman, in sicer ‘>rez izbere. Ze takrat smo se v finančnem ministrstvu odločno izrekli proti temu sistemu, pa iiismo f^rodrli. Prosil sem ekscelenco Jorkascha, Ce se že mora poizkusiti s tem sistemom, da •aj se nam tedaj vsaj prepusti izbera tvrdke.
■mfClt:lenca ^orkaSc^ je dejal, da poizkusi. Po-Ui8TL~—e whwh— -tffinninTTUFTn -iiMiims
F-DOSTOJEVSKI.!:
Čuden poštenjak. '
(Oalie.)
. Ves tih vam je bil: prosil ni; mirno in tiho Jp sedel, gledal me v oči kakor ponižen psiček, si. t more ^l°veka uničiti pijača! Mislil sem mL ^ o naj mu rečem — poberi se, Emeljan, ars! Ničesar nisi tu pozabil, lahko greš, nisi i? Pravegji naletel, z Bogom 1 Sam nimam, da : Jedel, z Bogom, z Bogom 1 Tako sem sedel y Premišljaval. kaj da stori, če mu to porečem. vetn, da bi me dolgo molče gledal, končno vzel Svojo culico — rdeče-pikasto ruto, vso raztrgano, in zavil vanjo Bog ve kaj — vzel svojo slabo pelerino, da bi bolj dostojno izgledal, da pi mu bilo bolj gorko in da bi se skrile luknje r~ bil je mehak, rahločuten človek! Vidim ga, Kako odpira vrata in s solzami v očeh odhaja... ...	1*) n«j se pri tem človek popolnoma uniči?
0	,T,i je prehudo. Pomislil sem, kako se meni Kom? (^ajs Kmeljan, ne boš se dolgo gostil pri Peni; preselim se iii ne najdeš me kmalu, n .m' .m.ilo;st'jivi gospod, kmalu nato sem se leselil. listikrat mi je rekel še Aleksander Fi-
*	i’ .naS ,mil.°stljivi (sedaj je že v grobu, zadovoljni smo bili s teboj, ali, ko pridemo z dežele, te vzamemo zopet službo, lam sem služil za hišnika, dobrega Kospoda sem imel, ali še tisto leto mi je umrl. J« smo ga pokopali sem vzel svoje malo pre-'Poženje in nekaj pohištva — imel sem namreč v^KAj denarja, zato sem si mislil: Astafi, izpo-se malo — »stanil sem se pri stari ženici
tem pa se je vrnil in je dejal: »Ne gre; s tvrdko je že vse dogovorjeno.«
Tobačna režija torej ni rada sprejela sistema, ki ji je bil vsiljen. Prej je kupovala pri raznih tvrdkah na podlagi ponudb, katerim so bili dodani vzorci, tako da je lahko primerjala cene, preiskala kvaliteto in se pogajala zaradi kopnine. Novi sistem pa je bil enostavno ta, da kupuje režija vse pri eni sami tvrdki. Človek,. ki je sploh v življenju kaj kupoval, bi se zdelo, da nikakor ne more biti bolje imeti vezane roke. Zlasti pa ne more biti bolje, če nima kupovalec prav nobene izbere, ampak če mu je kratkomalo predpisana tvrdka, pri kateri mora kupovati vse.
Kako je torej prišlo finančno ministrstvo do tega, da je vpeljalo sistem, katerega samo ne odobrava in katerega je pozneje res zopet opustilo?
Poročila tobačne režije pravijo, da je to storila, ker je bila gnana od parlamentarnih krogov. Pred očmi je treba imeti, da ni bil v par-lammtu nikdar sprejet podoben sklep. Torej je mur:*l biti pritisk skrivnostnih paralmentarnih krogov privaten.
Kdo so bili oni »parlamentarni krogi«?
Scheuchenstuelovo poročilo pravi, da je iznašel »novi sistem nakupovanja« gospod Koeleman.
Kdo je ta Koeleman? . . .
Za prvo vprašanje prihajajo samo krščanski socialci v poštev. Prvi, Ki je sprožil zadevo v iroračunskem odseku, je bil poslanec Wal-cher. krščanski socialec. Potem so se pehali za novi sistem krščanski socialci, dokler ni bil Sj.re^t. In ko je tobačna režija odpovedala pogodbo, so zopet nastopili krščanski socialci. VValcherja ni bilo več v parlamentu, ker ga je pri zadnjih volitvah slana vzela, namesto njega se je pa oglasil tirolski poslanec dr. Stumpf. Mož je neštetokrat interpeliral, zakaj je režija od-: o edala ono pogdobo, mož je govoril o tem v parlamentu, mož je celo spisal brošuro, ki je zagovarjala odpovedni »sistem«. Razuntega je vse 1 rščanskosocialno časopisje rohnelo v enakem tonu.
Ce pripoveduje tobačna režija, da so parlamentarni krogi pritiskali na finančno ministr-st*o, ni to mogel biti nihče drugi kakor krščanski socialci.
Kaj pa je z gospodom Koelemanom? Holandec je in mešetar. O vlogi, katero je igral v vsej zadevi, je pripovedoval v pododseku to:
Na nekem potovanju je v železniškem vozu bale slišal, da avstrijska tobačna režija slabo kupuje. Znan je bil s krščansko socialnim poslancem Schneiderjem, pa mu je povedal, kar je slišal. Obenem pa je pisal amsterdamski tobačni tvrdki Olie, o kateri je vedel, da jc v sovraštvu z avstrijsko tobačno režijo. Upal je, da dobi od nji toraben material. Koncem leta 1907. Je pri-Sel po Schneiderievem posredovanju v stik z Lucgerjem. Z njim se je zelo sprijaznil, tako da sta v morskem kopališču Schcveningen najin-timneje občevala, in ni Koeleman poslej dunajskega župana drugače imenoval, kakor *moj prijatelj Lueger«.
1 a Koeleman je torej določil tvrdko van Es in Koch, s katero je tobačna režija morala skleniti pogodbo, ko ni šlo s tvrdko Olie, katero je Koeleman najprej imenoval. Gospod Koeleman nima v Avstriji absolutno nobene funkcije, ni poslanec, ni nič — pa vendar mora avstrijska tobačna režija sklepati pogodbo na njegov ukaz, točno po njesrovem predpisu.
,,	.	ženici
PiaJhni sobici. To je imela vedno na razpo
s K.(\ V mladih letih je bila čuvajka pri otrocih, sli! 1 Pa živela oh mali pokojnini. No in mi-clfti *e,>l s’' m°j predragi Emeljan, z Bogom, se-•Pc ne najdeš z lepa!
0	in kai zdaj mislite, milostljivi gospod?
Ko pridem zvečer domov (bi! sem na obisku pri znancih) je bilo prvo, kar sem videl, Emeljan. Sedel je na kovčku, imel pisan zavoj pod pazduho in čakal name ... Od dolgega časa je poprosil gospodinjo za staro mašno knjigo in jo držal v roki — narobe!!
Torej me jc vendar našel. Poke so mi omahnile. No, sem si mislil, tu ni nobene pomoči več — zakaj ga nisem takoj prvi dan odpo-dil? Vprašal sem ga:
»Si li prinesel svoje listine s seboj, Emeljan . . .?«
Sedel sem poleg njega, in jel sem premišljevati: Cemu me neki moti, ta človek, brez premisleka! Dozdevalo se mi je, ko da me ne moti. No, zjutraj mu lahko dam nekoliko kruha, in da mu bolje diši, še nekoliko čebule; opoldne zopet kruha in čebule, zvečer pa čebule in malo vodke in še kruha, če ga hoče. In včasih še juhe, no in potem sva oba sita do grla. Ne jem pa tako ne mnogo, in hud pivec sploh ne je mnogo, če ima dovolj pijače. Zopel me pa lahko s pijačo spravi na boben; ampak v zli c temu mi je bilo čudno pri srcu. Skoraj da bi obupal, če bi me sedaj zapustil . . .
Nadel sem si nalogo, skrbeti zanj po očetovsko in dobrotniško. Rešim ga vsaj zločinov, in ga odvadim steklenice. Torej počakaj, Emeljan, sem si mislil, ostani pri meni, pazi, in poslušaj.
Mislil sem jsi tako: Skušal ga bom privaditi na kako delo, pa ne takoj; sedaj naj le še malo pohajkuje, med tem mu pa poiščem primerne službe, Erneljanu. Zakaj vsaka služba zahteva primernih ljudi, milostljivi gospod. Vidim, da si trda glavica, Emeljan. Skušal sem ga z lepimi besedami: tako in tako, Emeljan lljič, poglej sc nekoliko, poboljšaj se!
»Dovolj pohajkovanja! Poglej samo, ves razcapan letaš okrog, odkritosrčno, tvoja snk-
Ni dvoma, da je to izredno čudna reč. In
če se še enkrat vpraša, kdo so bili tisti parla-mentarni krogi, ki so gnali tobačno režijo na sklepanje take pogodbe, se glasi odgovor še odločneje kakor prej: Krščanski socialci! Oni, na katerih največje prijateljstvo sc poživlja Koeleman.
Iz vsega tega pa izvira drugo vprašanje: Kaj je navajalo krščnske socialoe, da so se tako potegovali za edino holandsko tvrdko, dokler niso izsilili pogodbe? Kaj jih je navajalo, da so jo hoteli vnovič izsiliti, ko je tobačna režija že odpovedala? Tudi takrat so namreč izrabljali najdvomljivejša sredstva, da bi bili še enkrat izsilili ono pogodbo. Odpoved pogodbe je doktor Stumpf imenoval »obžalovanja vredno kršitev kontrakta«, in krščanski socialci so celo za to skrbeli, da je prišla Stumpfova brošura, katero je v resnici sestavil Koeleman, prestolonasledniku v roke.
