flte Oldest Slovene Doily In Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xviu-_leto xvm CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 12, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 215 sfoji precl zgodovinsko IKIH BOJIH V WLISII j&li jU ki so tra- vso noč. "loči odločitvijo ' ^#nih k • ^ °^^sče krva-f^^ijo, ki med delavci in ® oni J strahot- J°Sodoi je pri- ^ tovr stavke. (* pa je bilo ne- SNCrr®yor. (w ^] Cgg^ , ^Ork% svojega na H v poškodb je tride. k^S, ?«v 3e „a. v i ^ha J ' manj S^^kateregajŽ ^ojsni, k""" Drpd ' 3^0 noč ki iz- s^Kk'-xj^vo" ti" ) Za h pri- ;S"tta*rle Jl^tmwu-na v t ^kvkn, Načela o-tJh-sta-,!*]* je prote- \ t tk 4%2k'' ■e m! t'4 /k f " f' % ■o"' mir v Evropi, ako bo Anglija sama ali pa s podporo drugih poskusila ustaviti Italijo. William Philip Simms, urednik za zunanje politične zadeve za Scripps - Howard časopisje, piše v tej zvezi: Premišljena mirnost, s katero nastopa angleška vlada, ni dobro znamenje, temveč v njem se vidi zloveščo tišino, ki vlada pred nevihto. V prvi vrsti so mrzlične vojaške priprave Anglije na Sredozemskem morju, okoli Sueza, v Rdečem morju in v Aden zalivu živa priča, da je mirnost le navidezna. Mussolini je lahko še tako vrtoglav, ampak noben vojaški opazovalec niti za trenotek ne verjame, da bi se tako daleč spozabil, da bi napadel Malto ali kako drugo angleško posest, ako ne bi Anglija udarila prva. Anglija se torej ne pripravlja, ker se boji, da jo bo Italija napadla. Navzlic temu pa stoji Anglija danes pred ogromnim mednarodnim problemom, pred kakršnim že iii stala sto let. Celo leta 1914 njen problem ni bil tako ogromen. Ko je Nemčija vdrla v Belgijo ter ogrožala njeno lastno varnost, je bilo takoj jasno, da mora Anglija potegniti meč. I Današnja situacija je brezpri-merno bolj težka, kajti nevarnost, ki preti Angliji od Mussoli-nija, ni direktna, temveč indi-rektna in potencialna. Ogrožena je "življenska črta med Anglijo ter njenimi zemljami v Indiji, na Daljnem vzhodu, v Avstraliji in kolonijalnimi posestmi v Afriki. Priznava se, da angleški imperij ni več tako močan kot je bil takrat, ko je bil na višku svoje sile. Njegove bogate kolonije so postale povečini avtonomni dominion!, katere se je angleška vlada ravno tohko v stanu poklicati na pomoč v vojni, kot Zed države. Gospodarsko je tudi Anglija manj močna kot je bila. Nasprotno pa je Italija danes dosti močnejša kot je bila pred 15 leti in utegne postati še močnejša. Ako bo moč Britanije padala, moč Italije pa rastla, utegne kmalu priti dan, ko bo Italija, potem ko se enkrat dobro utrdi v Abesiniji, sposobna zadati smrtni udarec, pod katerim ste bo zrušil slavni angleški imperij. pruski komisar šolstva odredil, da morajo vsi židovski otroci v starosti od 6 do 14 let do veliko-iioči zapustiti javne šole. Na na-cijskem zboru v Nurnbergu je Hitler imel govor, v katerem je konvencijo krstil za "dan osvoboditve iz verig versaillske pogodbe." 'Najbolj obžalovanja vredna stvar v zgodovini," pravi Coughlin. "Long je bil predhodnik ameriškega fašizma," izjavlja Thomas. Obeta se punt proti ljubici kralja Karola POUK ZA SREČNO ZAKONSKO ŽIVLJENJE. OXFORD, O., 11. sept. — Tukajšnja Miami univerza naznanja, da bo letos imela poseben tečaj o zakonskih odnoša-jih. Sprejemalo se bo dijake in dijakinje, ki so v zadnjem letu kolegijskih študij. Brezbrižnost zakrivila smrt veteranov MIAMI, Fla., 11. sept. — Do-cim so zastopniki zvezne vlade, katere je poslal semkaj predsednik Roosevelt, danes izjavili, da je bil.nedavnijojdcajfv v; Jcatej'em je 410 ljudi izgubilo življenje "božji čin", in da za žrtve ni mogoče kriviti nobene človeške a-gencije, pa je John J. Skillman, načelnik veteransike organizacije v Miami izjavil, da je bila preiskava farsa ter je zahteval nepristransko preiskavo. Med mrtvimi je bilo največ vojnih veteranov, ki so se nahajali v južno-floridskem otočju v relif-nih kampah. Slullman pravi, da so veterani trikrat poslali poseben odbor k načelniku relifne kampe ter ga prosili, da smejo zbežati, predno je udaril orkan, da pa se jim je z orožjem zagrozilo, da morajo ostati v kempah. Načelnik relif-nih kamp to obtožbo ogorčeno zanikuje. Celi 2 ^ ^astii sodi-nakar 'm pike- Wnik Jz Nemči- »il je 75 od 80 Si % /sik"'J*. -- " podpisalo Voi.^Pj-avl, da / ■'# iS-'*« s'' '"2 ' kV?^'osti . bo fai ^ 00 vr-Je bilo HUEY LONG JE OBOGATEL Z DIKTATURO BATON ROUGE, La., 11. sept. — Huey Long, ki je bil skozi sedem let absoluten političen diktator v Louisiani, je umrl kot zelo bogat mož, ako-ravno nihče ne ve, koliko premoženja je nagrabil. On sam je priznaval, da je bogat, ampak ni nikoli govoril o številkah, kajti vedel je, da bi ljudje izgubili zaupanje v njegovo pro pagando za "razdelitev bogastva," Ce bi vedeli, da je sam __velik bogatin. Znano pa je, da i'KOPELER JE UBIL AEKO-' je tekom zadnjih mesecev dobil od države Louisiane dva čeka, enega za $225,000, drugega pa za $125,000. Ta svota mu je bila nakazana kot "posebnemu legalnemu zastopniku" dveh državnih komisij, kateri je kon troliral kot ves ostali državni aparat. V splošnem se smatra da je v kratki dobi svoje dikta-" j ture nakopičil premoženje, ki je Šest busljev davkov j vredno od dva in pol do pet mi- V torek, na zadnji dan davč-1 lijonov dolarjev. nih pošiljatev po pošti, je stalo I-- v uradu okrajnega blagajnika ] Elektrika in telefon šest bušljev, ki so bili do vrha I Plačila za račune za elektri-polni denarja in čekov. Doslej se, ko in telefon se bo sprejemalo je vknjižilo za $20,050,370.791 v našemu uradu v soboto do 5. zemljiških davkov. ure popoldne. WASHINGTON, H, sept. — V glavnem mestu Zed. držav je smrt senatorja Huey Longa vzbudila splošno obžalovanje in obsojanje atentata. Celo, oni, ki so videli v njem nfevarno osebo za narod, priznavajo njegovo inteligenco in politično sposobnost, akoravno so obsojali njegovo brezobzirnost. Zastave na Kapitolu so bile spuščene na poldrog, kjer ostanejo do Longovega pogreba. Pri pogrebu bodo senat zastopali štirje člani zbornice, senatorica Mrs. Caraway iz Arkaiisasa, O-verton iz Louisiane, Thomas iz bklahome in Schall iz Minneso-te. Imenovana bosta tudi dva člana poslanske zbornice. Zastave so bile na ipoldrogu tudi na državnem kapifolu v Co-lumbusu, Ohio, kjer je! gov. Da-vey izjavil, da je bil Long morda "najbolj slikovita osebnost našega dneva". Notranji tajnik Ickes, ki je u-maknil vse zvezne relifne projekte iz Louisiane kot protest )roti zakonom, katere* ie država sprejela'na Lohgov likaž, je izja-' vil, da smrt senatorja ne bo povzročila nobene spremembe, rekoč, da je zvezna vlada zavzela to stališče radi zakonov in ne vsled osebnosti. Minuli kongres je baš pred zaključkom pod vplivom administracije sklenil voditi preiskavo Longove diktature v Louisiani. Zdaj preiskava ne bo potrebna. Neki republikanski kon-gresman pa je včeraj sugestiral, da kongres vodi preiskavo Longovega umora. Sledijo komentarji drugih javnih ljudi: Dr. F. E. Townsend, avtor znanega načrta za $200 mesečne starostne pokojnine: "Med menoj in Longom je obstojala sorodnost, ki pa je bila duševna in ne načelna." Rev. Charles R. Coughlin: — "Longova smrt je najbolj obžalovanja vredna stvar v moderni zgodovini." Norman Thomas, socialistični vodja: "On je bil najsposobnej-CDalje na 2. str.) PLANSKO STREŽNICO. CHICAGO, 11. sept. — Sinoči je bila tu ubita 23-letna areo-planska strežnica Meta Joan Barch, ko je na mestnem zra-koplovišču stopila pred neki potniški areoplan, čigar propeler je bil v obratu. BUKAREŠTA, 11. sept. — Voditelji romunske kmečke stranke so na tajnem zborovanju sklenili, da napravijo nov odločen poizkus da uničijo vpliv rdečelase