Katollšk cerkven list.
Tečaj XII.	V Ljubljani 14. mal. travna 1859.	I Asi
po milosti lložji Lavantinski škof. želim vsim vernim dobro srečo in pa obilno usmiljenje Božje.
Kakor dobra mati in pridna gospodinja skerbi, de se hiša za posebne praznike čedno osuaži, klopi in mize omi-jejo. otroci in vsi domači po pranji bele oblačila dobijo, ravno tako po materno tudi sv. kat. cerkev skerbi, naj bi se mi za sveto veliko noč, na praznik našiga odrešenja, toliko imeniten in vesel, vredno pripravili, skoz sveti post svoje pregrešne nagone vkrotili, z molitvijo in dobrimi deli svoje serca olepšali, in tako vredno z Jezusam obhajali sveto veliko noč, ako je srečno včakamo. Imam vam torej. preljube moje ovčice, vimenu svete kat. cerkve oznaniti. kako se bomo to leto postili. (Nasledva postna naredba.)
..Moj sin! poslušaj nauke svojiga očeta, in ne pusti v ne in ar zapovedi svoje matere, de bo djana krona tebi na glavo in drag zavratnik krog tvojiga vratu," opominja sv. Duh (Prip. 1, 8—9). „Kdor nima cerkve za mater, nima Boga za očeta" (sv. Ciprian); in kdor ne sluša cerkve (svoje matere), ki nam sv. post naroča, imej ga kakor nevernika in očitniga grešnika, pravi Kristus (Mat. 18, 17). — Toliko od svetiga posta; zdaj pa šc od domače molitve nekoliko.
Gospod Bog po preroku (Izaiu 1, 2—3.") milo tožujc, rekoč: ,.Poslušajte nebesa, in zemlja potegni na ušesa: otroke sim izredilinjih spravil na noge; oni pa so me zavergli. Volek spozna svojiga lastnika in oslek gare svojiga gospoda; moje ljudstvo pa mene ne spozna." „Sin spoštuje svojiga očeta, in hlapec svojiga gospoda; ako sim tedaj jaz Oče, kje je moja čast? in če sim jaz Gospod, kje je strah pred mano?" (Mal. 1, G). — Ta potožba Božja v sedanjih časih tiste hiše zadeva, v kterih domačo občno molitvo opušajo. pregrešno govorjenje (marnovanje) pa dopušajo; Boga pozabijo, hudimu pa služijo; iu takih nesrečnih hiš je veliko, veliko med nami. V hišah, kjer ni očitne molitve, umira sveta vera, in kjer sveta vera umerje, vgasne luč večniga življenja, prava sreča tako hišo zapusti; zakaj veče nesreče ni, kakor če zgubi človek pravo vero. „Brez vere je nemogoče Bogu d o pasti/ uči sv. Pavel (Hebr. 11. <»> Luč v svetilki (lampicij vgasne, če olja pomanjkuje, tudi žive vere ni, kjer ni žive molitve.
Lepa podoba žive vere bodi nain večna luč, ki noč iu dan pred sv. Rešnjim Telesam v hiši Božji gori; ta nas uči. kako se naj serce naše v domači molitvi vsaki dan k nebesam povzdiga, gor k svojimu Bogu. V cerkvi ima za večno luč cerkvenik (mežnar) skerbeti, otrinjati in olja dolivati, de ne vgasne, pri vsaki keršanski hiši pa gospodinja in gospodar, de domači pridno molijo vsak za se, pa tudi vsi skupej saj o nedeljah in svetih praznikih zvečer. Oh
naj bi med nami zopet bilo, kakor je bilo svoje dni! Bila jc vsaka bajtica (kajzica). šc tako majhna, hiša Božja, hiša molitve in pa svetiga petja. Vsak hišni gospodar je bil skerben dušni pastir svoje družine, in angeli Ho/ji so v takej hiši prebivali; nosili so pobožne molitve v sveto nebo, rosilo se je obilno usmiljenje Božje čez take verne ljudi.
Kaj p a hoče domača pobožuost ali andoht^ Kakor se v cerkvi Božja služba opravlja, tako »e tudi naj doma čedno posnema, de se kaj svetiga pripoveda ali bere. de vsi skupej sveti roženkranc ali pa litanije molite, pa šc kako sveto, čedno za pojete vmes: to se pravi prav po domače Božjo službo opravljati. De luč v svetilki flampi) lepo gori. je potreba dveh reči: olja iupa(za stenje) pre-diva. Dc bo naša vera živa. nam je potreba keršanski-ga nauka in molitve. Pri vsaki pošteni hi>i imajo zato evangelske bukve z molitvami in branjem za vse nedelje in praznike; imajo katekizem, pa djanje .Svetnikov. Si omislijo tudi G o fin a razlaganje ecr k veli iga leta. pa še kake pesemske bukviee; iu tako imajo bukev dovolj za domačo službo. Dušna Pa«a za odru-šene. Sveto opravilo za otroke so molitviue bukviee naj bolj prav. Si bukvic na cente, le ua ponudbo kupovati. je škoda za dušo še bolj ko za žep. Ljudje, ki preveč raznih bukvic imajo, še ene molitve poslednjic prav tu znajo; tako se jim z m rde po bukvieah molitev. Si hoces molitviuc ali kake druge bukve omisliti, poprašaj du-niga pastirja poprej, naj ti svetujejo, ktere bi bile za tebe prav. Ni vse zlato, kar se sveti, ne vse dobro, kar se hvali: slabe bukve in pa strupene gobe, še tako mit no pisane, s.» nevarne. Serce ti ostrupijo; in če ga ne umorijo, pa naredijo mlačno za Boga. Iu kako žalostno jc to!