Na seji pododseka dne 20. novembra je podal dvorni svetnik dr. Siebenrock sledeče zelo zanimive izjave:
»Omenil bi nekaj, kar se tiče Koelemana. Prosim naprej, da vzamete na znanje, da ne govorim kot zastopnik finančnega ministrstva in da govorim tudi brez znanja gospoda sek-cinketra načelnika. Lani (1911.) sem dobil vpo-g'cd v papirje, ki so varno shranjeni v rokah velci glednega člana trgovskega sveta v Am-sU-damu, in ki so mi bili pokazani v navzočnosti gospoda Heidsiecka (nakupovalca avstrijske režije). Prepisati si nisem smel papirjev, zabeležil sem si pa data. Ko je gosi>od Koeleman stopil v razprave z amsterdamsko Tabak-handels niaatschappij (s tvrdko Olie), je stavil čisto precizne zahteve glede na njegovo odškodnino. Date Vam lahko povem. Prosil bi tndi gospoda poslanca Stumpfa, naj pokliče gospoda'Koelemana na odgovornost, kako je mogel biti v položaju, da je mogel zahtevati provizijo tudi za koga drugega.
Gospod Koeleman je podal predlog. Prvi načrt pogodbe je datiran iz Amsterdama z dne 15. junija 1907. Tam zahteva zase 50.000 holandskih goldinarjev, če se napravi sklep za v„so, ali pa vsaj za polovico potrebe. Za drugo leto zahteva 50.000 holandskih goldinarjev, veljavnost pogodbe za dve leti, odškodnino za bivanje v Avstriji pa v znesku 15.000 holandskih goldinarjev. Ta projekt.se nc nanaša lc na dodajanje holandskega tobaka, ampak tudi drugih vrst..	•	 v
V	drugem načrtu — obseženem v raznih pismih med Koelemanom, ravnateljem Oliem iu poslancema Walcherjem in Schneiderjiem — zahteva Koeleman pri prometu v znesku treh miljonov goldinarjev za vsako leto 25.000 goldinarjev. Če je manj kakor tri miljone prometa, se odračuna 850 goldinarjev za vsakih stotisoč goldinarjev, ali 15.000 goldinarjev ostane kot minimum.
Strankina blagajna Ima dobiti 100.000 holandskih goldinarjev, In sicer 35.006 goldinarjev ob podpisu pogodbe, 35.000 goldinarjev fti-najst mesecev pozneje, in 30.000 goldinarjev še Cez trinajst mesecev.
Če se nakupi v treh letih manj kakor za tri miljone goldinarjev, se odračuna po 1200 goldinarjev za stotisoč goldinarjev manj.
Ob enoletni pogodbi dobi strankina blagajna samo 35.000 goldinarjev.
Ker je bil gosp. Koeleman v zelo tesni zvezi s poslancem Walcherjem, je govoril ves svet na Holandskem, da dobi to provizijo krščansko-
■rax^,n3iMirniTCjg^WB^grir,TrinjngigqB’s>UiM!X.-.'MB
rja je sito! Zadnji čas je, da kreneš na pravo pot.«
Kaj naj vam pravim, gospod. Tako se je opil, da niti govoriti ni mogel. Mirno me je poslušal, končno pa bolestno vzdihnil.
»Zakaj vzdihuješ, Emeljan lljič?«
»Kar tako, Astafi Ivanovič, ne skrbite. — Danes sta se dve ženski na cesti sporekli, Astafi Ivanovič. Ena je drugi iz neprevidnosti stresla koš jagod.«
»No, in kaj zato?«
»Kar tako, nič! Zato je pa druga nalašč prvi v povračilo pretresla cel koš, in potem še pohodila jagode.«
»Sicer nič, Astafi Ivanovič, kar tako pravim.«
»Sicer nič, kar tako . . .«
»Ti revež«, sem si mislil, »svojo pamet je zapil . . .«
»Neki gospod je izgubi! menico na ulici Go-rohovaja, ne, nc, na Sadovaja je bilo. Zapazil jo je kmet in si mislil: moja sreča! Zapazil jo je še drugi in si tudi mislil: ne, ne, moja sreča! Prej sem zapazil . . .«
'-Kmetiča sta se prepirala, celo pretepala, Astafi Ivanovič. Prišel pa je policaj, pobral menico, jo dal gospodu nazaj, kmetoma pa zagrozil. da ju odvede na stražnico.«
»in kaj sledi iz tega? Kaj je poučnega na tem?«
»Sicer nič — ljudje so se smejali, Astafi Ivanovič.«
»Kaj bo, kaj bo, Emeljan? Kaj naj ljudje počno?! Si li prodal dušo za drobiž? Veš, kaj ti povem, Emeljan lljič?«
»Kaj neki. Astafi Ivanovič?«
»Delaj vendar kaj! Samega sebe se usmili!«
»Kaj naj delam, Astafi Ivanovič? Sam ne vem, kaj naj delam. Mene nc vzame nihče na delo, Astafi Ivanovič.«
socialna' stranka. Prosim gosp. poslanca Stumpfa in Walcherja, da pozoveta gosp. Koelemana, kdo mu je dal mandat, da sme zahtevati tako provizijo. Papirje sem videl v originalu v holandskem jeziku, in lahko vsak čas prisežem na to, kar sem dejal.«
Zdaj je že kolikortoliko razumljivo, zakaj se je krščansko socialna stranka toliko pehala za to kupčijo. Zjasnilo se bo pa še bolj.
Socialna politika pri nas.
Avstrija je ena od onih držav, ki s socialno politiko najbolj zaostajajo. Ne mor* *e meriti ne z Angleško, ne z Nemčijo ali Fra^o-sko; da celo Belgija in Italija se pripravljata, da prekosita Avstrijo. Saj pa tudi drugače ni mogoče, ker se štiri petine avstrijskih državnih poslancev briga za socialno politiko toliko kakor nič, o socialni politiki se jim še ne sanja ne. Kdo bi pa tudi pričakoval od meščanskih poslancev kaj drugega. Proti tej večini kaj doseči je silno težavno. In če se že posreči našim poslancem, da prisilijo zbornico k sprejemu zakona, ki je v prid delavčevemu življenju, je pa še vedno vprašanje, kakšen obraz bodo napravili mogotci v gosposki zbornici. Nekaj naprednejših zakonov jc obtičalo v gosposki zbornici, zato so jo pa tudi pohvalili delavski izkoriščevalci.
Če pregledamo socialno politično zakonodajo iz leta 1912, tedaj bi res najraje molčali. Socialno politično je važen zakon od 26. aprila 1912 o dednem stavbnem pravu. Ta zakon bo pa za delavstvo le tedal imel zaželjeni uspeh, če bodo občine zemljišča dale v najem stavbnim zadrugam ali pa korporacijam, ki delujejo za ljudski blagor. Doslej še ni nobena občina uporabila tega zakona. Občine, ki razpolagajo z velikimi zemljišči, bo treba pač prisiliti, da nc pozabijo na ta zakon, ker drugače sc ne bodo zgenile.
Nekaj socialno političnega napredka tiči tudi v zakonu z dne 29. aprila 1912 o zavarovanju zoper nezgode pri stavbinskih strokah. S tem zakonom se raztegne zavarovanje tudi na tesarje, ne glede na to, ali delajo na stavbišču, ali pa v delavnici. Zakon je postal pravomočen 29. oktobra lanskega leta. Po starem zakonu je bilo tesarje prav tako kakor pleskarje, steklarje, instalacijske delavce, mizarje, ključavničarje in kleparje le tedaj zavarovati zoper nezgode, če so delali na stavbi in pa na stavbišču. Novi zakon je silno ozkosrčen, ker vsi drugi stavbinski delavci, razen tesarjev, si v delavnicah lehko polomijo vse ude, ne da bi bili deležni dobrol zavarovanja. Ta ozkosrčnost je najjasnejši znak avstrijske socialne politike. Pri mnogih manjših obratih stavbinskih strok so nezgode tako redke, da bi bili stroški za širše zavarovanje zoper nezgode prav neznatni; ali večina poslanske zbornice pač nima srca za delavstvo. Iz poročil praške zavarovalnice zoper nezgode pa vemo, da zavaruje mnogo stavbin-skih obrtnikov svoje delavstvo prostovoljno.
Za rudarje je pomemben zakon z dne 17. maja 1912. glede izplačevanja mezd. Po tem zakonu mora rudniški podjetnik izplačevati rudarjem mezdo na 14 dni. paznikom na vsak mesec. Zakon je stopil v veljavo 17. septembra lanskega leta.
Razun tega so bile izdane tudi odredbe za varstvo delavcev. Prva odredba od 12. septembra urjejuje nedeljski počitek, druga od 14. septembra pa odmore v neprekidnih obratih.
--------- r —   .........—n t  nnrnnrr-a
»Zakai so te pa, pijanec, odgnali iz službe?«
»Kaj, točaja so poklicali danes v pisarno, Astaii Ivanovič.«
»Pa zakaj je bil poklican?«
»Tega pa.ne vem, Astafi Ivanovič, gotovo so ga potrebovali . . .«
»Ah — ah — ah,« sem si mislil, »oba sva izgubljena, Emeban! Za grehe naju tepe Bogi Kaj naj počnem s takim človekom, gospod!«
A vzlic temu je bil zvit dečko! Poslušal me je, poslušal in poslušal, a če mu ni ugajalo, in če je opazil, da se jezim, je vzel svojo raztrgano pelerino in hajdi na cesto, z Bogom! Ves dan se je klatil okrog, šele proti večeru io Je primahal domov — ves pijan. Kdo mu je dal pijače, kdo mu daje denar za pijačo, Bog ve; jaa mu nisem mogel ubraniti.