Magde Lupescu, ki je že dolgo let priležnica kralja Ka-roia, na vladne zadeve. Naredilo se je načrt za ogromen kmečki pohod na Bukarešto, s katerim se hoče dejansko pokazati, da kmetje ne bodo trpeli razmer, ki danes vladajo pri vladi. Pohod se ima vršiti prihodnji mesec. Eden izmed voditeljev je rekel, da bodo kmetje taborili v glavnem mestu, dokler sedanja vlada ne odstopi. Trdi se, da se pohoda vdeleži 200,000 kmetov. V romunski javnosti obstoji splošno mnenje, da je Magda Lupescu "zli duh" v romunski politiki in da je rdečelasa kraljeva priležnica pravzaprav resnična vladarica dežele. To nazi-ranje podpihujejo še posebno romunski fašisti, ker je Magda Lupescu židovskega rodu. Postavijo spomenik Longovemu morilcu BIRMINGHAM, Ala., 11. septembra. — Tukajšnji arhitekt Frank H. Anderson je začel z akcijo, da se dr. Carlu A. Weis-su, ki je ustrelil senatorja Huey Longa postavi spomenik kot za prispevke je Anderson izjavil: "Dr. Weiss je bil mučenik za ameriško ljudstvo in kot tak zasluži častno mesto v zgodovini te dežele. On je dobro vedel, da ga čaka smrt, toda je radevolj-no položil svoje življenje na altar osebne žrtve za dobrobit človeštva. Umestno je bilo, da se je političnim voditeljem dalo na znanje, da tiranš, uzurpatorji in demagogi nimajo nobenega mesta v Zed. državah. Državniki bodo vedno obdržali častno mesto." Anderson predlaga, da se spomenik postavi v Washingtonu. Kulturo "ŠKRJANCKI" Vse starše "Škrjančkov" se prosi, da v petek ob 6. uri zvečer pošljejo otroke v Društveni dom na Recher ave., da se po tem podamo na dom umrle Elsie Benčin, kjer ji bomo zapeli v zadnje slovo. Prosim, bodite točni. — A Noč. Italija se roga svarilu Velike Britanije Anglija bo z vso silo podprla Ligo narodov v vojni krizi. Odgovor Italijanov je: "Sankcije proti nam pomenijo svetovno vojno." Sir Samuel Hoare v direktnem apelu na delegate Lige narodov. Laval je zaman skušal priti z Mussolinijem v telefonsko stiko, da apelira nanj za mirno spravo. ŽENEVA, 11. sept. — Velika Britanija je danes vrgla vso silo svojega vpliva za pakt Lige narodov v svrho preprečenja vojne v " Vzhodni Afriki, ko je zunanji minister Sir Samuel Hoare imel pred zbornico Lige velepomembni govor, v katerem je definitivno začrtal stališče Anglije v obstoječi krizi. Njegovo rezko izjavo, da je Anglija pripravljena stati za liginim paktom "v celoti" se tolmači kot dokaz, da se Anglija ne bo obotavljala podvzeti proti Italiji sankcije, oziroma kaznilno akcijo. radi kršenja liginega pakta, ako to postane potrebno, da se pogasi vojne plamene v Afriki. Istočasno je angleški zunanji minister posvaril, da ako liga ne bo v stanu mirno rešiti laško- malno odgovoril na izjavo angleškega zunanjega ministra, toda predstavnik laške delegacije je izjavil, da II Duce bo gotovo brez odlašanja storil bodisi potom časopisja ali pa v posebnem govoru. Pozicija Francije v vojni krizi je danes pridobila na važnosti, ko je premijer Laval zaman skušal priti z Mussolinijem v te-lofonično stiko, da v zadnjem momentu apelira za mirno kompromisno spravo, ki bi Italiji dala gospodarsko kontrolo nad večjim delom Abesinije. Domneva se, da ako Laval ne bo pri Mussoliniju nič opravil, potem da bo Francija vrgla svojo usodo na Ktran Anglije ter podprla Ligo narodov v odločilni preizkušnji, ki ima pokazati, a-ka je Italija sposobna pljuniti abesinskega spora, potem se bo 'niučenik« in p»trijotu.:' ki veže An- '# pakt lige ter brezpbgirno ga- lijo na evropski kontinent. pasti državo, ki je tudi ligina Italija je na rezko svarilo An.- članica. glije odgovorila z roganjem. Ne- ^ Delegatje malih narodov so v ki član italijanske delegacije je splošnem navdušeno pozdravili nocoj dejal: ! govor angleškega zunanjega mi- "Danes se je v Ženevi našlo j nistra. Eden delegat je dejal: naslednika Huey Longa, ko je j "To ni bil samo zgodovinski go-Sii' Samuel Hoare organiziral, voi-. temveč največji govor, ki nov pokret za delitev bogastva", ga je še imel pred ligo kak an- Neki drugi laški predstavnik je rekel, da Anglija očividno grozi z izstopom iz lige, ako liga ne bo poslušala angleških uka- pad zov. "Ako se namig Sir Samuela gleški državnik." Kar je Italijane morda najbolj razdražilo, je bil zastrt na-od strani angleškega ministra na fašistični režim kot tak, ko je govoreč o nevarnosti Hoare-a glede sankcij izvrši, vladne propagande, dejal: Smrt v Cannonsburgu V Cannonsburgu, Pa., je včeraj po petmesečni mučni bolezni preminul rojak Frank Kuderca, star okrog 44 let. Pokojni je bil doma iz Bača na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 14 leti. Bil je član društva "Postojnska jama" S. N. P. J. V Penni. zapušča soprogo in tri otroke. Pogreb, katerega se vdeleži tudi več pokojnikovih znancev iz Clevelan-da se bo vršil v soboto. Bodi mu lahka ameriška gruda! Ne bo seje Seja mlad. zbora S. D. D., Waterloo Rd., se ne bo vršila nocoj, kot je bilo poročano, ker ni nobene dvorane proste. Kdaj se bo vršila, bo poročano. Srbski radio potem se kolonijalna praska lahko spremeni v svetovno vojno," se glasi v bistvu odgovor Italije na angleška svarila. Mussolini do nocoj še ni for- "Vse prepogosto se zgodi, da se umetno razburjenje nacionalnega čustva porabi kot izgovor za neizpolnitev obligacij ali za grožnje s silo." GRČIJA POSTANE ZOPET MONARHIJA — Pred- i FARLEY BO BAJE V JANUARJU RESIGNIRAL. NEW YORK 11. Sept. — New ATENE, 11. sept. — Pred-; York Times poroča, da bo poštni sednik Aleksander Zaimis je mojster James A. Farley v janu-danes položil resignacijo kot resigniral ter posvetil ves protest proti povrnitvi monar-, kampanji za ponovno bije, ki je postala sigurna z o- izvolitev predsednika Roosevel-zirom na izjavo premierja Tsal- darisa za povratek kralja Jurija _ II. v Atenah vlada velika raz-] i. poUiiSarjl burjenost, ki se je povečala, ko | so v pristanišče dospele itali- Zaradi stavke uslužbencev v janske bojne ladje. hotelu Statler je demokratska ------I organizacija sklenila, da se . i glavni stan za Millerjevo žu- Šola v knjižnici pansko kampanjo ne bo naha- Reden pouk angleščine se pri- j jal v tem hotelu, temveč najelo čne zopet v pondeljek 16. sept. se je sobe v Hickox poslopju, v javni knjižnici na St. Clair i Med tem pa se glavni stan de-in E. 55 St. Vršil se bo vsak ^ mokratskega eksekutivnega od- SEJA "JADRANA" V petek zvečer se vrši redna seja zbora "Jadran" v SDD na Waterloo rd. Člane se prosi, da so navzoči. Svob. Slovenke Nocoj ob 7:30 uri se vrši redna mesečna seja društva "Svob. Slovenke" št. 2 SDZ. Članice so vabljene, da se udeležijo.—Odbor. V nedeljo 15. sept. se bo zopet obnovil srbski radio program na postaji WJAY. Oddajen bo med 9:15 in 9:45 dopol- 3° dne. dan od 1. do 3. ure popoldne. Poučevala bo zopet Mrs. Elizabeth Coe, ki vabi prejšnje učen- bora še vedno nahaja v hotelu Statler, akoravno sta okrajni komisar Jos. F. Gorman, ki je Iz bolnice Edward Kratence se je danes vrnil iz Glenville bolnišnice na svoj dom, 16816 Grovewood Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Zahvaljuje se prijateljem in znancem za obiske in cvetlice. ce in njih prijatelje, da se vpiše- j neodvisen demokratski kandi-Pouk je brezplačen. j dat za župana, in kongresman Martin L. Sweeney pismeno po- Igre za čampijonstvo Prva igra za čampijonstvo v žogometu med jugoslovanskimi angleško-poslujočimi društvi v Clevelandu se bo vršila v nedeljo 15. sept. ob 2:30 popoldne v Gordon parku, ko se bodo u-darili igralci društva Comrades, SNPJ, in pa društva Orel. zvala Burr Gongwera, da urad premesti v kako drugo poslopje. Na operaciji Včeraj popoldne se je pod vrgla operaciji v Mt. Sinai bol nišnici Mary Smrdel, 19202 Arrowhead Ave. Začasno so obiski zabranjeni. želimo ji skorajšnje okrevanje! .jHi STRAN 2 ENAEOffUmOaX 12. septembft^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV ETG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 TA 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................'