Kdaj in kako sc ima sluz ba Bozj;. d ona obhajati? Kakor se večna luč trikrat v svetilki popravi, de lepo gori, naj se tudi vsak dan trikrat, zjutraj, opoldne in zvečer doma pobožna molitva opravi iu serce za Boga oživi. Molitev juterna imej tri reči: Zahvalimo Boga. de nas je varoval preteklo noč — prosimo ga. naj nas šc varuje današnji dan, in dobri namen ponovimo, vse k časti Božji storiti, de nam Bog vse naše djanje blagoslovi. Dojdete Ii kosilcu (zajterku alj fruštku). moli gospodar al j gospodinja, alj pa drugih kdo angelsko češenje s svojo družino; lehko de je ktero moliti pozabilo. Ravno tako tudi o poldne pred kosilam (južno), in tudi zvečer pred večerjo. Po tem se opravi molitva pred jedjo in po jedi lepo na glas. In ste delo dokončali, pa se krog mize na večer zopet zbrali, večerne molitve ne opustite, ki tudi tri reči ima. Zahvalite Boga za vse prejete dobrote — prosite za odpušanjc grehov, s kterimi ste ga žalili, — priporočite se Božjiruu varstvu, Marii in angelu varhu; pa tudi vernih duš ne pozabite. Tako bote vsak dan pobožno začeli in dokončali, v Gospodu zaspali in sladko počivali. — Pač jc žalostno med ljudmi živeti, ki ne molijo, s takimi pri mizi biti, ki se še ne pokrižajo, kakti žvinče, ki pameti nima. Volek
pozna svojiga gospodarja, oslek garc svojiga gospoda, taki gerdi ljudje pa ne spoznajo svojiga Boga!
Kedar pride svete sabote večer, in so vam večer-nice zvonovi milo oznanili, ter ste se po dokončanim delavniku k večerji zbrali, naj bere gospodar ali pa kdo drugi, ki gladko čita, svet evangeli prihodnje nedelje ali praznika, bere naj se razlaganje svetiga evangelija v Gofini, alj pa zgodba praznika, ki se bo naslednji dan obhajal. Ste od-večerjali, pokleknile čedno vsi, ter sveti roženkrane ali litanije molite, skoncama pa večerno molitvo opravite. Ako ne po večerni molitvi kako sveto pesem zapojete, bodo angeli varili z vami popevali, in se v Gospodu veselili. — Poprej ko se odpravile počivat, naroči oče svojim siiiam in hčeram. gospodar svojim hlapcam in deklam, kdo naj gre k pervimu. kdo k drugimu opravilu, pa tudi kdo naj bo za varha doma. Ne pozabite sebe iu svojih pogosto opomniti. vredno k spovedi in k sv. obhajilu hoditi, de ne bode miza Božja opusena. duša pa uboga in pozabljena za dolgo večnost.
Si na visoki planini ovčar, ali pa za varha doma. in v cerkvo ne vtegueš. ali pa ne moreš bolen. oberni se k svoji domači cerkvi, v kteri se Božja služba obhaja, ter kleče alj stoje, tudi sede, ee poklekniti ali stati ne moreš, mašne molitve opravi, ali pa sveti roženkrane v ta namen moli Pridejo tvoji domači od siužbe Božje, naj ti od pridige ali pa keršanskiga nauka kaj povedo. Tako boš tudi doma Gospodov dan posvečeval; ves svet bo tebi hiša Božja, in serce tvoje bode Bogu posvečen oltar.
Je v nedeljo ali praznik solnce za gore šlo, pokliči gospodar svoje domače, iu skerbno glej. de bodo v -i doma. Pnprašaj. kaj so si pridige ali ker>aiiskiga nauka zapomnili, in razloži nauk. ali pa daj i/, katekizma ravno to brali, kar so v cerkvi učili. Ako cas dopusti, naj se bere iz djanja »istih Svetnikov, kterih spomin se prihodnji teden obhaja. Pa tudi zgodbe svetiga pi-ma je važno poslušali in dobro znati Po večerji ali se poprej se naj sveti roženkrane moli. in večerna molitva občno opravi. Skoncama svetiga praznika skerbni gospodar delo za prihodnje delavnike ukaže. Tako vam bode v«»ak Gospodov dan ena stopinja blizej svetih nebes, in domača služba Božja tako obhajana neheškiga veselja okus. tih kako lepo in pa veselo bo to! —
Kaj pa bomo za vse to imeli"' bi me poprašali. lih preljube duše! ako bole Bogu lepo služili v cerkvi iu loma. vam hoče Bog blagoslovili | žegnati i vaše vinske gore iu žilne polja, »hraniti zdravo ljubo živino, vam dati pravo srečo in vasimu živežu tek. In kar sto tavzentkrai več \elia: v gnadi Božji hote živeli, zadovoljili s tim, kar vam Bog da. I.ehko hote vse težave lega sveta preterpeli. se po nebesih radi ozirali, do tle de se vam enkrat srečno •dpio. Vse to nam je usmiljeni Jezus obljubil, rekoč: ..Unč naj poprej Božjiga kraljestva in njegove pravice, i u vse to vam bo n a v e r z e n o.-4 (Mat. ti, 33. » „K e s u i č n o v a m p o v e m . ako s e d v a z m e d vas /. e d i n 11 a na z c m I j i. * e jima bo. za ktero r e c koli profila, zgodila od mojiga Oče l a. ki je v nebesih Zakaj kjer -ta dva ali trije zbrani v mojim imenu, tam sim jaz v sredi med njimi/ (Mat. 1M. I'!—2n.) Koliko bo premogla zedinjena molitev cele domače družine! Potihnila bo gerda ponočna voglarija in nesramno \esovanjc. Ne bodo pijanci cele nedelje v terdo noč iu še po pol ponedeljkov v pivnicah posedali, uboge ženr in zapušeni otroci pa doma m»Iz ločili, kajli očeta k domu ni. Ne bodo hlapci m dekle cele noči po nesramnih polili hodili, ne nosili poštenja od hiše vaši sini in hčere. Ne bo culi kletve ne prepira po vaših hišah; Božji Duh bo pri vas doma. ako do.nace službe Božje ne opustile. „Na visoko goro bi stopila." pravi *v. Tereziia. „iu bi po celim svetu klicala: Molite, ljudje, molite!" In jaz pravim: molite na glas iu združeno: molitev združena je zlata, in
skoz tako združeno molitvo po vaših hišah se bo žalostno obličje sveta v veselo preobernilo.