»Nikar«, sem ga svaril, »Emeljan lljič, kakšen konec bo to! Pusti pijačo, slišiš, dovolj je tega! Se enkrat pridi pijan, pa boš spal na stopnicah!«
A pomagalo je to le toliko, da je ostal dva dni doma. Tretji dan pa je že smuknil natihoma skozi vrata in ni ga bilo domov. Čakal sem, a vse zaman. Neprijetna čuvstva so me obhajala, bal sem se zanj. Mojih besed se je ustrašil in ni ga več, gotovo je zmrznil. Čakam dva večera, a mojega Emeljana ni! Spomnil sem se svoje grožnje: boš pa na stopnicah spal . . ... Stopil sem iz stanovanja v vezo in glej, moj Emeljan spi v veži! Lepo ponižno ima za zglavje stopnice, telo pa na mrzlem veznem tlaku. Čudno, da ni zmrznil od mraza!
»Kaj vendar počenjaš, Emeljan! Za božjo voljo, kje ležiš?!«
»Jezni ste bili, Astafi Ivanovič . . . jezni in zagrozili ste mi, da mi ne odprete, da naj le na stopnicah spim. Nisem se upal priti, Astafi Ivanovič, rajši sem prespal noč na mrzlem. . .«
Sočutje in jeza sta me obhajala.
(Dalje.)
iTretja odredba izpopolnjuje odredbo iz- leta 1905 in se nanaša da delavsko varstvo pri izdelovanju in uporabi acetilena in karbida.
To je vse, kar se je storilo na Avstrijskem v pretečenem letu v korist delavstvu. Gosposka zbornica ni še rešila zakona o bolniškem zavarovanju in zavarovanju zoper nezgode za mornarje, ni še rešila zakona, ki iz-preminja § 74 obrtnega reda in tudi ne še zakona, ki odpravlja kazen, če prelomi delavec pogodbo. Zato so pa bili ti gospodje bolj urni pri rešitvi zakona o vojni tlaki.
Drugi zbor Jugoslov. Socialistične'Zveze v Ameriki.
Na božič, dne 25. decembra, so se zbrali v South Side Turn dvorani v Milwaukee, Wis., zastopniki Jugoslovanske Socialistične Zveze, k', združuje slovenske, hrvaške in srbske socialiste v Ameriki, da na II. rednem kongresu pregledajo dele in uspehe naše mlade politične organizacije zadnjih dveh let in da določijo pota in smeri za bodoče dve leti. Kongres je otvoril glavni tajnik Zveze sodrug Frank Petrič ob osmih zjutraj s primernim nagovorom.
Nato so sledili pozdravni govori. Prvi je nastopil angleški sodrug Edmund T. Melms, bivši predsednik socialističnega mestnega sveta v Milwaukee. Melms je pozdravil delegate v imenu socialne demokracije v Milwau-kee. V svojem kratkem govoru je dejal, da so inozemski delavci v Ameriki začutili potrebo in realizirali pomen organizacije bolje kot domači ,t. j. ameriški delavci. »Ameriški delavec«
— je rekel — »si domišlja, da je svoboden in pri tem sproti pozablja na zlo, ki ga tare prav-tako kakor inozemskega delavca. Vendar pa prihaja čas, ko bo tudi ameriški delavec spoznal svoj lažnjivo svobodo in pojde roko v roki s svojim inozemskim bratom v svojo politično organizacijo. Delavstvo bo šele tedaj svobodno, kadar se samo osvobodi.« Končno je sodrug Melms povabil delegate, da naj obiščejo delavski dom, kakor tudi prostore socialističnih listov v mestu.
Zatem je stopil na oder bivši socialistični župan v Milwaukee sodrug Emil Seidel.
Delegatje in občinstvo ga je burno pozdravilo. Sodr. Seidel je pričel: »Socialistični Mil-wankee, delavski Milwaukee, vam, dragi hr-vutski, srbski, slovenski in bolgarski sodrugi, kliče prisrčno: dobrodošli! Malo pozno ste prišli, sodrugi. Če bi bili prišli le nekoliko prej, pozdravili in sprejeli bi vas bili v mestni hiši. (Klici delegatov: Prilika še pride, sodrug Sei-ldel!) Da, prilika, še pride in prepričan sem, da, kadar se snidete v Milwaukee prihodnjič, vas bomo sprejeli v mestni hiši.« Sodrug Seidel je 'dalje govoril o potrebi mednarodnega organiziranja delavcev, ker se tudi kapitalisti organizirajo mednarodno. »Socialistično gibanje« — Je naglašal — »je danes že tako močno, da ga ne uniči več nobena sila. Bismarck je bil dovolj močan, da je uničil francosko cesarstvo, toda socialne demokracije v Nemčiji ni mogel uničiti. *
V imenu jugoslovanskih socialističnih organizacij v Milvvaukee je pozdravil delegate so-‘drug Frank Novak, kateri je izvajal med dru gim: Sodrugi! Zbrali smo se danes, ko po vsem svetu odmeva hinavski klic:	Mir	ljudem	na
zemlji! ... a v tem trenotku se še kadi prelita kri na balkanskih bojiščih — v tem trenotku rohni vojni moloh v iztočni Evropi in grozi s ponovnim človeškim klanjem — v tem trenotku razsaja, mori in uničuje zverinski ka pitalizem in kupiči nove žrtve kup na kup . . Sodrugi! Zbrali smo se v dvorani, v ravnoisti 'dvorani, kjer je mogočna S. N. P. J. priznala razredni boj in priznala, da je socializem edino rešilno sredstvo iz sedanje mezdne sužnosti...«
Sodrug Aleksander Bilijev je pozdravil delegate v imenu bolgarskih socialistov.
Po končanih pozdravnih govorih je šel kongres takoj na delo. Izvoljen je bil verifikacijski odbor iz treh sodrugov, ki je pregledal pooblastila. Navzročih Je bilo devet članov eksekutive z glavnim tajnikom vred, trije uredniki in zastopniki našega časopisja in 35 delegatov, ki so zastopali krajevne klube.
Verifikacijski odbor je pregledal pooblastila In konstatirai, da so vsi navzoči delegatje pravilno izvoljeni in da imajo pravico do sedeža,
Nato se je zbor konstituiral. Za predsednika Je bil soglasno izvoljen sodrug Žikič, za podpredsednika sodruga Mantoni in D. Popovič. Za zapisnikarje so bili izvoljeni trije so-arugi, od vsake narodnosti po eden, in sicer za Slovence F. Novak, za Hrvate V. Bornemissa in za Srbe J. Polovina.
Sodrug I. šunjar Je opozoril kongres, da se sočasno vrši prvi zbor nemških socialistov y New Castle, Pa., ki ima namen, ustanoviti nemško socialistično sekcijo v Ameriki. Predlagat je, da jugoslovanski zbor brzojavno pozdravi zborujoče nemške sodruge in da se odpošlje sledeča brzojavka:
Milwairkee, Wis.. Dec. 25, 1912.
German Socialist convention,
New Castle, Pa.
Comrades: — Greetings and best wishes froiti Slovenian, Croatian, Servian and Bulga-rian Socialists in convention assembled. The future is ours	Committee.
(Sodrugi! Slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski socialisti, zbrani na konvenciji, vas pozdravljajo in vam želijo vse najboljše. Bo 'dočnost je naša. Odbor.)
V razpravo Je prišel opravilnik, ki je bil sprejet. Takisto je bil po kratki debati sprejet tudi dnevni red.
Nato je tajnik sodrug Petrič poročal
o delu in stanju Jugoslovanske Socialistične Zveze:
Iz njegovega poročila povzamemo najvažnejše odstavke:
Po članih je napredovala zveza v prvem letu — odštevši klube, ki so prenehali — nad 50 %. V drugem letu, kakor nam bo razvidno iz dolnjega pregleda, zveza ni zaostala za prvim letom, temveč je napredovala po zgledu prvega leta. V splošnem se klubi dobro zanimajo za vse po zvezi podvzete akcije: plačujejo redilo mesečne prispevke in uveljavljajo — kar je treba z veseljem konstatirati — strankarsko disciplino bolj in bolj. Javno mnenje o napredku in moči naše zveze je med vsemi jugoslovanskimi narodi — prijatelji in sovražniki — velikansko. Ni torej dvoma, da dobiva jugoslovanska posili buržvazija v Ameriki zavest, da je to edina jugoslovanska organizacija, ki ima zasigurano politično in gospodarsko bodočnost najsibo v notranjem ali splošnem življenju tokraj oceana. Naravno je seveda, da čakajo zvezo še velike naloge in veliko dela, katerega preračunati vnaprej ni mogoče.
Vsled sklepa iz lanskega leta, da povabi sodr. E. Kristana na agitatorično pot v Ameriko, se je v drugi polovici leta bavila ekseku-tiva na vseh sejah o prireditvi agitacije za shode. Agitatorične članke in program za te shode so prinesli poleg naših glasil tudi angleški, češki, nemški in italijanski socialistični listi. Letakov, tiskanih v slovenskem in hrvatsko-srbskem jeziku, se je tiskalo in razdelilo za to agitacijo nad 35.000.
Sodr. E. Kristan je imel 46 shodov, katerim je — po poročilu spremljevalcev — prisostvovalo nad 20.000 ljudi.
Po mestih in državah je bilo shodov:	V
Ncw Jorku, N. Y., 2; Conemaug, Pa., 1; John-stown. Pa., 1; Herminie, Pa., 1; Braddock, Pa.,
1; Pittsburgh, Pa., 3; McKees Rocks, Pa., 1; Clairton, Pa., 1; Monessen, Pa., 1; Sharon, Pa.,
1; Youngstown, O., 1; Cleveland, O., 2; Col-linwood, O., 1; Lorain, O., 1; Chicago, 111., 3; Waukegan, 111., 1; Springfield, IH., 1; Living-ston, 111., 1; E. St. Louis, III., 1; La Salle, IH., 1; Indianopolis, Ind., 2; Clinton, Ind., 1; Gary, Ind.,
1; Milvvaukee, Wis., 4; Kenosha, Wis., 1; Au-rora, Minn., 1; Chisholin, Minn., 1; St. Louis, Mo., 1; Rock Springs, Wyo., 1; Frontenac, Kans., 1; Detroit, Mich., 2; Calumet, Mich., 1. Skupaj 46.