$6.00 Ea 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 EB 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ta 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 f IZ PRIMORJA I Iz Goriške zgodovine Istrski pokrajinski svet "Gazzettino" je objavil članek, v katerem navaja dokumente o prvih početkih goriškega mesta, nato pa razpravlja o njegovem razvoju za časa goriških grofov pa tja do leta za korporacijsko gospodarstvo je imel pričetkom tega tedna pomembno sejo. Dr. Rocco je podal zelo dolgo poročilo, v katerem je obravnaval vsa vprašanja, ki zadevajo istrsko kme- Ameriška denarnica 1500, ko je mesto prešlo pod o- tijstvo, trgovino, industrijo, o-blast Habsburžanov. jbrt, tujski promet in socialne Člankar pravi uvodoma: Po- razmeie. V splošnem je ugoto- POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI Spodaj navajamo govor, katerega je ob-državal 18. avgusta na velikem političnem shodu v Mariboru slovenski socijalist Pete-jan, ki podaja razplet političnih dogodkov v Jugoslaviji vse od 6. januarja 1929, ko je kralj Aleksander razpustil narodno skupščino ter uvedel diktaturo, pa do najnovejše dobe, ko je pod pritiskom regentskega načelnika princa Pavla vlada premierja Jeftiča morala odstopiti ter je na njeno mesto stopila sedanja koalicijska vlada Stojadinovič-Koro-šec-Spaho. \ - fk S * * Glavni namen ukaza z dne 6. januarja 1929 je bil, potom neovirane diktatorske vladavine urediti notranje dokaj obupne politične, gospodarske in socijal-ne razmere, v katerih se je naša država nahajala ob koncu 1. 1928. V vladah, katere so se vrstile v času od 1. 1929 do junija 1935 so bili skoro samo zastopniki ali pripadniki vseh bivših političnih meščanskih in kmečkih strank, ki so obstojale in po vrsti vladale do konca 1. 1928, tako, da se nihče izmed teh ne more izogniti odgovornosti (večje ali manjše) za posledice te pošestojanu-arske politike, na političnem, gospodarskem in socijalnem polju. Nihče ne more dvomiti, da so današnje razmere, ki so plod te nedemokratične politike, veliko slabejše in obupnejše od onih, v katerih smo živeli ob koncu 1. 1928. Notranja politična konsolidacija navzlic ra%Wm zakonom in naredbam ni napredovala; gospodarska kriza je ra-pidno naraščala in z njo socijalna beda in propadanje ne samo delavstva, temveč tudi kmeta in obrtnika, ki je dosegla svoj vrhunec. Vse tozadevne odredbe za pobijanje te krize in za zaščito kmeta niso bile niti paliativne, temveč so dosegle nasproten učinek, gospodarski kaos in bedo. Z razvojem teh razmer se je med ljudstvom širilo nezaupanje, moralna depresija in obup, na drugi strani pa je cvetela korupcija na račun obubožanega delovnega ljudstva, še nikdar nismo doživeli toliko nečastnih afei", kakor v tej žalostni dobi. Za dokaz naj nam bodo afere, o katerih se danes v javnosti razpravlja: "Našička afera," "Agrarna reforma v Bosni in Hercegovini," razne pogodbe za graditev naših železnic itd., kjer gre za stotine milijonov na škodo državi in našemu gospodarstvu. O vseh teh aferah se je do zadnjega časa molčalo, nihče ni smel o teh govoi iti, noben časopis o njih pisati. Da še več, na vsako tozadevno opazko so piišli iz najvišjih krogov preklici. Vsakega, ki se je drznil, da o teh žalostnih razmerah pove na katerikoli način svoje nezadovoljstvo, se je proglasilo za antidržavnega ali komunističnega agenta, in je moral občutiti vse trdote zakonov. Doba absolutizma, ki se je izvaja! pod okriljem JNS (Jugoslovanske nacionalne stranke) je bila - - lahko rečemo — črna doba v zgodovini i^še države in so posledice te politike strašne. Ob nastopu vlade Je vtiča je bila napovedana politika stroge zakonitosti za vse državljane. Ta izjava šefa tedanje vlade je v j.vv-(Dalje v 6. koloni.) četki Gorice se, dasi segajo le malo pred leto 1000, izgubljajo vil, da se gospodarski položaj dežele ni mnogo spremenil. Šu- v temnih žalostnih časih. Krajjša je popolnoma paralizirala je bil preveč sredi vzhodnih pridobitve, ki jih je bilo priča-vrat, skozi katera so drli Hun, kovati spričo nove ureditve Longobardi, Avari in Slovani, i kmetijskih ustanov v pokrajini, barbari vseh vrst in vseh ro-1 Silosi bodo letos stežka izpolnili dov, da ne bi bilo stalno izpo jsvojo nalogo. V industriji pa stavljeno razdejanju. Baš eni i je opaziti napredovanje, le pro- ŠKRAT Vsak dan JfOOO kg dolarjev Pred leti so si tujci v Wash-ingtonu ogledovali kapitol (dr-, žavno vladno poslopje) in Belo' hišo. Zdaj pa si ogledujejo poslopje državnega zaklada (Treasury Building). — Že 133 let je zakladni urad Združenih ameriških držav na sedanjem kraju. Trikrat je poslopje pogorelo, enkrat (1814) so ga napadli sovražniki. Leta 1863 je bilo sezidano to poslopje, ki je še zdaj, le da so ga večkrat prezidali in j jih izkušnjah. dozidali. Prav lani so dokonča- j "in zapomni si to-le," je rekel, li nove zaščitne oboke, ki imajo ^ "Nikoli ne poskušaj prodati ka-270 cm debelo zidovje in so še ki mladi ženi knjig, ki imajo iz- Star potovalni agent je pripovedoval mlademu kolegu o svo- izmed takih nesreč, ki so zade- le Furlanijo, je treba pripisati podpreti, da bi prenesla fran dukcijo silicija bi bilo treba po neki krajevni legendi počet-ke goriškega mesta. Baje je eosko konkurenco, pulski ladjedelnici, ki se je specializirala na Atila daroval goriško ozemlje ■ lazorožitev starih parnikov, bi kapetanu Artoltu, ki se je na j bilo treba omogočiti večji uvoz njem utrdil. Te lengende se i starih ladij iz tujine. Za Pulo držijo tudi srednjeveški viri. ! je vprašanje mleka poseben pro-Kljub vsej nejasnosti dogod-lblem. Mleko se je v zadnjem kov v tedanjih časih pa je Go-j času podražilo, proti čemur so rica vendarle dobila svoj roj-j se konzumentje oglasili tudi v stni dokument, v katerem se. časopis ju. Pri diskusiji, ki se prvič imenuje. To je diploma, I je razvila o Roccovem poroči-ki jo je leta 1101. poslal Oton'lu, so utemeljevali podražitev III. oglejskemu patriarhu Iva-jml^ka s sušo, zaradi katere se nu, kateremu jc daroval ozemlje j je podražila tudi krma. okrog Solkana "et medietatem unius villae quae sclavonica lingua vocatur Gorizia," torej tudi kraj, "ki se po slovansko | j^gki tečaji, imenuje Gorica." 1 stvo milice v Na Goriškem se kakor po ostalih pokrajinah i v kratkem prično novi predvo-Vrhovno povelj-Gorici je izdalo Ob koncu prihaja člankar do; potrebna navodila, po katerih zaključka, da je v mestu pod! bodo morali vsi fantje letnikov vplivom beneških trgovcev italijanski element vedno bolj pre- podloženi z jeklenimi ploščami, ki jih ni moči prevrtati z nikakršnim kovinastim orodjem. Na zunaj ni poslopje državnega zaklada prav nič posebno. Komur je znana sijajna oprema ameriških bank, ga bo skromnost državne zakladnice razočarala. Zaklad opaziš šele, ko te povede kak uradnik v kleti, prave pravcate katakombe za denar! Poglavitno poslopje stoji za tri nadstropja pod cesto. Z dvigalom dospeš do za meter debelih oklopnih vrat in vstopiš v prvo skladišče. Če bi človek ne vedel, da je v ameriški zakladnici, se sploh ne bi zanimal za to vsakdanjo klet. A uradnik ti pove, da stojiš sredi srebrnih kovancev, ki so milijone in milijone vredni. Vendar —nikoder ne zapaziš srebra. Skriva se po bombažastih vrečicah, ki so položene v, dveh vrstah ob steni. Tedaj zveš, da je tu in v sosednjih kletih 1 mili-500 obraževalno vrednost." "Zakaj ne?" je vprašal mladenič. Stari agent se je cinično nasmehnil. "Ker vsaka mlada žena misli, da njen mož že vse ve ... " "Slišim, da je tvoja prijateljica zelo razočarana nad svojim možem." "Strahovito! Mislila je, da je mož, ki ljubi dom, zdaj pa hoče iti povsod, kamorkoli gre ona." Pred abesinskim Italijani upajo, da bedo čez v Addis Abebi, kjer kanijo O"** danjega cesarja, na prestol p® Menelikovega vnuka- Pai'i.