„Kaj pomaga!" meni porečete, „svct se popraviti ue da." Preljubi! tega ne mislite in ne recite, tim-več le eno samo storite, in zgodilo se bo, kar želimo. Vsakdo začni Božjo službo pri svoji hiši po domače tako opravljati, kakor siui vam priporočil, in ne gledaj na druge; drugi naj gledajo pa na se. Vi gospodarji, ne bodi vas sram s svojo družino molili pred jedjo in po jedi, o svetih večerih tudi sveti roženkrane. Imenitneji ko ste. lepše vam bo; za vami bodo tudi sosedje potegnili. Vi poglavarji »te luč sveta, pravi Kristus: „Ne prižgejo luči, de bi jo pod mernik postavili, arnpak na svečnik, de sveti vsim, kteri so v hiši. Tako ii a j s v e t i v a ša I u č p r e d ljudmi, de vidijo vaše dobre dela, i u častijo Očeta, kteri je v nebesih." (Mat. 5, 14—16. J — Vi rok odeli, ki po hišah dalječ okoli na delo pridete (šivarji in šivilje, čevljarji, tesarji in zidarji), oh ne pozabite s svojimi pomagavci (kseli in fanti ) juterue iu večerne molitve; pa tudi angelsko češenje na glas molite, kedar k mizi pridete. Domači ljudje vas bodo slišali, in se bojo od vas naučili, ako še niso vere zgubili. Apostolsko delo bo lo, pa tudi plačilo veliko. -- Vi kerč-ni a rji (likcbi ali ošterji), ki pivce iinate, iu na večer to-čaiica luč na mizo prinese, ne pozabite kapce z glave vzeti, se na glas pokrižati in večno luč z gosti odmoliti. Kedar pa zvečer ura doteče. in je čas goslivnico zapreti, sezite po roženkrane iu ga začnite moliti. Vsak pošten kristjan bo z vami molil; kdor pa Božji človek ni. ter uima vere ne Boga. naj se daljej poda. Tako bole gostivuiki vi veliko grehov pokrili, ki se. de se Bogu smili, po gostiv-uicah gode. Kii krajcar dobička bo vam več teknil, kakor kupi pregrešniga denarja, ki se brez molitve nabira. Taka domača služba llozja bo keremarjem prinesla srečo iu blagoslov (žegenJ Božji, in ravno na njim je vse ležeče. Vaši gosti iu pivci pojdejo iz vase hiše ne samo nahranjeni za uuplo. ampak tudi na duši poboljšani, lu koliko jc to vredno! ,.K a j pomaga človeku, če ves svet pridobi. svojo dušo pa pogubi?*4 (Mat. 16. 26.)
Preljube moje gospodinje iu hišne matere! vam se posebno priporočim, na vas se naj bolj zanesem, de me bote vbogalc. \ko mož pozabi, ali ni gospodarja doma. se vstopi ti gospodinja v sredo svoje družine, iu moli jim na glas pred jedjo in po jedi, moli kleče z otroci in posli o svetih časih sveti lozenkrauc. I.juba mati! poskerbi. de bojo tvoji otroci, rejenki in rejciikice vsako jutro iu vsak večer ua glas molili, ter jim poprej jesti ne daj. Kakor jih bote matere ve naučile iu privadile, tako bodo znali in storili vse svoje žive dni. Oj gospodinje in ljube matere, bodite moje; pa ue toliko moje, kakor Jezusove; bo pa tudi Jezus vas z Marijo, svojo ljubo tnateijo. Domača služba Božja bo vasi hisi juterna zarja milosti Božje, ki bode vas iu vašo družino veselo obsijala, in dopolnila lepo obljubo Jezusovo, ki je djal: „lles nično, resnično vam povem. ako bote Očeta kaj prosili v m o j i m imenu, vam bo dal. — Prosite, iu bote prejeli, de bo vaše veselje dopolnjeno.** .lan. 16, 23 — 24.
rlu kteri se bodo po tem vodilu ravnali, mir in milost (hodit nad njimi, in nad družino Božjo." (Gal. 6. 16.) .In kedar se to pismo pri vas prebere, -kerbite. de ga bodo tudi po drugot brali Gnada ( Božja } bodi z vami! Amen."
nozfa pol na išobrori.