Kako neradi so videli naši nasprotniki, da dobimo v Ameriko sodr. E. Kristana, je razvidno najjasneje iz tega, da so hoteli potom de-nunciantstva, da je anarhist, preprečiti njegovo izkrcanje, ko je prišel v Ameriko.
Dalje so skušali ravno tisti ljudje onemogočiti shod v Springfieldu, III., kjer je prišel sam župan v spremstvu šerifa in policajev na lice mesta in grozil preprečiti shod. To se je skušalo uprizoriti zato, da se zbudi v ljudstvu mnenje, da Kristanovi shodi v Ameriki niso dovoljeni, kar bi, če bi se jim posrečilo, v resnici mnogo škodilo naši agitaciji, ker bi demoraliziralo javno mnenje o shodih.
Obe nakani sta pa v očigled našemu napredku'in vsled zadostnega pojasnila, da prihajajo denunciacije od strani naših političnih in verskih nasprotnikov, izpodletele. Iz te proti-akcije si pa brezdvomno najlaglje razlagamo razpoloženje naših nasprotnikov. Vzeto v poštev vse okolnosti, ima pot sodr. Kristana tokraj in onkraj oceana veliko važnost za socialistično gibanje in je pustila za našo propagando tako globoke moralne vtise, da jih naši nasprot niki ne bodo v stanu nikoli izbrisati.
Dalje je eksekutiva zavzela akcijo vsled političnega preganjanja sodrugov na Hrvatskem in v moralnem kakor materialnem oziru po svojih močeh podpirala akcijo bratske stranke v Hrvatski in Slavoniji. Moralno je storila to v svoj| resoluciji proti Čuvaju in njegovi vladi na Hrvatskem, katero je poslala avstroogrskemu poslaništvu v Washington, gmotno pa z oklicom za prispevke v naših glasilih, kateri so se poslali skozi tajništvo bratski stranki v Zagreb.
Finančno stanje zveze od 1. januarja do 30. septembra 1912 je sledeče: Dohodki dolarjev 2770:17; izdatki: dol. 2333:69.
Koncem decembra 1911 je bilo 57 aktivnih klubov z 1266 dobrostoječimi člani. Od 1. januarja 1912 pa do srede decembra 1912 se je osnovalo 32 novih klubov, 7 jih je pa prenehalo največ zaradi preselitve članov. Kakor izkazuje zadnje trimesečno poročilo krajevnih klubov, imajo te organizacije 1748 članov, ali za 428 članov več, kakor na koncu zadnjega leta. Od teh 1748 Je: Slovencev 926, Hrvatov 666 in Srbov 156.
Priporočila.
Od I. zborovanja pa do konvencije skupne ameriške stranke v Indianapolisu nismo bili na Jasnem, kako naj uravnamo notranje delo, da bo odgovarjalo organični potrebi zveze in orga-nični potrebi skupne stranke — stranke, katere akcije smo bili in smo vedno dolžni smatrati za svoje lastne. Naša krivda to seveda ni bila; glavna krivda je bila v pomanjkanju tozadevnih skupnih pravil, ki bi dajale neangleško govorečim organizacijam smer, po kateri naj bi se ravnale. Konvencija v Indianapolisu je dala to smer, in s tem je za nas ta uganka rešena. Sedaj imamo določeno avtonomijo, v zmislu priporočila, ki so ga po svoji najboljši previdnosti dale neangleško govoreče organizacije same.
Prva važna točka je točka 6. skupnih pra vil, ki se glasi:
»Vse propagandistično delo neangleških federacij se ima izvajati pod nadzorstvom njenih izvrševalnih odborov, z ozirom na pravila federacije. Ta pravila pa morajo biti v soglasju s pravili socialistične stranke.«
Dalje je važna resolucija, ki določa razmerje skupne stranke napram delavskim unijam. V načelu se ta resolucija glasi:
Socialistična stranka nima pravice, ne želje vmešavati se v katerekoli kontroverze, obstoječe v krogu delavskih organizacij z ozirom na vprašanje, kakšne naj bodo taktične oblike, katere naj zavzamejo gospodarske delavske organizacije v boju za izboljšanje položaja, marveč zaupa organizacijam samim, da rešijo ta vprašanja.
Socialisti poživljajo in spominjajo svoje brate v delavskih organizacijah na važno na-
logo, ki leži v organiziranju neorganiziranih, zlasti v organiziranju naseljencev in neizuče-nih, to je strokovno neizurjenih delavcev, ki potrebujejo največ organizirane obrambe in ki bodo, ako ne bodo organizirani, tvorili največjo zapreko organiziranemu delavstvu in napredku sploh. Socialistična stranka je pripravljena vedno sodelovati z delavskimi organizacijami, ki še niso tega izvršile, da odpro na stežaj vrata delavcem njih stroke ali industrije in da se odpravijo vse dozdevne zapreke ali pretveze. V očigled velikanski moči, ki jo imajo ameriški kapitalisti vsled združenja produktivnih sredstev, kakor tudi nadzorstva nad politično situacijo v državi, delavci te dežele za-morejo zmagovati v svojih bojih le, ako se združijo v razrednozavedne strokovne organizacije po eni strani in v mogočni politični organizaciji po drugi strani in da tako z obeli strani naskočijo splošnega sovražnika.
Stranka priporoča, da vsak socialist vstopi tudi v strokovno organizacijo svoje stroke ali industrije.
Koncem novembra je imela skupna stranka nekaj nad 140.000 članov. Listov ima stranka na razpolago 4 angleške in 8 neangleških dnevnikov, 262 angleških tednikov, 36 neangleških tednikov, 10 mesečnih angleških magazinov in 4 neangleških mesečnikov. Poleg tega izdaja tudi svoj mesečni buletin, v katerem objavlja notranje gibanje stranke. V mednarodnem zastopstvu je imela na zadnjem mednarodnem kongresu 8 zastopnikov. Stranka je izvolila tudi odbor, ki ima izdelati načrt za strankino tiskarno.
Pri zadnjih predsedniških volitvah je dobila stranka nad 900.000 glasov, kar znači, da so glasovi narasli v dveh letih za 300.000.
Uradnikov za javna mesta ima stranka nad 1400. Med temi so senatorji, državni po-stavodajci, župani in razni komisionarji.
Na glavnem stanu ima stranka biro za predavanje, oddelek za žensko agitacijo in oddelek za neangleško govoreče federacije, v katerem so zastopani Jugoslovani, Italijani, Čehi, Poljaki, Finci, Skandinavci, Ogri in Židje.
(Konec prih.)
Liublfana in Kranjsko.
— Ljubljanski volilni red in državno sodišče. Državno sodišče je razglasilo včeraj svojo razsodbo o vprašanju ljubljanskega volilnega reda in zavrnilo dr. Trillerjevo pritožbo. Državno sodišče se v svojih razlogih postavlja na stališče, da deželnozborski volilni red ustanavlja volilno pravico v ljubljanskem volilnem okraju za vse ljubljanske občane; kdo je občan, to je rešeno v ljubljanskem volilnem redu. Vsled tega je veljavna maja meseca z navadno večino sklenjena novela k ljubljanskemu volilnemu redu in imajo v ljubljanskem mestnem okraju za deželni zbor volilno pravico tudi tisti ljubljanski davkoplačevalci, ki bivaio trajno izven Ljubljane. — Državno sodišče je torej izrazilo pravno mnenje, da se pluralni volilni pravici, ki so jo klerikalci z majsko novelo ustanovili z jurističnega stališča ne da ugovarjati, da se giblje klerikalni »švin-del« strogo v zakonitih mejah in da inia kričeča krivica postavno moč. Državno sodišče pa je s svojo oiliočbo povedalo še nekaj dru-zega: da so liberalci — tisti, ki so sklepali s klerikalci kompromis za deželnozborsko volilno »reformo« — neozdravljivi dobrijani in veliki bedaki. Liberalci so si izgovorili, da se dene vsaka izprememba deželnozborskega volilnega reda pod garancijo kvalificirane večine, in mislili so. da imajo zavarovane svoje mandate. V resnici pa so inbiauco podpisali klerikalcem nevarno menico, po kateri lehko iz-preminjajo volilni red za deželni zbor. kakor jim bolj kaže. Deželnozborski volilni red se sklicuje na občinski volilni red, občinski volilni red pa ne stoji pod garancijo kvalficirane večine in ga klerikalci s svojo večino v deželnem zobru lehko poljubno izpreminjajo. Tako imajo klerikalci absolutno oblast tudi nad deželnozborsko volilno pravico. Ko so se liberalci v deželnem zboru pogajali s klerikalci za deželnozborsko volilno reformo, smo svarili liberalce pred levjo kupčijo, od katere so imeli izključni dobiček klerikalci, ampak v svoji slepoti in politični nesposobnosti nas tedaj niso ubogali. Danes pa gledajo kakor strojar, ki mu je voda po noči vse kože odnesla.
— Sankcioniran zakon. Cesar je sankcioniral od deželnega zbora kranjskega sklenjeni vodopravni zakon.
— Železniško vprašanje Škofjaloka—Zirl-Idrija—Sv. Lucija. Po zanesljivih informacijah smo izvedeli sledeče mnenje železniškega ministrstva:	Vzroki,	ki	izključujejo v sedanjem
času izvršitev projektirane železnice, so: 1 Svet, po katerem naj bi se projektirana železnica izpeljala, bi zahteval nenavadno visoke stavbene in tudi potem vedno ogromne vzdrževalne stroške. -2. Železniška proga bi peljala skozi gospodarsko skoro sterilne pokrajine in bi se investirani kapital ne rentiral. 3. V sedanjem času jako izčrpane (!!) državne finance izključujejo napravo vsake dvomljive železniške proge. 4. Pri sedanji politični konstelaciji ne poseduje železniška zveza s Sv. Lucijo stra tegičnega pomena, ki ga je imela še pred enim letom in ki je bil merodajen za gradnjo te železnice. 5. Za Idrijo samo, odkar se razširjajo ceste in po vpeljavi avtomobilnega prometa, ni železniška zveza več tako nujno potrebna, kakor Je bila poprej. Iz navedenih vzrokov je nadaljni obstoj tozadevnega konzorcija v celoti nepotreben. Tudi vse tozadevne gmotne žrtve članov konsorcija so bile nepotrebne.