ški "()onvre" . Rinifi ill ])ravi, da vlada v rialiji sp /.iraujo, da se l)o zakola ^ ska vojna dnig'i polovici septe® končana deževna doba verujejo, da bodo v treli mesecili (lis Abel)o. H tem bo "lavna to S' ske vojske končana. Ce so W izteklo, bodo zavojevalci dežck lllfcl vladoval nad nemškim, čeprav ga je avstrijski režim hudo zatiral. Mobilizacijski razg?,as za tržaško vojno okrožje. 1917 m 1916 T smislu zakona] ^ kilogramov sre- obiskovati pndvojaske Wcaje pridemo v skladišča ki se prično 21. septembra t. 1. , . . a ^ ^ I zlata, ga tudi nie ne vidimo. A uradnik je tam, ki baš prešteva Oba tečaja bosta trajala po 5 mesecev in se zaključita 20. januarja odnosno 20. februarja prihodnjega leta. Oni, ki se nameravajo v predvojaških tečajih specializirati, bodo podrejeni organom mladih fašistov, ostali pa miličniškim po vel j- Listi so objavili mobilizacijski razglas poveljstva tržaškega vojaškega okrožja v svrho vpoklica letnikov 1911, 1913 in i stvom. 1914 k vojakom. Od letnika Goriški grad 1914 morajo v vojaško službo I nameravajo v kratkem restav-vsi oni vzposobljeni naborniki, | rirati. Te dni je stavilo mini- Od mrtvih je vstala v bližini Vilne je neka 34-letna ženska zapadla v tako globoko spanje, da so jo smatrali za mrtvo. Tako je mislil tudi padar, kakršni nadomestu-jejo v tistih redko naseljenih krajih zdravnike in je izdal mrtvaški list. Vse so bili pripravili za pogreb, krsto so že odnesli na pokopališče, kjer so pa pogrebci ugotovili, da se je bil grobar tako silno napil, da je ležal nezavesten — in seve- zlatnike iz vrečice. Teh zlatni- izkopal groba. Nato kov je za 10 milijonov! Ne zveš pa, koliko zlata ameriških Združenih držav, ki ga ima za 4 milijarde dolarjev, je v teh katakombah. — Bolj razumljiva ti je bogatija ameriške zakladnice, ko stopiš v tiskarno za bankovce (Printing Office). Po visokih policah vidiš velikanske , . .... . . . I zavoje samih dolarskih bankov- ki so bili v splosnem potrjeni gtrstvo za lavna dela £or'ški . , , ^ .. |S>1-I&LVU -.d. javiid ueia cey. Nepregledne so vrste sa za dobo 3 mesecev ah pa pride-1 pokrajinski upravi na razpola Ijeni drugemu oddelku vojnega j go 200,000 lir, ki baje zadostu letalstva. Od letnikov 1911 in j jgjo ^a restavracijo gradu po 1913 so bili poklicani vsi voja-jže pripravljenih načrtih. Re-niso bili pri stavracija ' se bo izvršila pod ški obvezniki, ki vojakih dalje ko 3 mesece. Posebne odredbe veljajo za vojne obveznike v inozemstvu, v kolonijah in tudi za take, ki bivajo v Italiji, a prihajajo zanje v po-štev izjemne okoliščine. Vsi cev. mih dolarskih bankovcev. Nepregledne so vrste teh kleti s samimi bankovci. Tu je 1 milijon 200 tisoč kilogramov dolarskih bankovcev v vrednosti 5 milijonov dolarjev. V dveh tretjinah kleti so bankovci po 1 dolar. Vsak dan vzamejo 4000 kg bankovcev in jih dajo v pro- kontrolo državne intendance za spomenike. I/ Kiheniberka je bil premeščen k Sv. Križu pri Ajdovščini občinski tajnik kar je potrebno, ker se vjina Zd novega občinskega 4.bankovcev obrabi, da so poklicani vojm obvezniki se bo-ltajnika v Rihemberku pa je bili ^ obnoviti z do morah zglasiti pn pristojnih I imenovan Battistin, ki je bil drugimi. — Ko stopiš v te kleti, vojaških povtlj^,.\ih v dneh od i ^^koč tajnik v črmičah, a že g spoštovanjem zreš na množico I nekaj časa ni vršil svoje služ- zaeno pa občutiš spo-j Senator Frank Norris, neod V lilijah Slovan je tudi za poedini dolar-|visni republikanec iz Nebraske: s]{i bankovec, ko ti uradnik raz- i "V Huey Longu je bilo veliko 23. do 27. septembra. Pokra jinske organizacije /a ra- i diotouijo. i Poročali smo že o pomenu, kij^*^ gostilničarju Papu in tiemjj^^j^ kakšnega pomena je sle- dobrega. Analiza njegovega g)a-ga pripisujejo oblasti radiof;^- j njegovim prijateljem, ki so se bankovec. Vsak banko- aovanja v senatu bi pokazala, da ni ji. ki jo skuhajo sedaj siste-, odpi ^.vili na izlet z niotocikl jem ^ tako odlično izdelan ka-|je navadno glasoval pravilno.— matično razširiti tudi na kme-1 ^ prikolico, })ripetila huda ne- noben bankovec kake druge Njegovo srce je bilo na pravem mestu, ne pa njegove metode." tih. V to svrho je generalno | ^reca. Papo, ki je vodil j države na svetu. 2e slika (na-tajništvo fašistične stranke o- j torno kolo, je nenadoma izgubil ^ vadno j^akega ameriškega pred- LONDON, II. sept. — An- da se vedno ob- dredilo ustanovitev pokrajin-krmilom in se zaletel gednika) na bankovcu je visoke, gleški časopisi živahno komen-tfkih odborov %a poapt ševanje j" brzojavni drog. Ker so vozili ^^etniške yj-g^j^osti. Okraski | tirajo o smrti senatorja Longa. radiofonije na kmetih. Skoraj j ^ precejšnjo brzino, se je motor- drobnogledna finesa. Vsaka Evening Standard piše, da je a-V vseh občinah so bili ustanov-i kolo razbilo. Oba izletnika pjogča za tisk bankovca dela j tentat sicer obžalovanja vreden, lieni posebni krajevni odbori, težko ranjena, Papo in piptnajst do dvajset najboljših da pa za Longa samega ne more ki se sedaj podredijo novim po-|^'t^gni pa sta se ubila- graverjev sveta. Papir je iz biti veliko simpatije, ter citira krajinskim odborom. Odbori! Dve novi elektrarni na (loriškeni platna, se ne mečka.in zelo tr-'stari rek, da oni, ki dvigajo meč, bodo imeli predvsem nalogo o-' V kratkem bodo končana de- i>ežen. Ta papir vsebuje tenke, bodo tudi pokončani z mečem. %) rem iti sleherno šolo z enim ali la pri dveh velikih elektrarnah barvaste svilene niti in način. Ne\vs-Chonicle izjavlja, več radijskih aparatov, ki se na Goriškem. Ena je v dolini njegovega proizvajanja je znan mora politične umore ve imajo nabavati s sredstvi, na-! pod Bogatinom, skrbno skrita le nekaterim najvišjim uradni- soja ti, toda isto velja za zlorabo branimi pri krajevnih oblasteh med manjšimi grebeni . . . Vo- kom. Papirja teh bankovcev demokratskih metod, in da Iju-in privatnikih. Krajevni odbo- da je speljana po ceveh iz hri- ni moči ponarejati in zato je tu- d je. ki hočejo biti diktatorji, mori bodo morali v bodoče od slu-jbov, ki se dvigajo nad to elek- di tako malo ponarejenih dolar- rajo tudi sprejeti rizik, ki je čaja do slučaja organizirati tu-jtrarno, in ki se zbira v jioscb- jov. Navzlic tr|wžnosti dolar- združen s tako ambicijo, di sodelovanje celokupnega pre- nem umetnem jezeru. Ravno ski h bankovcev, pa se obrabijo j Manchester (iuardin piše, da bivalstva prizadete občine pri tako bodo kmalu končana že v (i mesecih. Američan ni- se je čuditi, če je bila Longova radiofonskih manifestacijah. ! pri elektrarni pri Bovcu. Ta ma denarnice, bankovce valja opozicija "prignana v blaznost". Na Goriškem je bil tak pokra-' elektrarna leži nekoliko višje po žepih in čeprav je dolar ma- dočim Daily Mail izjavlja, da je jinski odbor ustanovljen že pred od starega vojaškega pokopali- lik, ki vsa Amerika kleči pred "tako fantastična" osebnost kot dnevi. Predvčerajšnjim so ga šča. Tu je voda speljana po njim. vendar ga v obliki papir- je bil Long mogla priti le iz ta-ustauovili tudi v Trstu. I c^even. ' malo spoštujejo. ke politike kot je ameriška. danjega ahesinskega copaiM^i petnajst let nega. Ras ]\Takoiioiii'' ko j nega cesarja ]\lenelika ter # vladarja. V njegovem imenu 1"" rali deželo. Londonska agencija Ifciik' da je Italija v ])olni vojni Doslej je Mussolini niobili%i\'\.'