Kdo na Krajnskim ne pozna prijazne Dobrove?
Poldrugo uro nad Ljubljano te v prijetni, rodovitni dolini, skoz klero teceti vodici. Sujca od Horjula doli. in Gradašica od Polhoviga gradca. in se nekoliko pod Dobrovo zediniti. — Kjer zdaj stoji cerkev. farovž in šola, je bilo pred več stoletji leševje, zato se je reklo tej božji poti ..Mati Božja v leševji.u Ne more se nič gotoviga po-
vedati, kajje dalo tej nekdaj močno sloveči stari božji poti začetek. Če si je bilo tudi kje kaj zapisaniga, je I. 1459 vse zgorelo. Pripoveduje se sicer, de sta dva ptička, v gostim lesevji sedeča, pastircam oznanovala slavo Marije Device in velike milosti, ktere si bodo tu po zasluženji in priprošnji Marije Device pobožni romarji dobivali. — Ravno tako se ne more na tanko vediti, kdaj so pervo kapelico tukaj bili postavili. Žlahtni gospod Gregor de Talberg v svoji „Epitome Chronologiae Carnioliae" pravi, de eni stavijo začetek božje poti k ti kapelici že v leto 970 po Kristusu, pa nič ne pove, od kod de ima to sporočilo. Vender sploh velja, de je bila tu žel. 1231 po Kristusu majhna kapelica. Ta letnica je tudi na podobi Matere Božje na Dobrovi, ki je v kupru vrezana. Zopet se ne ve. kdaj je bila namest kapelice pa cerkev postavljena, ker bere se, de I. 1459 je bila cerkev pogorela. — Pač škoda, ker takrat se je tudi to, kar je bilo zgodovinskiga, vpepelilo. — Cerkev so zopet napravili, ki jc imela 4 altarje, pa eno kapelico sv. Štefana, perviga marternika. Leta 1713, 29. mal. travna, so bili staro cerkev poderli, in s skerbjo in po prizadetji prečast. prezvišeniga gosp. Fr. Gotfrida žl. barona Polhograškiga, takratnima dekana ljubijanskiga ka-pitelna, so v treh letih novo cerkev sozidali. Leta 1744 je bilo pokopališč raztegnjeno, obzidano, in v čast rojstva Marije Device je bila v njim postavljena kapelica, v kteri so o lepim vremenu zavolj prevelike množice ljudi pridigo-vali in maševali. — 25. rožnika I. 1747, peto nedeljo po binkoštih, so presvitli knez in škof Amadej. rojen grof Atems, posvetili cerkev, kapelico in pokopališe. V obletni spomin tega posvečevanja so za nedeljo med osmino presv. Rešnjiga telesa štirdesctdanski odpustek podelili. V novi cerkvi je bilo pet altarjev, kteri so še zdaj, namreč: veliki altar Matere Božje v nebo vzete: pervi na evangeljski strani, ki je posvečen sv. Jožefu, ženinu Marije Device; drugi sv. Marii Magdaleni; na episteljski strani pervi altar sv. Štefanu, pervimu marterniku, in sv. Leonardu, in drugi ss. Agati, Lucii. Apolonii iu Barbari, devicam in marternicam. 30. vel. travna I. 1756, šesto nedeljo po veliki noči, so ravno ta knez in škof pred delitevjo sv. birme pri izviru obzidani studenec, imenovani „Mariin studenec,"1 blagoslovili, in vsim, ki bodo od njega pili, zdravja na duši in telesu prosili. Ta zares dobri in blagoslovljeni studenec je bil pod zemljo po svinčenih cevkah zadaj za velikim altar-jem napeljau, ter se je iztekal iz zidu v velik izdolben kamen zraven velike debele leše. Romarji so hladno zdravo vodico radi pili in se umivali; zdaj pa se izteka pred po-kopališem.
Dobrovska cerkev je bila nekdaj poddružena fari sv. Vida nad Ljubljano, s tremi drugimi podružnicami vred. ktere so zdaj njene. Ko je pa prečastiti ljubljanski kapitel. zavetnik te cerkve, previdil veliko potrebo, tu novo faro napraviti, je bila po njegovim prizadetji pod knezo-škofam Gvelmam, roj. grofam Leslie, vstanovljena vikarija z enim duhovnam. Pervi je bil gosp. Janez Avguštin Rakovic, 10, vel. serpana 1723 v vikarja cerkveno vstanovljen. Od tega časa je bila še vse bolj zvišana božja pot in češenje Marije, tako, de od 14. vel. serp. do 8. kim. je bilo samo ob-faajancov do 10 tavžent. Za tega voljo so sveti Oče papež Klemen XI. 21. mal. serp. 1756 popolnama odpustek veim tistim blagovolili dodeliti, kteri bodo med šmarnimi mašami zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjiga telesa vredno prejeli, in tukaj pobožno molili za povikšanje matere sv. katoliške Cerkve. Udam tudi že napravljene bratovšine „v nebo vzete Marije Device na Dobrovi,u kterih je do leta 1756 že 11,459 štela, je bilo pa veliko popolnama in ne-popolnama odpustkov dodeljenih. Razun tega je bil veliki altar s popolnama odpustkam pooblasten ali obdarovan (al-tare privilegiatum), tako namreč, de je bil s sv. maso sklenjen popolnama odpustek, se je tedaj zamogla po daritvi ■?. mase vsaki petok skoz celo leto in vsaki dan skoz osmino
vsih vernih duš ena duša iz vic rešiti. Pozneje pa je bil s tolikim zakladant obdarovan se clo za vsaki dan skoz celo leto. Verni so zainogli popolnama odpustek zadobiti, kadar koli so obiskovali sv. križev pot. Kristusovo terpljenje premišljevaje, in štirdeset dnevni odpustek, kdor je pobožno kušnil drago svetinjo, ki je v Rimu narejena, v kteri so ostanki sv. križa, od ogrinjala Marije Device, plajša sv. Jožefa, košic sv. Joahima in sv. Ane, in je 3 očenaše in češenamarije bogoljubno zmolil.