— Splošna mladinska zveza v Idriji vabi na veselico z igro, ki jo priredi v nedeljo 19. januarja v pivarni »Pri črnem orlu«. Uprizori se igra »V Ljubljano jo dajmo«. Med odmori in pri veselici igra godba na lok. Po igri ples in prosta zabava z raznovrstnim sporedom. Vstopnina: sprednji sedeži po 80 vin., sedeži pri mizah po 40 vin., stojišča po 30 vin. Začetek ob pol osmih zvečer. Blagajna bo odprta ob sedmih.
— Zenski shod v Vodmatu. Vse delavke delavske žene v Vodmatu opozarjamo še enkrat na nocojšnji ženski shod v gostilni »pri Diiiiu«. Začetek ob 8. zvečer.
— Muzejski vrt se razširi. Tozadevna pogajanja se vrše med mestno občino in lastniki Souvanovega vrta.
— Vse bi bilo
konfiscirano
če bi izdali velike skrivnosti velike mednarodne maškarade, ki bo v soboto v ljubljanskem »Narodnem domu«! — Kdor hoče biti eno noč med turškimi ženicami, črnogorskimi junakinjami, saharskmi beduini, italijanskimi banditi, severnimi medvedi, albanskimi pastirji, španskimi bikoborci, japonskm gejšami, ga ne bo manjkalo v soboto na maškaradi!
— Sumljiv prijatelj klobas. Pred par dnevi je prišel k mesarju in prekajevalcu F. Golobu v Spodnji Šiški dobro oblečen mož ter hotel z omenjenim mesarjem skleniti veliko kupčijo za dobavo klobas. Nastopal in govoril je skoraj kakor oni egiptovski Jožef, ki je pred kratkim potegnil par ljubljanskih obrtnikov. Ta prijatelj klobas pa je hotel od Goloba naročiti kar za dvajset tisoč kron klobas, ki naj bi se po-| slale v Ameriko. Golob je pa takoj začel sumiti ter odslovil tujca, češ, da ima že svoje zastopnike za Ameriko. Sumljivi možakar si je izprosil edinole Golobovo vizitko za spomin. Morda pride ta amerikanski eksporter še h kakemu drugemu izdelovalcu klobas in tedaj bi bilo dobro, da se mu pove, da je najboljša Jed h klobasam — ričet.
— S trebuhom za kruhom. V sredo se je i. južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Slo- i vencev in 4 Hrvatje, 37 Hrvatov je šlo na West-falsko, v Inomost pa 14. V Solnograd se je odpeljalo 17 Kočevarjev. Iz Amerike je prišlo 27 Hrvatov in 4 Slovenci.
— Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem železničarjem za podporo v znesku 3S K 20 vin. Pavl Otič, sprevodnik drž. žel.
— Ogenj. Iz Vodic poročajo: V sosedni vasi Bukovca je v sredo ob 10. zvečer pogorela hiša Stuparja. Ljudi in živino so pravočasno rešili. Vodiška požarna bramba je bila takoj na licu mesta. K sreči je sneg pred dnevi zapadel in ščitil tikoma stoječa sosedna poslopja. Posestnik je bil zavarovan le za 400 kron. Pogorelo je nekaj denarja, vse žito in obleka. Kako je ogenj izbruhnil, se še ne ve.
— Slepar. Po Ljubljani in obližju se klati laški slepar, ki se izdaja za »akordanta« in goljufa ljudi za denar in blago. Nadevlje si ime Cedolini Peter in se loti najrajši pekov, češ, da potrebuje kruha za več delavcev; obenem pa
»izposoja« tudi večje zneske denarja. Cedolini je seveda izmišljeno ime, bržkone je pravo ime Tra- ali Tremontini Peter, ki je zlasti Vi Novem mestu in okolici dobro znan. Zatorej« pozor pred sleparjem!
— Posledice alkohola. Posestnik Valentin Biščak iz Volč, občina Košana, se je peljal 8. t. m. s svojo soprogo iz Trsta domov. Bil je zelo vinjen. V temi je zašel z vozom v cestni jarekj Ker ni mogel spraviti sam voza iz jarka, je šel iskat pomoč v čuvajnico pri Goričah. Na potu do tje pa je obležal in ko ga je šla soproga če2 dlje časa iskat, ga je našla nezavestnega. Bi* ščaka so potem spravili ljudje, ki jih je priklicala žena, na voz in ga odpeljali domov. Umrl pa je že drugi dan, ne da bi se bil še kaj zavedel..
— Izgubila Je služkinja Ana Hudejeva de-' narnico, v kateri je imela 44 kron denarja. Služkinja Frančiška Tiranova je izgubila srebrno žensko uro. — Postreščekov sin Otniaf Matjašič je našel denarnico z večjo svoto denarja.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v peteK, dne 17. januarja: Specialni večer. L Bretonski kostumi. (Koloriran naravni posnetek. Ke-zolutna ženska. (Humoreska.) 3 Osleparjen. (Ameriška veseloigra.) 4. Amaconka. (Drama.) 5. ?Napuh«. (Krasna veseloigra.) 6. I. del: Na razpotju smrti. (Italijanska učinkovita drama-Sasqualfilm.) — Samo zvečer. 7. II. del. Na raz-potju smrti. 8. Odvetnik v zadregi. (Velekomic-no.) Jutri: Veliki detektivski roman: »Lov z® milijoni«. V torek: »Velika senzacijska ali cif' koško življenje«. (Svetovna učinkovitost Nor-diskfilm Co.)___________________________________ ^
Štajersko.
  Hrastnik. Pri nedeljski veselici v kon-
sumnem društvu je nekdo zamenjal pelerino« Dotičnega poživljamo da jo odda takoj v kon-sumnem društvu.	,
— Nesreča z dinamitno patrono. Desetletij ljudskošolski učenec Martin Eisl v Trbovlja*1 je našel dinamitno patrono. Vzel je kamen w začel nabijati po dinamitni patroni, ki je ekspl^ dirala. Dečku je odtrgalo vseh pet prstov n* desni roki.	_	.
— Zločinska družba pod ključem. Dn« 7. t. m. je ljutomerski orožniški stražmojste* Anton Wurzinger v Dešnjakih izsledil vecj tatinsko družbo in jo odgnal k okrajnemu sod£ šču v Ljutomer. Kolovodja družbe je bil Mati)® Simončič s svojo ženo Ano, pomočniki so bi«* pa Jurij Stih, Tomaž Mežnarič, Andrej Mezfla rič, Franc Vajda. Jožef Kosi in Feliks Kosi; v» so znani postopači, ki so se na nepošten nac‘ preživljali. Izvršili so skupaj mnogo sleparij tatvin. .Zlasti so bili molstri v ponarejanju ^
lavskih knjižic. Tako je šla nedavno ccla 'aružoa s ponarejenimi knjižicami v Mladetince na Ogrskem k tamošnjemu delavskemu agentu Istvauu, se vdinjala za delo, izročila knjižice Vajku in izmuznila iz njega 242 K 82 vin. v predujemu. Denar so seveda pošteno doma zapravili. Naj-bržc ima družba na vesti mnogo vlomov in tatvin, ki so se zadnje čase izvršili v ljutomerskem m ormoškem okraju.
Umetnost in književnost.
!z gledališke pisarne. V soboto, dne io. januarja se uprizori zadnji v sezoni ob znižanih cenah zabavna opereta »Ptičar« (par).
V	nedeljo popoludne ob znižanih cenah domača noviteta »Rošiln in Verjanko«, zvečer v sezoni velika Wagnerjeva opera » Večni mornar« (izven abonnenienta, lože ne-par). V vlogi Sente bo gostovala odlična jugoslovanska umetnica primadona zagrebške ope-re gdena. Mira Koroščeva. Pevka ima visoko* aiainatičen sopran, sposoben za Wagtierske m druge dramatične partije svetovnega re-nei toarja. V Zagrebu poie z največjim uspehom visokodramatične glavne partije. Angažirana ie nila umetnica dve leti na narodnem gledali-v Pragi za dramatičine partije. Gostovala ’ tildi z lepim uspehom na dunajski dvorni open v vlogi Santuzze. Ker pevka zna hrvaški Ims-J0 *e pr'(l°hilo vodstvo zagrebškega gle-.d ca Za svojo opeio. Gospodična je sloven-v•	Ppkclenja, njena mati je rodom iz Šent-
a Ljubljani, pezneje pa se je preselila todbmo v Varaždin, kjer se je nadaljevala
* * a yzgoja po hrvaških šolah. Pozdraviti
I	amo torei priliko veliki umetnico-domačin-»r(»rw na^etn odru. Opozarjamo, da se prične točno ot>a77ar^di ’zveT,Liubljanskih posetnikov
KrlS.,.°1vPusko Kledaiišče. Brandon Thomasova lfri?a Jeva tetka«, ki ima tudi »že nekoliko
dultnvif®« Sr.bi((' ni najs!abša. pa tudi ne naj-vori. J^a burka. Naše občinstva se pa še hnU u ,zabava ob njej in napolnjuje gledališče J Kakor ob Strindbergovih komadih. Pona-so i^"an? s tem res m treba; dovolj je, da j-jii 0,aJ° konštatirati taka dejstva. Z igro je ”e 1Tlore nobenemu igralcu kaj č-i Hn 0utati’ a‘i generaliter se mora re-manikHiC™^*6 rečl veseleSa žanra vsled po-kar L temP». V veseli igri je tempo to, razun rlnfon- V opereti- Za to je seveda treba niiin in m momentov zelo pridnega študi-ali	vaj\	Ne	vem0’ kako	je s tem:
u;i ® ' vse tako, kakor bi moralo iti, bi arJl s aYa ,vsai za dvajset minut krajša, in Povečana živahnost bi drugače učinkovala, KorA11?avze in razblinjanje posameznih prizo-teorije. Občinstvo je bilo \ideti zadovoljno, kakor da so igrali Hamleta.