^0#( zij redne vojske in šest juii f'" Toda med milleiiiki in je velika razlika. ^lilieniki so y y žinski oeetje v sredn.jili l' tieno prostovoljci. Kegnlanif' ^i, stoji iz mladih ljudi v stavosti leta. Kimski zavod za tropske slano raziskuje, kateri ^pl#^ najprikladnejši za vroče zavodom lahko vidiš iiilaJeiU^ p,,!: tro})skim klo))ukom in toploi'^^ (lulio po L'0 minut na soiicn, gotovili kakšen klobuk je afi iško podnebje. A'ojska se o|)remlja ®1, % raznimi novostmi, ki ])H rs^. tajnosti. Med di'ug'ini iif );ose)i(>u io]) za jarkov iii nov tip tanka. ' saj o v konstrukciji prilago( • ' jlf"! lonialno vojne. Podobne pli"' plini za solzcnjo in s stviip^' ^ mamljanic sovražnika. , _ , ' ll',li.i„ ™.,aia v sinijo tudi na svojo zrac^^' do nad Ahosinco skoro oddelke ho vodil državni ^ so prijeli sorodniki za lopate. Med tem ko so kopali grob, so zaslišali iz krste nenadoma neko trkanje. Z vriščem so se ženske razbežale, nekateri pogumni možje pa so krsto le odprli. Iz nje je stopila živa in zdiava "pokojnica." Bila je le na videz mrtva in se je zbudila tako rekoč v zadnjem trenutku. Samo grobarjeva pijanost ji jc rešila življenje, ki se ji je v krsti vrnilo. Peš je odšla z drugimi domov, počuti se dobro in dela pridno kakor prej. oddelke no vodii drza\i"' 1- . 1«^ no obrambo, general \ ... v Ji) * da bo la misija v zadnn*""^ jena znanemu strokovnjak'^ ki i!a liodo v ta namen odp^ klic \t^ ________pO| ALI BO JUGOSLAVIJA SOVJETE? ()b ])riliki nastopil ,i>'a poslanika v Pari%ii' Tj SRC: javili francoski lisi i v()V aid L' i" vanski politiki, ".lonrnal inek Monsseta o ^ ,,i K Al PRAVIJO VODIT,NI I JUDJE O MRTVEM LONGU. (Dalje tu 1. str.) ši in najslikovitejši predhodnik ameriškega fašizma." William Green, predsednik A. F. of L.: "Atentat je bil grd zločin. Delavstvo se pridružuje splošni žalosti." občil (■ niini poliliki Male an koidVrenci .Male anlift'' ki ______ \'ii '' t' konc,('m avgusta na ci bo po njegovem i)o li .lugoslavija prizn:d^ f žele lako 1'raga kakor ' '^jj ii' ..w,sti ' S f L 0^ % rata to za polrebno, d enotnost di])lomatične lante. aktiv ]|0' na 4 NAJDRAŽJI robec •Najdražji robec ii'"i ' ^nI'" ska kraljica Helena ''.nii ' ■ tn/ ..;ir robcew To je kakor ček, na katerem so del:i['^ manj nego dvajset let. ' ga z lahkoto spra\ is večja od lešnika. iJo'"'' ■/S^t p(.: ■ ----- : . ri ce \' celoti ni najdi'iižjii dražjo ima papež, skoi'M ■ ikii lir. W'ndar zbirka rob(- kakoi' papež %a princ \\ aleški. imata aii."'^" NEKAJ ZA Črevesje ima dvojih*. jH' in \ >rkalno. želodčni in '^|^,|,.iviPJ,,|i'' jed najprvo raztopit 1 •< V pa čre\'esiia sluznica, l''"",^.yiii '' .pl'' \ esu vsrka in povede \ ' . v|i'' ■■ dr. iiii" Panski zdra\iiil< solze zdrave, ker vpli\''''i^! ].; I'''''",,iji'?'' ko rekoe ponietejo clo\'''^^ Naša k I"i lobiua, ki za\ zeina 1:! S(» (Ddlie i- ^ nosti našla ilobei- ki je občutil strogosti / (Ivseiii V (to, % I; ' ;'t! v ii", 1' 5 "ill 4, šnjih režimov, jjre red, je z interesom ^ yg. bo ta ''zakonitost" (Dalje priboo^ t, /k septembra, 1935 S ENAKOPRAVNOST STRAH 3 Slovenska Svobodomiselna orna Zveza Podp( INKORPORIKANA 1909 QUVijj CEAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILI-INOIS Telefon: — PULLMAN 9665 Vatro J G 1 UPRAVNI ODBOR; Kvartinh P^Gdsednik. 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Rudolph Liwh TT podpredsednik, Bridgeville, Penna. William Ri . Poi^Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. %'kQ Kuhei' 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. """i Wagajnilc, 94R.47 Wocf in-Ji-ZI at nViifairn Til Mike predsednik, Huston, Penna. ^nk La.i^fl ' 1058 E. 72nd Street, Clei 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. nadzorni odbor Laurich, %on ________ Cleveland, Ohio. 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR fi« Zaitz uujttUK; Vi %U6ar Box 924, Forest City, Penna. '"iceiit pnopi' Washington Street, Denver, Colo. " ' 1023 South 58th St., West Allis, Wis. Arh ^^^VNI ZDRAVNIK: • 618 Chesnut St. N. 8. Pittsburgh, Penna. ^OPRAVNna-j?. '^ADNO GLASILO: ^ 'sa plsm^ . ' 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. za se organizacije, se naj pošilja na naslov taj- », pMtSj^nega ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede pošlo- ioie sporne v t- naslavlja na predsednika nadzornega odse- Dasir^^^i^tva ®"®e pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-" "ENakopd uradnega glasila, se naj pošilja naravnost '—— NOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. nica rojstva Simona Jenka se on, nadarjenec, pesnik po božji volji, kljub vsem naporom ni mogel sprijazniti z usodo. V dušo mu je legal obup. Kaj bo z njim, če ne napravi rigoroza! Hkrati se ga je lotila strast kajenja. Brez viržinke ni mogel živeti. Zrahljale so mu zdravje, nedvomno pa ga v prezgodnji grob ni toliko spravil nikotin, kakor beda, neprestano pehanje, da bi si v svetu uredil lastno življenje. Stopil je na tr-njevo pot slovenskega literata, povezal svoje pesmi v snopič in romal z njim v Ljubljano. Kakor že toliko drugih pred njim in za njim, je tudi on pretrpel ves križev pot od založnika do založnika. Že na robu obupa, tavajoč z mislijo, da bi si sam vzel to bedno življenje, je srečal Levstika in mu grenko potožil. A. Levstik, dasi sam v največji bedi, mu je od srca rad pomagal. Odvedel ga je s snopičem k Giontiniju, ki mu je za pesmi dal 300 goldinarjev. Rešil ga je Levstik. Simon Hiša bodočnosti Fantastična čuda novodobne tehnike — Hiša, kjer ne manjlia ničesar in kjer so služabniki popolnoma odveč. v Mansfieldu v državi Ohio je Westinghousova družba zgradila stanovanjsko hišo, ki je v pravem pomenu besede hiša bodočnosti. Vse mogoče tehnične novote, ki delajo prebivanje v domu prijetno in odjemljejo gospodinji večji del dela, so uporabili pri gradnji te hiše, ki bo sedaj leto dni lajikom in strokovnjakom za poskušnjo na razpolago, da bi morda še to in ono izboljšali, preden bi začeli takšne hiše graditi na veliko. Vodilna misel pri urejevanju hiše bodočnosti je bila, ta, da se izognejo vsem nepotrebnim potratam, a po drugi strani tudi niso štedili s stvarmi, ki nam delajo življenje udobno, poseb- % denar. Pot na Dunaj mu je bila odprta. Šel je in napravil jWiS sloveruski sve-t, šil še sechmi in osini *;inina::ijs]{i' ["""i risoroz. SSa 12 jgolcUnarjev je je.jiiusred. V osmi š()li je bil že i/ z**:*: je stopU v služiDO ]pri fazse; no pa z električnim tokom. Do-je v sebi zavriskal. Zdaj je ifneljčim razpolaga povprečno anie- riško gospodinjstvo n. pr. z 28 žarnicami, jih ima ta hiša z o-smimi prostori 320, poraba elek- koi 'Seek o se more se (■'Jširn; kosati na ^ 'Njegovi J f. "^j^Sovo lepojto borbi 2 ki je . I^Ditev fp ^ ®^stanek in za »vek dr. Strgarju v Kranju. Potem je srečno napravil drugi rigo- Pfei ^ le t ^^ovek na sebi zgrajen pesnik. V tem ča-ezko se mm-o s^'cu, leta 1855., je pisal zlasti ro-j doljubne pesmi, med njimi zna-: ne; "Slovenska zgodovina," "Sa-, mo," "Adrijansko morje." S| sošolci je ustanoval književno i družino "Vajevci," v katerih so trike pa je 30-krat večja nego v današnjem povprečnem ameriškem gospodinjstvu. Ta elek- Ti, Dlož, ki izkl, tudi sve število So pomemb-slovenskemu 1%%** delu je venski ,i iijegova , , ike soustvar- da kultu: ^6 in svo- bili on, Erjavec, Kermavner, Zarnik, Tušek, Mandeljc, Brila in Stritar. To je skoraj vsa mladoslovenska literatura, "Vaje" so njen najlepši dokument. Po maturi se je za Simona Jenka pričela vsakdanjosti. je bil pred njim, četrti, pa bi bil Simon Jenko doktor prava. v starosti 34 let, je pa po našem nacionalnem pesniku, po tej nežni, pa vendar