Zavolj tolikih milostnih zakladov so pobožni romarji od vsih krajev sem vreli, in od nekterih fara, kakor iz Sent-Vida, Sore, Polhoviga gradca. Brezovice. Prenarji, Iga. Šmarije id.. so hodili s procesijami in duhovnam k milostni Materi Božji na Dobrovo, jo častit, in jo zaupljivo v dušnih iu telesnih potrebah pomoči prosit. Pred vsimi je ljubljansko ljudstvo imelo posebno češenje do Matere Božje na Dobrovi. Silno goreče je dohajalo na božjo pot. in bili so sploh te misli, kdor k tej cerkvi 3 krat na božjo pot gre. de je toliko, kakor bi enkrat romal k grobama sv. aposteljnov Petra in Pavla v Rim.
Zavolj posebniga spoštovanja tega sv. kraja je več vikših duhovnov, žlahtnikov in bogatih se dalo tu pokopati, ali so večne maše vstanovili. kakor p.: prečast. gosp. Fr. Gotfrid baron Polhograški. ljubljanski dekan; žl. gosp. Filip Jakop Žerovnik; baron Sigismund Strobelhof. prečast. g. Gregor Kngelman. odsluženi šmartinski fajmošter, in še več druzih.
Tudi tega ne smem zamolčati. de 14. vel. serp. 1725 so tukaj imeli skoz 9 dni ljudski misijon 4 častiti misijonarji iz reda hv. Ignacija, polni duha gorečnosti, pod vo<|-stvam čast. O. Bernarda Cerouila. ter so posebno pospešili čast Bo/jo, slavo Marije in zveličanje toliko pričujočiga ljudstva. Ta dogodba je z malano podobo v spominu ohranjena, kakor tudi marsikaj druzih. Kakor si je Marija mnoge kraje v svoje češenje izvolila, de ubogim pozemeljskim o-trokam v njih potrebah, otožnosti in nesrečah ovoje milosti deli; tako je očitno, de si je tudi ta kraj v imenovani namen preodvolila. Veliko dokazov, ki nam to spričuje, je popisanih v bukvah, ki se jim pravi: „Puteus aquarum vi-ventium, id ent, Maria. fons gratiarum indeficiens. in Kc-clesia Dobrovensi uberrime manans. e quo deveti peregri-ranten hauriunt salutem a Domino: nive miracula et gratiae bic loci intercessione ac meritis beatissimae Virginis Mariae a divina elementia olim et modernis temporibus impetrata. Conscriptae a M. Bartholomaeo Suppanc Vicario IV. 1756. — V tih bukvah je veliko veliko prigodkov, kteri spriču-jejo, koliko zaupanje so imeli verni do Marije Matere Božje, kako so se v dušnih in telesnih potrebah k njej zatekali, in velikrat čudama pomoč dosegli po Marijni priprošnji. Zmed mnozih tukaj zadobljenih milost, ki so v imenovanih bukvah zapisane, naj le eno samo povem ljubim bravcam. Leta 1680 je kuga po sosednjih deželah. Koroškim, Štajerskim , Hervaškim in Goriškim že četerto leto neusmiljeno razsajala in ljudi morila. Ljubljansko mesto pa je na Dobrovi za vso deželo pribežališa iskalo pred to silno boleznijo, se je na ta milostni kraj za pomoč zatekalo, iu jo tudi našlo, kar je z naslednjim napisam v stari cerkvi hvaležni spomin ohranjeno:
Magnae Dei Matri Mariae in Dobrova, Populi e vicinis remotiorikusque Carnoliae partibus loci venerandi causa confluentis frequentia famosissimi.
Quod
Hic sibi loeum grrtiae elegerit,
miraculis clareat, Totamque Carnioliae Provinciam • Peste
to liartin annum ad Confinia nsque grassante miraculose salvaverit
Se et 8Qos In perpetuum gratitudinis mnemosvnon Aemona devovet.
Anno Christi 1682, qui eat Aemonae cond. 2904.
Kx AnnalibuH Carn.
Ta božja pot pa. ki je pred toliko leti lepo slovela in tolikanj bila obiskovana, je skoz ene leta zlo onemogla. Gospodaril je namreč božjim potam sploh, odpustkam in čc-šeuju Marije nasprotiu dub. Ali hvala Bogu! zopet se je boljši stari kcršauski duh med ljudmi začel zbudovati; od papeža do zadnjiga verniga. od cesarja do poslednjiga podložnima gre vse rado kam na božjo pot. Tudi tukaj se božja pot od leta do leta lepši razcvetuje; pobožnih romarjev je od vsih krajev čedaije več. tako de štirjie duhovni in.ajo od velicigs Šmarna do presladkiga imena Marije Device o sa-botah. nedeljah iu prazuikih h spovcdovanjem čez iu čez dovolj opraviti. Marsiktera bolna ovčica zadobi, gotovo po priprošnji Marije Device, dušno zdravje, mir in tolažbo, ter se vsa poživljena verne uazaj na svoj dom.