Zadnfe vesti.
FINANČNA REFORMA,
i	Pesimizem	se javlja.
ij»w«I?Una^ ja,luaria- V krogih večine že po-
»n^i;!yiat-SpOZIia-va^0’ da ne P°jde s takozvanim malim finančnim načrtom tako gladko, kakor so si domišljali fiskalisti. Tudi popolnoma vdani pristaši vlade priznavajo, da konference vlad-nm strank brez opozicije in brez manjših strank niso bile pametne. Nekateri člani teh konferenc inishjo, da bi se bilo posvetovanje finančnega odseka okrajšalo, če bi bili povabili nanje vse stranke. Ker se to ni zgodilo, je dobila opozicija tuorahio pravico, da sme izreči svoje mnenje y finančnem odseku popolnoma jasno in ob-S ° Pravico ima opozicija seveda na vsak nacinj bicer pa tudi med velikimi strankami pe ni sporazuma o bivstvenih točkah, in nihče
nL ^re re,' da *e P°d^aSa za parlamentarno posvetovanje ze gotova. Na to, da bi bil mali fi-vrešen do 7. februarja, ne misli sko-
fcJsJ1 V- ’ z^ast‘ ker se že naznanja ostra peska opozicija.
Malo zborničnih se}.
, Dunaj, 16. januarja. Predsedništvo državnega zbora meni, da bo kazalo sklicavati le plenarnih sej, zato da bo mogel finančni »osek opravljati svoje delo.
Pred Veliko nočjo ne bo^nič.^ ;
* . Dunaj, 16. Januarja. Ker se imajo meseca »eoruarja sklicati deželni zbori, je izključeno, K’ SS mogel finančni načrt rešiti pred Veliko W, le ,X) Prazn«k»h, ko se prične novo žaganje, se sme upati, da pride to delo v tir.
Češko stališče.
»a. Pra8a« 16- januarja. V čeških politčnih kro-K« prevladuje mnenje, da se ne more finančna re*orma presojati samo z gospodarskega sta-
Ifi a' a,mpaki tlJdi velik političen pomen. Sfiada bo potrebovala češke glasove, če hoče ifcvesti finančno reformo v večjem slogu; te pa
* mogla le dobiti, če izpolni češke zahteve pede na notranji uradni jezik na Češkem. Pri ®e«i bi se morala rešiti tudi vprašanja lokalnih ^pteznic, vodnih cest in čeških šol na Dunaju.
Finančni odsek.
*»r^Punf^ januaria- V finančnem odseku je
PoSancu IM?' Diamand’ da se izreče ^ra!a seka udeleži c2U’ se * ot P°r°čevale od-
Šine ta£v^SSSr,"iiTSirank ZAfTAvni-ini A* c« ! tKe zbormce. Urban se je
SoS ndeležfl ^ mandata brez za-veznosti udeležil tega posvetovanja ki je imelo
samo informativen značaj. Socialistični posland
s? grajali tudi ministra Zaleskega in druge ofi-
«al«e funkcionarje zaradi udeležbe nri tem
^svetovanju. Tudi Zaleski se je zagovarjal.
javila se je obširna debata. Graja je bila na-
**psled odklonjena. Za predlog je glasovalo
USem članov.
Davek na vžigalice.
Punai» 16. januarja. Iz tehničnih razlogov v*aduje namen, da se načrt o davku na vži-
galice ne vloži od vlade, kar bi imelo za posledico l^rvo čitanie, ampak da izide iz iniciative parlamenta.
»MALA« FINANČNA REFORMA.
Seja finančnega odseka.
Dunaj, 16. januarja. Na začetku današnje seje finančnega odseka Je sporočil načelnik dr. Urban, da sta bila med člane odseka razdeljena referentovo poročilo o davku na peneča vina in seznamek kontigentiranih alkoholnih vžitkarjev. ki dobivajo iz državne blagajne žganjarsko premijo. Nadalje je sporočil, da je odseku došla ceh; vrsta peticij. Načelnikovo naznanilo je izzvalo med social.-demokratični-mi govorniki oster protest, ker odsek sploh ni še izvolil poročevalca za davek na peneča vina in ker odsek sploh nima pravice sprejemati peticije; tudi v seznamku žganjarskih grofov je vse polno netočnosti. ■
Dr. Diamand (soc. dem.) se z ostrimi besedami obrača zoper finančne konference, ki jih je sklical dr. Urban in ki so se jih udeleževali tudi ministri. To ravnanje obuja v prebivalstvu vtisk, da odsek sploh nima besede in da odločajo o novih davkih zastopniki pivovar-narjev, žganjarnarjev in drugih oderuških kartelov sami med seboj. Zato predlaga, da izreče odsek svojemu načelniku grajo; dasi je gotovo da predlog ne bo obevljal, vendar je nemogoč tak načelnik, ki mu znaten del odseka ne zaupa.
Načelnik dr. Urban se izgovarja, češ da so imele konference zgolj informativen značaj in da se ni na njih nič sklepalo.
Poslanec Seitz (soc. dem.) ugovarja temu, da se je tiskalo poročilo gospoda Miklasa, ki mu odsek ni dal nobenega mandata, na državne stroške, in protestira proti Urbanovim konferencam s člani gosposke zbornice. Dolžnost gosposke zbornice je, da lepo pohlevno i)o-čaka, dokler ljudska zbornica ne odloči o finančni reformi. Nadalje graja, da so se teh posvetovanj udeležili tudi uradniki; taka pogajanja med uradniki in poslanci so kot nalašč, da korumpirajo vso državno upravo.
Rusinski poslanec Lukovski in dalmatinski dr. Ivčcvič protestirata, da nista bila povabljena na konference.
Poslanec dr. Rcnner (soc. dem.) izjavlja, da se kaže očitna agrarna tendenca finančne reforme že v tem, da niso bili povabljeni ne zastopniki delavstva, niti zastopniki dunajskega mesta.
Diamandov liredlog je bil odklonjen z vsemi proti 8 glasovom; za grajo dr. Urbana so glasovali le socialni demokratje, Rusini in Čehi.
*
Na popoldanski seji je predlagal dr Diamand. da odsek najpoprej razpravlja o reformi dohodninskega davka, ker reiorma davka na špirit še ni godna za razpravo. Vlada je pač ustregla zahtevi in predložila seznamek oseb, ki dobivajo alkoholno premijo, ampak seznamek je zelo nejasen. Dejstvo je; da dobiva velik del članov gosposke zbornice vsako leto na miljone državnega denarja in med njimi nekateri. ki so se udeležili tajnih finančnih konferenc.
Diamandov predlog, ki sta ga pobijala Korytowski in dr. Steinvvender, je vladna večina z 20 proti 12 glasovi odklonila in sprejela Stemwenderjev predlog, da pride prva na vrsto reforma davka na žganje.
« x P d se *e razvila zopet, ko je načelnik podelil besedo »poročevalcu« dr. btemu endferjii. ki mn finačm odske sploh ni
poveril referata; vzlic protestom socialnih demokratov je odsekova večina akceptirala dr. Steinv/ernderja kot poročevalca namesto od-stopivšega^ dr. Korytowskega.
Dr. Steinwender predlaga, da vzame odsek namesto vladne predloge v pretres njegov načrt o davku na žganje.
Prihodnja seja bo jutri.
Nakana vladnih strank.
Dunaj, 16. januarja. Dogodki na današnji seji finančnega odseka kažejo, da hočejo vladne stranke ne glede na poslovnik okrajšati finančno razpravo; krožijo celo glasovi, da hoče vladna večina ^ eno samo debato odpraviti ves finančni načrt, kar bo izzvalo najodločnejši odpor opozicionalnih strank.
Vlada »obdeluje« poslance.	*
Dunaj, 17. januarja. Včeraj je finančni minister Zaletski konferiral z italijanskima poslancema dr. Pitaccom in dr. Faiduttijem. Razgovor se je tikal finančne reforme.
AVDIENCE.
Dunaj, 16. januarja. Minister za zunanje zadeve grof Berchtold je imel včeraj pri cesarju dolgo avdienco. Potem je cesar sprejel vojnega ministra Krobatina.
GORIŠKA »BANCA POPOLARE« PRED
TRŽAŠKIM SODIŠČEM.
Trst, 16. januarja. Danes je bila razglašena razsodba v obravnavi proti Alfredu Lepassiju in dr. Rajmundu Luzzatiju zaradi poloma go-riške banke. Oba obtoženca sta bila oproščena, tako glede zločina goljufije kakor tudi ponarejanja bilance iz leta 1908.
DALMATINSKO JEZIKOVNO VPRAŠANJE.
Dunaj, 16. januarja. Predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. lvčevič je prišel na Dunaj, da govori z ministrskim predsednikom in z ostalimi prizadetimi ministri zaradi spora, ki je nastal vsled nastopa italijanskih deželnih poslancev proti jezikovnim naredbam za Dalmacijo.
HRVAŠKE ZAHTEVE.