tako borbeni naturi, ki jo razodevajo pesmi, segla bela žena. se je 27. okto- Baših teh naj- 'on&o, luiteregra cle-iiaši in v neseno. Kakor vsakega, so pa tudi \ oja n '^Cila v l'®Či. leta je Starša sta letu se le na samega sebe, je šel na' narodne Dunaj, kjer je nekaj časa stu- jrodo, katere H* ' I Jf P" nosti je moral kreniti na pot, i ki mu v vsem kratkem življenju -ifta • bit in i slovenskega umetnika in okusil | g trpljenjem, s tem pristnim I trde pesti časa, ko je | spremljevalcem slov enskega slovensko ljudstvo pešalo pod človeka, ni bilo prav nič priza tujčevo peto. Zaradi gmotnih neprilik je moral mladi pesnik, ki je po naturi bil živahen, v ce-, njega boji izoblikovali, ga po-V v. . "" — lovsko bogoslovje. Toda nje-1 globili in ustvarili v njem tvor-kult ^ vedri pogled, doživljanje ca ne le samo slovenskega, am- ^ Jetrajen"*"^ ^ borbi sveta, vsa njegova kipeča no-|pak vsega jugoslovanskega sve-dan kijtranjost mu niso dali strpetijta. Vse njegove pesmi preveva iti, ' rodu j med stenami. On, ki je narod; živahnost, nežna in tako globo- moramo budil k nacionalni zavesti, se ni ka ljubezen do prirode in domo-mogel in se ni dal nikomur u- j vine, a zlasti čudovita je njego-kleniti. Zapustil je bogoslovje i va mehka melodika besede. Po-in, čepsav siromašen, opirajoči leg domoljubnih, kot buditelj zavesti, opevajoč pri-skrivnost ga je diral klasične jezike, a je ta; premagovala, še zlasti njegovo študij opustil in se vpisal na!prelepo Sorsko polje, je pisal pravno fakulteto. Uspelo mu še meditativne pesmi, parodije je, da je dobil Knafljevo štipen-1 in šaljive popevke, ljubavne in dijo, ki mu je življenje olajšala! satirične pesmi. Pri njem pre-do absolutorija. Potem mu je! vladuje bolj veselost, kakor o-čas potekal spet v borbi za tožje, bolj epična kakor lirična kruh. Prvega rigoroza ni imel.' natura ima v slovenski literarni Spet se je moral preživljati s zgodovini svoje posebno mesto, poučevanjem, postal je domač j Njegov vpliv na slovensko pe-učitelj v družini pl. Reinlein.' sništvo je bilo čutiti še dolga Poleg vseh bolj ali manj hudih ■ desetletja in še danes ga more-dobrot je nesreča ali pa sreča mo zalotiti. Zakaj tako globo-hotela še to, da se je zaljubil v ko, kakor je Simon Jenko v svo-"''Oje t J- ■" mater svojih gojencev. Toda i jih pesmih podal narodovo čuv- " Sa tvorno gmotne skrbi so se kopičile. Te; stvovanje, je doslej segel še ma- , s pa ljubezen mu niso dale, da | lokdo med nami. Zato je večji 1... 'icai ir popo-1 bi mogel dovršiti študije in po-1 del njegovih pesmi narod spre- roz — tudi tretjega — še eden ^ trika žene 19 motorjev, ki rabijo ■ najrazličnejšim namenom. Luči se prižigajo in ugašajo večinoma avtomatično pri odpiranju in zapiranju vrat, shramb kletnih prostorov, omar, hladilnikov itd. Svetloba se da po intenziteti poljubno regulirati, razen tega je mogoče iz vsakega prostora prižgati luč v vsakem drugem prostoru. Samo ob sebi je umevno da so luči montirane tako, da ne mečejo nobene sence, celo luči ob zrcalih. Vlomilci bodo imeli v teh stanovanjih kaj težko delo, kajti enostaven pritisk na gumb zadostuje, da se razsveti vsa hiša in da opozori tudi mimoidoče na cesti, da so v hiši tatovi. Po vseh prostorih je napeljan telefon, v vsakem prostoru je mogoče telefonirati v vsak drug prostor in ven. Prav tako je mogoče v vsakem prostoru poslušati radio, celo v pralnici in: kleti. Graditelji so posvetili j Tako je moral umreti tretji v vrsti Prešerna in Levstika, trda pot krute | Vsa slovenska domovina je za-Po svoji sod-j jokala za svojim velikim sinom. posebno skrb kuhinji. Odveč bi bilo omenjati, da je ognjišče električno in celo takšno, da ga je mogoče nastaviti na vsako poljubno temperaturo, električni sušilniki za brisače, električni pomivalniki, električne ser-virne mize, ki ohranijo jedi poljubno tople ali mrzle in ki jih prevažajo v obednico, električni kavni kuhalnik, ki pripravi v trenu do 24 skodelic kave itd. so samo nekateri izmed domi-slekov, ki napravljajo, da gospodinja ni več sužnja kuhinje. Prav tako' opravlja elektrika vsa dela v pralnici, gospodinji ni treba drugega, nego da pritiska na gumbe. Posebna novost bodočega gospodinjstva je "klimatizacijska naprava" v kletnem prostoru, ki čisti zrak ga pošilja očiščenega, poljubno segretega ali o-hlajenega po velkih ceveh v vse prostore in odnaša izrabljeni zrak. Ta naprava daje zraku v stanovanju tudi poljubno vlažnost. V vsak prostor dobiš lahko iz kleti zrak, kakršnega si v njem želiš, pritisneš le na gumb. Okenske šipe so iz posebnega dvojnega stekla, ki izvrstno izolira toploto, na strehi pa je uta, ki se da na željo tudi kuriti z elektriko. V kopalnici so poleg vseh drugih stvari na razpolago električni masažni a-parati, ob vsakem času pa ti je na razpolago poljubno topla ali hladna tekoča voda. Garaža je urejena tako, da se njena vrata odprejo sama, čim se jim približa avto. Jasno, da stane zidava in u- reditev takšne hiše težke denarje in da bi si jih mogla za sedaj omisliti le kakšna bogataška družina. Toda družba namerava, čim bo končala poskuse, graditi hiše bodočnosti na veliko in tako se bodo pocenile, da bo bivanje v njih omogočeno vsaki družini z današnjimi povprečnimi dohodki. SAMO SE 3 DNI V petek FISH FRY V soboto PEČENI PIŠČANCI DOBRA GODBA IN PLES Big Tony Tomažič i CHERRY ORCHARD INN 22550 ST. CLAm AVE. GOSTILNO na prometnem kraju, v slovenski naselbini, se proda poceni, radi bolezni. Licenca za pivo in vino. Vse v dobrem stanju. Za naslov se poizve v uradu "Enakopravnosti". Model imate priliko, da kupite MAYTAG PRALNI STROJ, Model 30, za potem bo $99.50 cena $109.50 si $10.00. prihranite ^ toda mali kr, m se tedaj %ogel ločiti od ^ opažati, pri ''iIHko V % ^ h : v / / m A 1 v J® bil navezan ,j -'ccii sa je po-ven- , i «' .z z "' da z reH^" ga \ J ^ liagiij^ 'J,^H&h at tlwU PfShS. v ZffO- tvolvn J. ^»^aiu otre- k%l, '^šktn- tudi k M ^ ^^iikann je I \ o . . I C ^ 1 I'l'avii V;_'!'>i.ov,r'.-;':"''-'V »-lei!m j To A, 5 kA\ipt cur- L: NES. 'olR-BOLt-ET %XVS WmCH OMR? Ho Pto« WMe«e vpk <;OIN' ? ^ UUH? ? mEoe AKjs THiNi Mone^ uJHfvr Nia. (Join to DQ. %)pp •■ , 'T' fSiAtWX-«.'' international cartoon co & Prosto za naduho in Hay Fever Ako trpite vsled napadov naduhe tako hudo, da se dušite in lovite sapo, ako vam Hay Fever povzroča neprestano kihanje, dočim se vaše oči solzijo in vam iz nosa teče, ne odlašajte, pač pa takoj pošljite za brezplačni poizkus znamenite metode od Frontier Asthma Co. Ne glede kje stanujete ali če imate sploh kako zaupanje v kako zdravilo po d tem solncem, pošljite za ta brezplačni poizkus. Ako ste vse življenje trpeli na tej bolezno brez olajšave: tudi če ste popolnoma obupani, ne za vrzite upanje, toda še danes pošljite po ta poizkus. Vas ne stane ničesar. Navlov Frontier Asthma Co., 431 W., Frontier BIdg., 462 Niagara St., Buffalo, N/ Y. Stanovanje s 5 sobami se odda v najem dobri družini. Vse je nanovo de-korirano in najlepše urejeno. — Plin in elektrika prosta za pranje. Zglasite se na 6501 St. Clair Ave. Moderna hiša s 8 sobami, za dve družini, se proda za $3,900. Na račun se plača le 81000, ostalo pa po $29 mesečno. Nahaja se v slovenski naselbini v Collinwoodu. Vprašajte na 986 E. 74 St. Proda se dobroidočo slaščičarno in dehka-tesno trgovino, zaradi bolezni. — Pokličite KEnmore 1981. TIRED, WORN OUT, AO AMBITION fO W many women are just dragging themselves around, all tired out with periodic weakness and pain.' They should know that Lydia E. Pinkham's Tablets relieve periodic pains and discomfort. Small size only 25 cents. Mrs. Dorsie Williams of Danville> Illinois, says, "I had no ambition and was terribly nervous. Your Tablets helped my periods and built me up." Try them next month. O, Gee!