Pa še več. pobožni romarji zamorejo zopet, kakor nekdaj, po odpisu rimskiga Sedeža od 6. vel. serpana 1858 popolnama odpustek zadobiti, kteri se med šmarnimi mašami. to je, od 14. vel. serp. do 8. kim. skesano spovedo, hv. Rešuje telo prejmejo, in v tej cerkvi za povikšanje sv. matere katoliške Cerkve pobožno molijo.
Tudi se je po odpisu sadanjiga rimskiga papeža Pija IX. od vel. serp. 1858 obnovila nekdanja bratovšina: „v nebo v z e t e Marije Device." Njeni udje molijo vsaki dan I očenaš in 1 češenamarijo, s pristavkam: O Marija, v nebo vzeta, za nas Boga prosi, de tudi ini v nebesa pridemo! in zadobijo v dan vpisa, praznik vnebovzetja M. D.. in o smertni uri popolnama odpustek; o praznikih očiševa-nja. oznanjenja, nedeljo med osmino sv. Rešnjiga telesa, in praznik vsih Svetnikov 7 letne iu 7 štirdesetdanske odpustke, ako se skesano spovedo in sv. Obhajilo opravijo, in v tej cerkvi v namen sv. Očeta pobožno molijo. Razun tega za-dobe šestdesetdanski odpustek, kadar koli so v tej cerkvi pri sv. maši, ali pri kaki drugi očitni službi Božji, kadar koli kakiga reveža prenočujejo, ali za sovražnike umirijo, ali za merličem k pogrebu gredo, ali s procesijo gredo, ali sv. Kešnjo telo k bolniku spremijo, ali na znamnje z zvonam sv. Rešnjo molijo, ali za duše v vicah molijo, ali grešnika spreobernejo. ali nevedniga podučijo, ali kadar koli kako dobro delo pobožnosti ali ljubezni storijo. In naj bodo v imenovano bratovšino zapisani ali pa ne, zamorejo, če so v guadi Božji, popolnama odpustek zadobiti, če sv. križev pot pobožno obisejo in Kristusovo terpljenje premišljujejo. rResnično velik zaklad milost je ljudem odpert, kteri, ako se ga bodo poslužili, se bodo prijaznosti Božje vdeležili.a Modr. 7, 14.
JMisijonske naznanita iz Mline.
Pismu gospoda Pernv-ta, apostoljskiga provikarja v kovi-čevu do več gospodov v Lionu in Parizu.
Pisano v Rimu 14. kimovca 1858. Prečastiti gospodje!
Katoliška cerkev v Kovi-čevu se dobro poganja za svojo vero; v pol stoletji so bili katoličani več kot štirde-setkrat preganjani, nad pet sto spreobernjeuih je terdilo svojo vero pred neverskimi sodniki, nad dve sto je bilo od-peljanih v daljno Tartarijo v kaznovanje, in več kot 20teh odpeljanih še zdaj terpi tamkej in žaluje po svoji domovini. Veliko jih jc poinerlo po ječah za sv. vero, in pet jib je v poslednjim času za sv. vero kri prelilo. Veliko sadu je tedaj od tukaj pričakovati, posebno še zato, ker ravno prelita kri in storjena smert treh novih mučeneov, Hieronima Lov-a, Lorenca Ovang-a, in Agate Lin bo gotovo rodovitno seme za kristjane, ter jih bo se veliko k spreobernjenju nagnila. Kakor vam je znano, so nekdaj v Kovi-čevu pre-
bivali narodje Miao-tse. Že dolgo je bila naša želja, jim luč prave vere prižgati; Bog nam je dal priložnost in kar smo jih jeli spoznavati, pričakujemo od njih veliko sadu. Ravno je narodu „Čongkia-tsett luč prave vere zasvetila.
Leta 1853 so naši duhovni iu Tomaž Lo, pobožni ki-neški duhoven, jeli pri njih sejati seme Božje besede. Družina „Lovu sprejme perva katoliško vero. Kmalo potem pet njenih udov pride v veliko mesto. Ko so povsod s svojim obnašanjem spričeval: gorečnost do sv. vere, so bili kmalo vzeti med pripravljance za sv. kerst. Nar starji med njimi je bil Hieronim Lov, izučeu v kiueških vednostih. Ko mi je pravil od svojiga spreobernjenja, in od tega, kar se mu je kmalo potem sanjalo, sim koj v njim spoznal moža, kteriga je Bog v kaj več odločil. Sanjalo se mu pa je, de je vidil starčka z dolgo brado, oblečeniga z nenavadno obleko, ki je Bogu daroval. Vso noč je ta spreobernjenec svoje sanje premišljeval, in ni si jih mogel razložiti. Gre zjutraj v veliko mesto k sv. maši. Kako se začudi, ko vidi duhovna pri altarji! To je starček, si misli, to so le oblačila, od kterih se mi je sanjalo. Na kolena pade, od veselja joka ves čas sv. daritve. Ko pa iz kapelice stopi, vse s takim glasam pripoveduje, de bi mogel tudi nevernika resnice prepričati.