Budimpešta, 17. januarja. V razgovoru z nekim urednikom »A zEsta« je hrvaški minister Josipovič izjavil, da se mora najprej dognati, do kakšnih zahtev ima Hrvaška brezpogojno pravico, to pa se mora izpolniti brez barantanja. Potem bi se na Hrvaškem lehko dosegla za vlado sposobna večina. Med ab-
solutno opravičene zahteve je šteti izpremem-ba železničarske pragmatike v tem zmisiu, da ne obsega nobene jezikovne določbe, pa zakon o hrvaških krajevnih imenih. Važno je vprašanje finančnih investicij. Hrvaška zahteva gotovo svoto, katero lehko porabi v okviru svoje avtonomije. Kredit bi znašal do 50 tni-ljonov kron.
SRBSKO ZADOŠČENJE.
Belgrad, 16. januarja, iz Prizrena javljajo: Včeraj ob 10. dopoldne se je izvršilo slavnostno razobešenje avstro-ogrske zastave na on-dotnsm konzulatu. Nekoliko pred določenim časom se je postavil oddelek srbskega vojaštva pod častniškim poveljništvoin pred konzulat. Nato je pristopil konzul Prochaska v gali obdan od konzularnega osobja. Ukazal ze ka-vasu, da se razobesi zastava. V tem trenotku je častnik komandiral vojaško počast in salutiral, godba pa je zasvirala. S tem je bila slavnost končana. Kmalu na to je konzul obiskal srbskega i>oveljnika.
SRBIJA.
Boi proti Pašiču.
Belgrad, 17. januarja. Agitacija proti vladi se ne da utajiti in lahko pride v kratkem do krize.
Demisija vojnega ministra,
Belgrad, 17. januarja. Vvijni minister Bo-žovič je demisioniral zaradi sporov z vrhovnim poveljništvorn. Za njegovega naslednika je imenovan general Božauovlč.
KONFLIKT NA MEJI.
Belgrad, 16. januarja. Srbski časniki poročajo, da je predvčeranjem blizu Semendrije vojaštvo, ki je bilo na ogrskih tleh, brez vsakega razloga streljalo na srbsko ladjo. Srbska komisija je dognala, da je deset krogel zadelo ladjo. Moštvo ladje se je rešilo s tem, da je leglo na krov.
VOLITVE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 17. januaria. Včeraj se je izvršila tretja poizkusna volitev, pri kateri je dobil Pams 323 glasov, Poincare pa 309. Današja oficielna volitev se pričakuje z veliko napetostjo.
Pariz, 17. januarja. V radikalnih krogih uvažujejo poleg Detcassejeve kandidature, ki je breznadejna. tudi Deschanelovo, in mislijo, da bodo socialisti rajši glasovali za predsednika zbornice, kakor za ministrskega predsednika.
IZ RUSKO-POLJSKE.
Lvov, 17. januarja. »Kurjer Lwovski« poroča, da so na ruskem Poljskem dobili vsi občinski predstojniki strogo naročilo, da pazijo na to, da se iz njihovih občin ne odstrani nobena oseba, ki jo veže še vojaška dolžnost. Kdor ne bo izpolnjeval te odredbe, bo ostro kaznovan. List tudi poroča, da se je v zadnjem času po-meknilo veliko število čet iz ruske Poljske proti vzhodu.
J3ALKANSKA VPRAŠANJA.
Porta pričakuje skupno noto.
Carigrad, 16. januarja. Porta pričakuje, da se ji danes izroči skupna nota velesil. Poslaniki pojdejo skupno do ministra za zunanje zadeve Noradungijana. Avstroogrski veleposlanik grof Pallavicini kot najstarejši član diplomatič-nega zbora prečita noto in jo odda ministru. Potem bo imel vsak posamezni poslanik razgovor z ministrom.
Turški ministrski svet.
Carigrad, 16. januarja. Včerajšnjega ministrskega sveta se je udeležil tudi turški poslanik v Bukareštu, ter je poročal o rumunsklh namenih.
Vsebina note.
Dunaj, 17. januarja. Skupna nota je izdelana in ima to vsebino: Velesile svetujejo Turčiji, naj preda Odrin zaveznikom, rešitev vprašanja egejskih otokov naj pa prepusti velesilam.
Nesoglasja.
Dunaj, 17. januarja. Glede na egejske otoke zastopa Rusija-stališče, da se imajo vsi predati Grški, trojna zveza pa želi, da bi štirje otoki pred Dardanelami ostali Turčiji.
Korak bo brezuspešen.
Dunaj, 17. januarja. V diplomatičnih krogih so popolnoma prepričani, da ostane skupni korak velesil v Carigradu brčz uspeha, ker
vztraja Turčija na stališču/ da ji mora ostati Odrin.
Balkanska zveza popušča?
Carigrad, 17. januarja. V diplomatičnih krogih (?) trdijo, da počaka balkanska zveza še na skupni korak velesil. Potem pa hoče naznaniti kot zadnji pogoj miru, da sprejme Turčija za dobo petih let od vsake balkanske države po enega zastopnika kot svetovalca v vprašanjih, ki se tičejo cerkvenih in justičnlh zadev kristjanov v Turčiji.
Pralne blagajne.
Frankobrod, 17. januarja. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada: »Prvič po štirih letih se je zgodilo, da predvčerajšnjem ni bilo mogoče Izplačati mesečnih Plač. Neznano je, kako se misli vlada rešiti svojih finančnih zadreg. Pogajanje v Egiptu, da bi se s posredovanjem kediva plasiralo za tri miljone zakladnih bonov, se ne zgane. Nemški, angleški in francoski krogi, ki bi sodelovali pri saniranju turških financ, pa nočejo, da bi se z njihovo pomočjo podaljšala vojna.«
Nemci in Turki.
Dunaj, 17. januarja. »Pol. Korr.« javlja iz Carigrada, da so se na željo nemškega poslanika Wagenheima zadnjega selamlika udeležili častniki in vojaki bojne ladje »Goben«. Ko se je sultan približal, so trikrat zaklicali »Hura!« Sultan je poslal svojega adjutanta, da se zahvali nemškim vojakom in mornarjem. Pri Turkih je ta dogodek napravil jako dober vtisk.
Monastirsko vprašanje.
Dunaj, 17. januarja. Ker v Srbiji baje narašča nezadovoljnost s tem, da pripade Mona-stir Bolgarski, izjavljajo vladni krogi, da je bila balkanska zveza ustanovljena za varstvo skupnih balkanskih interesov in se vsled tega ne smejo puščati veliki cilji zveze zaradi postranskih momentov iz oči.
Ohrida bolgarska.
Solun, 17. januarja. V poučenih krogih govore, da pripade pri določanju bodočih mej tudi Ohrida Bolgarski.
Turške priprave.
Carigrad, 17. januarja. Za slučaj, da se nadaljuje vojna, je Turčija poklicala letnike od 44 do 46 let i>od orožje.
Skupna nota.
Carigrad, 16. januarja. Ker neki poslanik (nemški?) še ni dobil instrukcij, je dvomljivo, če se more skupna nota danes izročiti.
Carigrad, 17. januarja. Skupna nota še ni izročena.
Pesimizem.
London, 17. januarja. V balkanskih krogih ne verjamejo, da se bo dala vojna preprečiti. Nekateri pravijo naravnost, da bi se s kratkim bojem prej dosegel mir kakor z obravnavanjem,
Milejše strune v Turčiji?
London, 17. januarja. Reuterjeva agentura javlja iz diplomatskih krogov, da je po vesteh iz Carigrada opažati neko večjo zmernost v nastopanju Turčije. Vendar priznavajo, da ni nobenega pozitivnega dejstva, ki bi opravičeval optimistično naziranje.
Berlin, 17. januarja. »Lokalanzeiger« javlja iz Pariza: »Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo zanesljiva poročila, ki kažejo na to, da bo Turčija v odrinskem vprašanju bolj popustljiva. Pričakuje se z gotovostjo turški protipred-log, o katerem bo mogoče debatirati.«
Zakasnjenje skupne note brez pomena.
Dunaj, 17. januarja. Dejstvu, da se skupna nota včeraj ni izročila, ni pripisati nobenega pomena. Odgoditev je le kratka. Od Turčije nemara ne bo povsem zadovoljivega odgovora, pričakovati pa tudi ni povsem negativnega.
Bolgarski kronski svet.
Solija, 17. januarja. Kronski svet v Svilenu je sklenil, da bo skupnemu koraku velesil sledil ultimatum balkanske zveze, in če tedaj Turčija ne pohiti s povoljnim odgovorom, se takoj zopet prlčno vojne operacije.
Mladoturška agitacija.
Carigrad, 17. januarja. Tajna policija je razkrila zaroto proti vladi, v katero so zapleteni tudi častniki carigrajskih čet. Vojni minister Nazim-paša je ukrenil, da se izmenjajo carigrajske čete s takimi, ki so poklicane od Čataldže. Mladoturki razvijajo v armadi veliko agitacijo. Na čelu sta princ Sajd Halim-paša in Haki-paša
BOLGARSKA IN RUMUNUA.
Berlin, 17. januarja. V diplomatičnih krogih sodijo, da Je nevarnost konflikta med Bolgarsko in Rumunijo /e odstranjena. Diplomatski umetnosti kralja Ferdinanda se je posrečilo najti pot za sporazum. Bolgarska bo pač odstopila Rumuniji nekaj zemlje, za Sillstrijo se pa nemara doseže kompromis, da ostane mesto bolgarsko, utrdbe se pa razrušijo.
PROTIVLADNO GIBANJE V VILAJETU BASORA.
Frankobrod o. M., 17. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: V vilajetu Basora se je započelo obsežno separatistično gibanje. Vodi je dosedanji poslanec Talit-paša. Pretečeni teden je samolastno odslovil več vladnih uradnikov in nastavil svoje pristaše. Talit je v neprestani zvezi s šejhom Mubarkom Sabah Edinom iz Kovejta. Od tega dobiva tudi gmotno podporo. Porta je brez vse moči nasproti temu gibanju.
STAVKOVNO GIBANJE V SEVERNI AMERIKI.