— Grandma^s Walking ^ Downstairs- Bold by Druggists h '• Vse ^ WEIJ)OXA Tablets Write for FREE, fully illustrated 24-pag® book, "History of RHEUMATISM." with Chapter discussing germs of rheumatism, to # WELDONA CORPORATION a Desk 7* Atlantic City, N* J. This delicious cheese food is DIGESTIBLE AS^ILK ITSELF! Jy Cheddar Cheese flavor arc health-protective elements of many foods. It's wonderful for children. Scrre Kraft Velveeta—in sandwich««, in cocked dishes . . . often! STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 3.3, septembra. X,Sk. svoLodLo in Marko Stojan Roman iz Balkana. "Strašno me sovražiš, Ali Ke-raal!" je izpregovoril z zamolklim, ubitim glasom. "A zakaj — zakaj? ..." "Ni časa, da bi ti razlagal staro povest. Leta so tekla preko madeža in ga izmila v tvojem spominu; {oda Skipetar ne pozabi ničesar. Kadar boš stokal strahu v nočeh brez spanja in se boš zvijal v mislih na gotovo pogubo, kakor se zvija črv pod peto brez usmiljenja, takrat išči, Halil bej; nekje v zgodovini svojih grehov in najdeš napisano: Zorka ..." "Zorka!" je kriknil bej z nečloveškim glasom in se udaril s pestjo po čelu. "Ni časa, Halil bej . . . Jutri ob tej uri imej pripravljeno Angležinjo, da jo izročiš — meni ali komurkoli, kdor ti pove besedi : Zorka, Mehemed ... In če si ji skrivil le las na glavi, ne čakaj živ, da jaz izvem. Zdaj pa jo ukaži poklicati." "Čemu?" je vprašal Halil bej nehote. "To te ne briga; zdaj veš, da sem jaz gospod v tej hiši — ti glej, da se mi pokoriš." Halil bej je storil omahujoč na hodnik in pomrmral nekaj zamorcu, ki je čakal . . . čakal z zanjko v roki, kakor je povedal Ali Kemal be ju v obraz. Par trenotkov nato se je od> grnila zavesa na drugi strani sobe; Vstopila je mlada ženska vitke postave, v beli obleki, vsa odeta s tisto zračno lepoto, ki odlikuje Angličanke. Ustarila se je, prekrižala roke na prsih in pomerila dvojico moških z neizmerno zaničljivim pogledom. "Kaj hočeta, lopova?" je vpra sala po francosko z jedva slišnim glasom. Ali Kemal se je zdrznil, kakor da ga je oplela z bič jem: divje se je zaiskrilo v njegovih očeh. Toda premagal se je, vstal in ji stopil naproti. "Mylady," je dejal z mirnim glasom, "prihranite si mnenja, ki ne morejo niti izboljšati, niti poslabšati vašega položaja. In poslušajte . . . Določeno je, da zapustite jutri to hišo in se preselite drugam . . . odkoder morda ni več daleč tja, kamor si želite . . . Opozarjam vas še enkrat, da se vam ni treba bati Halila nikoli in v ničemer, zakaj odgovoren je z lastno glavo za vse, karkoU bi vam storil žalega. Pripravite se torej za odhod. Povedal sem, mylady, prosto vam je, da odidete." Pri tem je stal tako, da Halil bej ni mogel videti njegovega o-braza; in ves čas, ko je govoril, je namigaval s tisto izrazito i-gro mišic in oči, ki je lastna pri-rodnim in divjim ljudem v še mnogo večji meri, kakor nao-braženemu človeku, da to, kar govori, ni tisto, marveč da ji ima povedati še nekaj drugega; naj bo pripravljena . . . Lady Helena — bila je ona — ga je gledala z začudenjem; ko jo končal, je pokimala z glavo in izginila za svojo zaveso kakor prikazen. "Zdaj sva opravila, Halil bej," je velel Arnavt, ko sta ostala sama z domačinom. "Ti glej, ubogaj in — pazi!" To rekši, se je obrnil, vzravnal svojo visoko, divjo postavo, stopil iz sobe na hodnik in izginil preko praga v nočni mrak, ne da bi bil umeknil roko le za trenotek z jataganovega ročni-ka. Kakih petdeset korakov ocT hiše se je ustavil in plosknil trikrat z rokami; bilo je dogovorjeno znamenje za one tri, ki so stali na straži. In nehote mu je ušlo oko nazaj na Halilov dom, kjer je mrla za mrežastimi okni bledordečkasta luč svetilk. "Kako sladko je pasti svoje sovraštvo na hudobnežovi duši!" je zamrmral, in risje oko se mu je zasvetilo v noči. "Prezgodaj je nocoj . . . pustim te še živega... Poginjaj najprej v močvirju svoje groze — nato šele iz-prožim usodo, da stare tvojo lo-povsko glavo!" Brez naglice je stopal dalje. "In ti ne boš položil svoje roke na mladenko, ki si jo privlekel nocoj v brlog svojih naslad: strah bo stal med "vama! Mlada košuta pa, ki naj bi grela tvoje trhle ude v njih prezgodnjem starčevstvu . . . ona bo moja! Moja, moja!" Ali Kemal je iztegnil roke v noč in zahropel strastno, kakor da uživa že zdaj sladkost objema. Ta hip pa se mu je pridružilo iz mraka troje postav: bili so njegovi vdani Skipetari. "Evo nas, poveljnik!" je rekel eden izmed njih z zamolklim glasom. "Ali nas še potrebuješ, ali se želiš vrniti sam?" "Ostanite!" je ukazal Ali Kemal in položil prst na čelo, kakor da mu je posvetila nenadna misel. "Za Halilovim domom je vrt — obzidan vrt. . . Dobro. — Pojdite za mano in pazite na vse strani!" je velel glasno. Zavil je mimo hiš in vrtov, o-bračaje se zdaj na desno, zdaj na levo; ko je menil, da je zmešal morebitnemu opazovalcu •ied, je krenil naravnost nazaj proti Halilovi hiši, toda z druge •trani. Dospel je pod zidovje, ki ■je obdajalo bejev vrt; brez pre-mišljanja se je okrenil k svojim spremljevalcem: "Dva se skrijta v bližini in pa-"4ta: ako pride kdo zasledovat, glejta, da ga pobijeta brez hrupa. Ti, Jusuf, pojdeš z mano, da me kdo ne preseneti; če naju nalezejo, se daš posekati — ako pa uideva neopažena, dobiš jutri ,ri zlatnike. Stopi k steni!" Jusuf se je postavil tesno k zidu; Halil bej mu je stopil na rame, povzpel se na vrh in pomagal Jusufu za seboj. Hip nato sta izginila brez sledu in šuma. Ostala dva sta se stisnila vsak v svoj temni kotiček tako, da sta bila skrita slehernemu pogledu, a sta mogla vendar zasledovati vse, karkoli se je godilo po okolici. Noč je bila nekoliko oblačna; tema je zavijala vse pred- Naznanilo Cenjenim rojakom naznanjam, da prodajam najboljši in najčistejši pesek, ki je zelo fin za cementna dela, pri izdelavi podov in zidanju poslopij. Pripeljemo kamorkoli želite, ali pa pridite sami ponj. Pesek dobite na E. 250 St. in Lake Shore Blvd., proti jezeru. Na daljna pojasnila dobite pri Matija Nemec, 874 E. 236 St., Euclid. .MM TONY MAROLT'S PLACE Vsaki pet<>k se sorvira okusno riltjo pečenko ter se postreže z dobrim fi% pivom in vinom. OLD BACKER AVE. CAFE 1128 East 71st St. mete v negotovost, ki so jo mogle razbrati le vajene oči. Čakala sta precej časa, ne da bi bila opazila kaj sumljivega. Zdajci pa je zaškripal pesek pod previdnimi, plazečimi se koraki. Skipefara sta se stisnila še globlje v svoji skrivališči in naperila jastrebje oči kakor dvoje ostrih sulic . . . Približala se je obilna, orjaška postava; tiho, oprezno se je plazila ob zidu, pripogibaje se zdaj-pazdaj, kakor zvest pes-čuvaj, ki voha okrog gospodarjeve hiše za sumljivimi sledovi. Zdajci pa se je ustavil zagonetni stražar: noga mu je bila zadela ob krhelj ometa, ki se je bil od-krušil, ko je lezel Ali Kemal čez zid. Sklonil se je, pobral omet in ga otipal z roko; nato se je vzravnal, pogledal na okoli vzpel se na prste in začel tipati zid. Skipetara sta videla, kako maje z glavo in ugiblje. Že je menil, da ni našel ničesar posebnega: omet odpada tu kakor tam, največkrat sam od sebe . . . Mahoma pa je prisluhnil. Zazdelo se mu je bilo, da sliši z vrta nekakšen šum, podoben pokanju vej pod človeškimi nogami. Odrevenel je kakor kip in se napel ves v poslušanju tega šuma . . . Če bi se bil okrenil v tem tre-notku, bi bil videl, da je zdrknilo iz teme za njegov hrbet dvoje senc, plazečih se neslišno, po mačje . . . Videl bi-bil, kako se je zasvetil nad njegovim tilnikom arnavtski nož... Začutil je nekaj kakor puh človeške sape. Neizmeren strah mu je prešinil ude . . . hotel