Po praznikih sc Hieronim Lov s svojimi domu verne. Noč in dan inoli iu keršanski nauk prebira. Veliko znan-cov ga je začelo posnemati, nekaj se jih je pa branilo sv. vero spoznati. Kmalo je prepričeval uevernike njih zmot, in oznanoval sveto vero v svojim in v bližnjih krajih s pridani in z neutrudljivo gorečnostjo. Spomni se, de se je veliko Čongkia-tse-ov v Kovangse preselilo; popotva tje z nekimi spreobernjenci, ter jim oznanuje sv. vero, in Bog mu blagoslovi njegov trud, ker veliko jih je sprejelo sv. nauk. Z veseljem mi je pripovedoval od svojiga začetka, in vsi smo se čudili previdnost Božji, ker ravno prišel je bil k nam misijonar, poslan, de bi tistim krajem Božjo besedo o-znanoval. Ta misijonar je gosp. Avgust Chapdelaine (Sap-deieii), kteri je pot do sere ljudi že pripravljeno našel, in tako je njegov nauk ložeje še več sadu obrodil. Kmalo se tudi prigodi, de pridejo spreobernjenci vasi Kovi-čeva po misijouarja, de bi ga med seboj imeli. Chapdelaine je pa potreboval spremljevavca, in odločim mu našiga Hieronima ki prevzame z velikim veseljem to težavno delo. Ni mo_ goče vsih njegovih del pošteti, ki mu jih je na popotvanjj in potem storil; Bogu, naj Vikšimu, so nar bolj znane. — Kmalo ko na omenjeni kraj pridejo, je bil Hieronim zatožen od nevernikov, de je kristjan, in bil je z gosp. Chap-delaine-am in z dvajset druzimi spreobernjenci vjet. Ves čas, ko je bil v ječi, so neverniki k njemu hodili, iu on jim je z gorečo govornostjo skazoval resnice keršanske vere. Čez dvajset dni so jih zopet izpustili. Hieronim se srečniga šteje, de je zamogel za Kristusa terpeti, in se prav goreče ua sv. kerst pripravlja, ki ga je leta 1855 sprejel. Neverniki so si na vso moč prizadevali, lučico sv. vere v Maokeo-u ugasniti.
Ravno skozi tisti kraj popotuje namestni kralj. Hieronim ga pomoči prosi, ktero je tudi zadobil, in odslej so bili neverniki bolj mirni. Malikovavci kraja Kovangsi, domačije Hieronimove, željno pričakujejo Hieronima, de bi jih k sv. kerstu pripravljal, pa zavolj žlahte, ki ga ni hotla poslušati, in ga je sovražila zavoljo njegoviga nauka, ni mogel, kakor bi rad, svojim rojakam sv. evangelija ozna-novati; je pa mislil to nadomestiti na svojim popotvanji z gosp. Chapdelaine-am. Ali misijonar je mogel od tod naprej sam brez Hieronima in z drugim tovaršem „Lov-sien-sin-am," popotvati; ker Hieronima je bil Bog odločil, de bo kri prelil za Njega, kteriga si je bil namenil oznanovati. — Oprosten skerbi za svoj dom, naznani Lov-sien-sin misijonarja svojiga kraja željo, masnik biti. Ker je bil dobro iznčen v keršanskih vednostih, dopade misijonarju njegova želja in ga vzame v število verskih učenikov. Z veliko ra-
dostjo obhodi zdaj veliko krajev ter povsod z velikim sadam s v. vero oznanuje.
Mesca mal. serpana leta 1857 ga je jelo veliko nevernikov sovražiti zavoljo njegoviga nauka, in ga dajo be-ričem vjeti. Pred mandarinam tako serčno govori, de ga izpusti. Ali beriči ga še vjetiga imajo, ter ga nočejo izpustiti. Ko to eden naših višjih gospodov zve, inu posije pomoči s pismam, v kterim ga oserčuje in tolaži. Dva kristjana sta bila odločena, de bi mu rešenje zadobila; ali to je težko, ker beriči le denarja želijo, in jetnik se oprostiti ne da, ker v Kovi-čevu je navada, de se nikoli nobeden kristjanov ne odkupi. Revne v ječah preživljujemo, nje in sebe Bogu zročimo. Starji Lov-sien-sin-ov sin sam mandarina prosi, de naj bi mu očeta rešil: V pervim pogovoru ga mandarin prav ljubo sprejme; v drugim ga popraša. ktere vere je. Prav pogumno spozna svojo sv. keršansko, katoliško vero. Mandarin mu veleva križ poteptati, in ko tega noče, ga obsodi v kazen, ki seji pravi: „pong-tse.'* Vsak, ki sliši to ime in pozna to kazen, se prestraši; tega mla-denča pa to ni čisto nič ostrašilo. Potem ga zapro kakor tudi očeta njegoviga. Vjeti so bili do mesa listopada, in novi mandarin jih je takrat pomilostil. VMaokeo-u se spoznajo s prečastitim gospodam Mihiere-tam, ki je eden naših nar ljubših prijatlov. Ko so se spreobernjenci inisijonarjeve pričujočnosti veselili, 60 neverniki vnovič jeli sovražiti sv. vero. In kaj store? — Grejo v Maokeo kristjane pri sod-ništvu tožit; pa tako skrivno, de kristjanje nič ne zvedo, kakošni sklepi se delajo zoper nje.