Novi Jork, 16. januarja. Glasovanje med 35.000 kurjači severnovzhodnih železnic za stavko se je pričelo. Med kurjači in upravo železnic so nastopile mezdne diference. Pogajanja med uslužbenci in upravo so se razbila. Ves promet bo najbrže ustavljen, kar bo imelo da-lekosežne posledice. — 12.000 hotelskih uslužbencev je sklenilo generalno stavko. — Stavka krojačev traja še vedno.
ŠPANSKI ALFONZO.
Madrid, 17. januarja. Konservativni krogi so poparjeni, ker je kralj Alfonzo sprejel republikanske voditelje. Pravijo, da bo Maura odstopil. V liberalnih krogih govore, da Je bil kraljev korak zelo važen za utrditev dinastije. Vodja republikancev pravi, da se je Alfonzo pokazal modernega konstitucionalnega monarha.
AMERIŠKI NASELJENIŠKI ZAKON*
Washington, 17. januarja. Zbornica je sprejela dodatek k naseljeniškemu zakonu, po katerem bodo paroplovne družbe, če pripeljejo tuje bolnike v Ameriko, kaznovane za vsak; slučaj z dvesto dolarjev globe.
AMERIKA IN JAPONSKA.
Novi Jork, 17. januarja. »Associatev Press« javlja iz Willemstada (Curacas), da hoče Japonsko po dovršitvi panamskega prekopa z vso vnemo skrbeti, da zboljša svoje razmere z latinskimi državami v Ameriki Japonski poslaniški tajnik v Braziliji Noda je dospel v Wlllemstad in se odpelje v Maracašbo, da deluje kot zastopnik Japonske v tem smislu.
Trst”	"
Dr. Rybafu na znanje. Na velikem železničarskem shodu v »Delavskem domu«, ki se je vršil v pondeljek 13. t. m. je govoril tudi neki Zonja bivši delavec v tržaškem Lloydovem ar-
zenalu. Po shodu je šel ta Zonja, slovenski narodnjak v gostilno konsumnega društva pri Sv. Jakobu. V tej gostilni je povedal, da Se on razišrjal vest o Ry bare vem begu v Italijo in o (iregorijinevem samomoru. Dejal je, da je storil to nalašč zato, da pade sum na socialne demokrate. O tem so nam pfišli poročat slovenski narodni delavci, ki so izjavili obenem tudi svoje skrajno ogorčenje nad postopanjem tržaške »Edinosti* in Rybara proti socialnim demokratom. Zonja je vsekakor premalo duševno razvit, da bi si bil sam kaj takeg izmislil. Cisto gotovo je, da so take laži si izmislili gospodje v tržaškem »Narodnem domu« samo zato, da bi imeli potem sredstvo zoper socialne demokrate. Za danes bodi dovolj. O tem bomo seveda še mnogo govorili in poskrbeli, da namesto svetniške avreole dobe okolu glave gospodje v »Narodnem domu« avreolo obrekovalcev,
-- Narodnjaška »tolažba«. V zadnjem »Železničarju« beremo: Glasilo jugoslovanskih železničarjev objavlja kilometer dolgo litanijo o železniških zadevah v državnem zboru. Članku daje povod konferenca lige, ki se je vršila začetkom meseca novembra na Dunaju. Jere-mijada ne bi bila vredna niti zasmehovanja in mi bi je gotovo ne omenili, če ne bi vsebovala pasusa, ki dokaj usiljuje dvom o zdravi pameti jugoslovanskih železničarskih veljakov. Pasus se glasi: »Zelezničarstvo, ki Je znalo računati z dejstvi, se je začasno zadovolilo s »tolažbo« vedoč, da bi bilo v tem pogledu popolnoma nemogoče z glavo skozi zid. Drugače so ravnali seveda naši socialni demokrati, ki so po svojih poslancih v državnem zboru vložili oni znani demagoški sedemnajstmiljon-ski predlog, ki pa je bil odklonjen.« — Socialni demokrat: so torej po svojih poslancih v državnem zboru vložili sedemnajstmiljonski predlog?! Ali je dolgočasnemu člankarju znana zgodovina zadnjih železničarskih zahtev? Dvomimo, da bi mu bila znana. Saj že vrabci na strehi vedo, da je bil predlog vložen v proračunskem odseku in ne v državnem zboru. Seveda se mi ne čudimo dejstvu, da urednik »železničarskega« glasila ne ve, kje je bil vložen predlog zoper katerega pisari in zabavlja že čez pol leta. Ven.o, da mora biti nacionalistični »časnikar« vedno navskriž z resnico in z dejstvi. Zabavljaj, zavijaj resnico, pokaži med vrstico, ki jo napišeš, svojo duševno praznoto, pa bodeš deležen pohvale... Škerjanca. Jakliča, Rybafa in drugih enakovrednih nacionalističnih veljakov. Če so pa ju-goslovani bili zoper sedemnajstmiljonski predlog le zaradi tega, ker se raje zadovolijo s »tolažbo«, je stvar.* v katero nočemo posegati več kakor toliko. Samo vprašali bi jih. čemu neki nadlegujejo ljudi s svojo zvezo in s svojim brezpomembnim glasilom, če se zadovolijo s »tolažbo«? Ta jim ne bo od strani vlade nikdar manjkala Zato pa še ni treba ustanavljati zveze in smešiti se s svojim glasilom.
— Impozanten železničarski shod, ki se je vršil shod tako, kakor pripoveduje ona, no, skem domu«, ne da »Edinosti« miru. Jezi jo, da je bil impozanten, kakor še noben shod v »Narodnem domu«. Rada bi sedaj uspeh shoda zmanjšala. Rada bi, da bi verjeli vsaj zunanji ljudje, da v Trstu ni več železničarjev, ki bi bili organizirani v socialno-demokratični organizaciji, in da v Trstu sploh ni več slovenskih socialnih demokratov. In »Edinost« si misli, da ji bodo ljudje verjeli. Eno si pa vendar dvomimo verjeti. Ako je. namreč res, da je bila na shodu večina narodnih železničarjev, bodo vsaj ti — ako imajo kaj soli v glavi sami uvideli, da se »Edinost« nekoliko predebelo laže. Ampak ako je »Edinosti« všeč, da se je \vršil shod tako. kakor pripoveduje ona, no, potem naj bo tako. Že marsikateri eksemplar ptiča noja, je doletela kazen, kef je verjel, da ga nihče ne vidi, ako porine glavo v pesek. Končno je res vseeno, kaj pripoveduje o naših shodih list, ki si domišlja, da so ljudje tako neumni, kakor sam in njegovi duševni očetje.
— Nekateri ljudje, ki so plačani od političnega društva »Edinost« zato, da obrekujejo socialne demokrate, da o njih lažejo in da škodujejo delavski organizaciji, morajo dokazovati svojim gospodarjem, da res delajo in da irna njihovo delo mnog) uspehov. Zato pišejo po narodnih cunjah o naših shodih drugače, kakor so se resnično izvršili. Domišljajo si celo, da morajo v laži in v obrekovanju prekositi tudi svoje gospodarje. Pravzaprav se ravnajo kakor pristni Italijani. Včeraj je objavila ta sodrga v svojem listu zopet poročilo o našem shodu. Tam je imela pogum trditi, da smo na shodu trdili potrebo regnikolov v Trstu. Saj ni, da bi jemali za resno vse, kar piše »Edinost«. Ampak »Edinost« piše in »Edinost« je glasilo političnega društva »Edinost«. In to nam je dovolj, da izvemo, v kakšnem blatu žive ti ljudje in kako jim je prišel že v mozeg in kosti strah pred naraščajočo socialno demokracijo.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanc a
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
■— Biljardi =====
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „ Z a r j e" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Moderna veda in == socializem =
Sraosra nora ‘V^onfk
Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č.
To knjigo toplo priporočamo. Cena 120 K Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi,Zarje.'
18. januarja 1913 v „Narodni dom“
kjer bo
IX. velika mednarodna
maškarada
ki jo priredita letos skupno organizaciji tobačnih delavk in delavcev ter .Vrajemnost4 v Ljubljani.
Najlepša In neJoriglnalneJSa maska dobita vsaka po eno darilo. — Lepe moške in Zenske m-'Ske v narodni noši .V.	dobe	posebna	darila.
Bogat plesni red. - Začetek ob 8. zvečer.
Vstopnina: Za organizirano delavstvo 60 vin, zaostale v predprodaji 80 vin., pri blagajni 1 K, maske 80 vin
Vstopnice prodajajo: Zaupnice in zaupniki obeh organizaciji, prodajalne „Konsnmnega društva za Ljubljano in okolico". Strokovno tajništvo ter tobakarni gospe Sešsrkove v Šelenburgovi ulici in gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulid.
Št. 190/V. u,
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1890, 1891, 1892 in 1894, ki stopijo letos v naborna, odnosno čmovojna leta:
1.) da so v smislu § 84. vojnih predpisov I. del, 1. zvezek
od 27. januar jas do 3. februarja
imeniki onih mladeničev, ki pridejo letos k naboru v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje in v uradnih urah vsakemu na ogled. Kdor opazi kako izpustitev ali napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču ali za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
2.) da so v smislu § 8. črnovojnih predpisov
od 27. januarjm do 3« februarja
v omenjem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1894. rojenih, od 1. januarja 1918 čmovojništvu podvrženih mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu. .
2v£ea=OLag-ietra,t lovcTcljanslcl,
dne 9. januarja 1913.
===== Svetle in zračne   '~=
pisarniške prostore
koledar
za delavce sploh in pro metne uslužbence
za navadno leto 1913
ta žepni koledar jc obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren zn vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovnc lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. -- Množi'na razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic In brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznili železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi : Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo\ — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan v ictu. — Oglasi.	"
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje
poslati tudi denar, da sc ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih.
FRANCOSKO ŽGANJE JDIANA