se je okreniti . . . odskočiti . . . A tisti hip se mu je zadrlo o-3tro jeklo med dva vretenca; padel je kakor vol in obležal na trebuhu, razgrebaje pesek in prah s krčevito drgečočimi prsti. Moža sta se sklonila čezenj in nnslušala, dokler ni obležal mirno, brez giba in diha. "Mrtev je!" je šepnil eden. "Mrtev! Kam z njim?" "Dvajset korakov od tu je vodnjak ..." "Vodnjak! Kaj misliš? V vodo ga vendar ne moreva . . . ljudje jo pijo ..." "Ah, kaj!" je zagodrnjal tovariš, ki ni poznal več takih pomislekov. "Jaz prevzamem greh; če allah že po dnevi ne vidi ničesar, ali me ga bo po noči strah?" To rekši se je sklonil k mrtvecu, odvezal mu pas in mu ga o-vil okrog vratu, da ne bi kapljala od mrtvega kri in pustila sledi za njim. Nato ga je obrnil in otipal. "Allah!" je vzkhknil. "To je črni sluga, ki je stal vedno pred bejevimi vrati ..." Toda mudilo se je; Arnavta sta prijela zamorca, eden za roke, drugi za noge, in izginila z njim za vogalom. Začulo se je kakor oddaljen pljusk nekje v globini; par trenotkov nato sta se postavila vojnika Alija Ke-mala na svoji prejšnji mesti mirna in pazna, kakor da se ni zgodilo nič posebnega. Ko se je spustil Ali Kemal na bejev vrt, se mu je zazdelo, kakor da je padel v jezero črne teme, butajoče glasno z mogočnimi valovi. Slišal jih je in jih čutil, kako so udarjali vanj . . . Obstal je in se zagrabil za prsi: ah, bili so le utripi njegovega srca, razbijajočega v naglo porojeni strasti! Obvladal se je s skrajnim naporom vseh svojih sil in se začel plaziti med poludivjim drevjem in grmičjem. Onostran grmičja je ležala ploskev trate, ki se je že sušila v hladu jeseni. Za trato se je dvigala temna masa Halilove hiše — temna, ker je plezala po zidu divja trta, visoko gor . . . Še pol minute, pa sta prilezla do nje. Ali Kemal je položil roko na ramo svojega spremljevalca, ki je razumel gospodarja na mah in obstal kakor okamenel v mačji pozi, podoben risu, ki skoči zdajpazdaj . . . "Čuvaj!" mu je šepnil poveljnik in se ozrl navzgor. Da... tam gori, tisto okence, ki sije še luč skozi njegovo o- m rež je ... To je okence Ijubav-nega gnezda . . . tam plaka lepa tujka . . . tam čaka Angležinja, ako je prej razumela njegovo naročilo brez besed . . . "Tja gor!" je velel glas v Ar-navtovem srcu . . . Oprezno je prijel za vejevje divje trte in poizkusil, ali je dovolj močno; nato je zastavil nogo in se začel vzpenjati kvišku, preizkušaje vsako oporo z brezkončno opreznostjo: ali je dovolj močna, da ga vzdrži, ali je dovolj prosta, da ne zaškriplje. Večkrat je prenehal za cehh par minut, pritegnil sapo in poslušal . . Celo neskončno večnost je trajala ta pot! Toda nazadnje je bil na vrhu; okno je bilo odprto . . . Angležinja ga je razumela! Ali Kemal se je prijel za rob in uprl svoje žareče oči v notranjost. Ah, tam leži prelestna tujka . novi cvet, namenjen v žrtev Ha-lilu, volkodlaku . . . Tam, na mehkih blazinah . . . lase razple-tene . . . roke na obrazu, vsa tresoča se v joku, ki je rezal Arnavta v možgane s svojimi tihimi, neizmerno turobnimi sunki. Ob znožju čepi črnolasa Gruzin-ka, ona, ki jo ima Halil že dolgo in jo pahne zdaj pa zdaj v siromaštvo, na sredo ceste . . . ako je ne da utopiti v Bosporu . . . In poleg nesrečne novinke kleči Angležinja, lady Helena; kleči, boža jo in jo tolaži v nerazumljivem mu jeziku, ki ga je slišal Ali Kemal med možmi, ki prihajajo v njegovo domovino z Dunaja ter hujskajo in razdeljuje- Kuncic Ca je 15610 WATERLOO ROAD ŽGANJE — PIVO — VINO Dobra okusna jedila ODPRTO VSAKI DAN DO 2:80 ZJUTRAJ Večja vrednost Maytag stroja Mnogo praktičnih in izključno tega izdelka prednosti, in vsaka de-tajlost, zgrajena za dolgo rabo. Samo Maytag stroj vam daje čeber iz enega kosa vlitega aluminija, ovijalec za odstranitev vode, z zaprtim odtokom za vodo, ki se sam obrača; "Gyratator" akcijo pranja, predstavljena in zboljšana po May-tagu: "sediment trap," "oil-packed drive" in mnogo drugih prednosti za dolgo trajnost in udobnost. MODEL 30 PRIHRANITE SI $10.00 16. SEPTEMBRA $109.50 A. GRDINA & SONS 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. IIEnderson 2088 jo puške in denar ... "Mylady!" je siknil Arnavt skozi omrežje. Lady Helena se je ozrla in "Stopila k oknu brez obotavljanja; noben znak ni dal sklepati, da je presenečena. "Še bližje!" je šepnil Ali Kemal. "Tako , . . Zdaj poslušajte, mylady — in če ne razumete česa, ker govorim slabo vaš frankovski jezik, vprašajte me, — zakaj važno je, kar vam i-mam povedati . . . Vedita, da je vaša rešitev v moji roki; jaz edini vas morem spraviti iz te hiše — ako boste ubogali mojo voljo do pičice . . . Mylady, vedite, da se vas Halil bej ne upa dotekniti; izkoristite to! Branite pred njim tujko, ki je dospela nocoj; ne pustite je od sebe, in če bi zahteval to Halil bej — postavite se pred njo: na vas ne sme položiti prsta. Jutri zvečer pridem po vas — tako sem naročil Halilu; vi pa vedite, da morate ob tej priliki zvijačno rešiti mlado tujko . . . Nesrečna je v tej hiši, in jaz nočem, da ostane tu; rešeni boste obedve, ako me vi ubogate ... Ko se torej jutri približa ura, oblecite tujko v tisto svojo obleko, ki najbolj znana; dobro bo, grnete glavo — toliko, ^ mogoče spoznati prevar® vi mah . . .Vse ostalo pr*" vaši bistroumnosti: glejte, da pojde tujka s ki pridejo po vas. Ne Halila; on ve, da ugoDoW^ ga sebe, ako se maščuje na ^ mi. . . Ako storite po mylady, vam prisežem P ^ hu, da ste preložili svoj iz te hiše najdalje za ko ne — potem vas po ® ^ lilu, da stori z vami, . drago, ah pa — če se svojim skipetarskiw da se razvesele z vami in ^ žejo nato s kamnom o ^ tu v morje, tam gj-utat' Ije med Stambulom i® jem!" T^reka, ^ nazaj, ne da bi čaka Vedel je, da mu ni tre o sklepu, ki ga stori laaj" po njegovih besedah. In ker ni čakal odgo^® ni mogel videti, da J® ^ kmalu nato Halil bej ^ blesteči mi se očmi. • ■ CBalJe prihodnji) S T, (Ifj KOZAN pravi: foj] "Ne vrzite proč vaših belih čevljev — ^ „ 1 j^O' prebarvati na črno ali katerokoli drugo D® iTi O ST. CLAIR AVE. ^ 1=1 @ 1=1 # I^I ® 1=1 # 1,^.1 # I .al ® 1=1 EVERY STUDENT N E E DS A^SI GHT-S AVI NO STU DY ELECTRICAL LEAGUE OČETOM 0 taai 5 :l e: Mladeniči, ki so v "ospredju" v šoli, v športu in v osebni popularnosti, bodo prav gotovo tudi v "ospredju" v življenju. Toda bili v "ospredju" v šoli ali kolegiju ni tako lahko. Zelo mnogo dobrih lastnosti je potrebnih—in ena izmed teh je dober vid. Zal, da ie eden izmed vsakih pet otrok v osnovnih šalah, in dva izmed vsakih pet učencev v kolegiju, prizadetih vsiod pokvarjenega vida. Izmed onih, ki za ostanejo v šoli ali kolegiju, so trije izmed petih žrtve očesnih Iczni. Torej, ako količkaj sumite, da imajo vaši otroci očesne neprilike, dajte jin ^ iskati in skrbite zanje. Če imajo vaši otroci dobre oči, obvarujte jih kot bi varovali najdragocenejše Obvarujte jih pred napenjanjem oči s tem, da jim preskrbite dobro svetlobo, ko dira jo. . ki Mi ne priporočamo samo, mi ZAHTEVAMO, da ima vsak deček in vsaka dekl'^®' je v šoli ali kolegiju, "SIGIIT-SAVING STITDY" SVETILKO. Kk m THE ELECTRICAL LEAG^^^ POSEBNOSTI SIGHT-SAVING STUDY SVETILKE A—100 - watt svetlobna žarnica. n—Stekleni reflektor in pronicar. C—Širok senčnik z belo podlago. D—Visok standard. K—/nak odobritve od 1. K. S. , X Sight - Saving Stu , d» il>' r.ns . ' .vel'"" NUDI pravo količino s' " jp krat toliko kol n« NUDI pravilno svetlobo—" šča. indif«*'"" NUDI obojo, direktno i" ^ llobo. , hf - L. NUDI obširen okrozeK salni mizi. ' NUDI "boljšo svetlobo G^j9Aortru/l^ ^ ILLUMINATING ENGINEERING " INmM»TION*l 0>S«NIZ«II0N OF IIO""" SIGHT IS PRICELESS—LIGHT, IS CHEAP mi; A \ \ S o K\ ?Sl S' s'; ^Ci A