Žene in dekleta je učila sv. vero kineška devica, Agata Lin, ki je bila zmed naj izverstniših kraja Maokeo. Veliko dobriga je storila temu kraju, zato so jo pa tudi spreobernjenci ravno tako ljubili kakor tudi častili. — Ne deleč od tukaj je eden naših verskih učenikov, Lorenc Ovang, veliko nevernikov spreobernil. Poda se leta k gosp. Milnere-tu, de bi mu nazuanil, koliko blagoslova je Bog izlil čez njegov trud. Med tem pa sovražnik ljuliko vseje med žito. Poglavarji vasi so ljudstvo zoper kristjane spuntali, ter jim preganjanje napovedo. Ovang vidi, de mora bežati; poda se torej k novim kristjanam kraja Maokeo.
Ravno takrat tudi mandarin iz Lavgtai-a v Maokeo pride, kristjanje niso nič vedili, de se preganjanje že začenja; zatorej se niso bili nič zavarvali zoper prihodnje nevarnosti.
Stric Lov-sien-sin-ov je svojiga vnučica zavoljo njegove vere na vso moč sovražil in si prizadeval, ga pri tnandarinu počerniti, de naj bi ga v ječo dal vreči. To je tudi dosegel.
Nekiga večera so ravno vsi z misijonarjem Ovang-ani v hiši zbrani pri molitvi, kar množica beričev obda njih hišico. Lov-sien-sin in Ovang sta bila koj peljana pred mandarina, iu preiskovanje se je precej začelo.
Lov-sien-sin, ki je že tretjič v sovražnikovih rokah, ne odgovarja samo tega česar ga sodnik vprašuje, temuč tudi nevemike prepričuje, de praviga kristjana nobeden ne more slabih del dolžiti in spričati. Djal je: „V čem se pregreši, kdor praviga Boga moli? kdor vsak dan Boga prosi za cesarja in mandarina, za mir v deželi k Bogu moli? — Naša vera nam zapoveduje, davke plačevati in zapovedi človeške, če niso Božjim nasproti, na tanko spolnovati."
Sodnik ni vedil druziga reči, kakor: „keršanska, katoliška vera ui prava." Ta dva oba pa sta se z veliko serčnostjo za sv. nauk poganjala.
Ovang-u očita sodnik, zakaj je v svojim kraji novo vero oznanoval, in mu žuga, de ga bc dal v ječo vreči. Potem pa vender oba izpuste.
Hieronim Lov-sien-sin se -domu verne in zadnjikrat večerja s svojim sinam, tolaži svojo družino, in vse k stanovitnosti opominja. Nobeden prebivavcov Maokeo se ni bal preganjanja, temuč le molili 60 (za stanovitnost).
Ko stric Lov-sien-sin-a vidi, de mandarin s kristjani
milostljivo dela. se zjezi. ter mandarina prav živo popiše, česa se mu je od kristjanov bati, in ga sili, de naj per-vake te vere pokonča. Med drugim je tudi to rekel, de se je punta bati od kristjanov, in de bo le mandarin vzrok tega. Tega se mandarin prestraši, in kakor drugi Pilat, oči pred resnico zatisne ter tfieronima Lov-sien-sin-a in Lorenca Ovang-a, v smert obsodi. Pa pogreša se še tretji mučenec. Agata Lin je v svojim kraji s posebno gorečnostjo druge v sv. veri podučevala, in tudi to so v smert odločili; pa ona se ne vstraši, temuč le še druge spreobernjenke oserčuje in jih uči: „Nar večji gnada za kristjana je, de zamore darovati svoje življenje za Kristusa."
Na bregu široke reke je bil dolečen kraj. kjer jim je bilo smert terpeti.
V	petek, 29. prosenca, na vse zgodaj še enkrat te tri in še druzih šest pripeljejo pred mandarina, in ta jim zadnjikrat veleva, vero zatajiti ter križ pohoditi. ..Raji u-merje.no, kakor de bi storili!*4 vsi kličejo. rVeste. de kar zapovem, in pri ti priči je po vas?u „Vemo, kaj nas čaka. pa samo ene reči se bojimo: greha; presrečne bi se šteli, ko bi zamogli kri preliti za svojo vero. Raji smert kot vero zatajiti!'1
Pri teh besedah pokleknejo in molijo za srečno zadnjo uro. Na mandarinovo povelje vklenejo llieroniuia . Lorenca in Agato, in pustivši druge kristjane odpeljejo zdaj te na sodniše. Serčno stopajo, se proti nebu oziraje, in vso pot pobožuo molijo. Ko jih k reki pripeljejo, so bili beriči že pripravljeni, de so jih ob glavo djali. Kristjanov nekaj se drenja okoli inertvih in kervavih trupel tih mučeneov, kterih glave so hudobneži na kolih nazaj nesli, trupla pa so mislili v globočino reke vreči; ali kristjani so jih jim po noči odvzeli in spodobno pokopali.
To marterstvo se je hitro razglasilo po vsim okraju: Vse nove kristjane, kakor tudi naše mladenče v odgojiši pri sv. Pavlu je njih mučeništvo navdihnilo s toliko serčnostjo, de so bili vsi pri volji, za sv. vero terpeti iu u-mreti, ako bi bilo treba. Vsi sklenejo tako živeti, de nobeden nikoli ne bo overgel skoz toliko stoletij resničniga pregovora: „Kri mučeneov je seme kristjanov."
Pavel P e r n v, apostoljski provikar.
Podzemeljske pokopališa y rake ali katakombe r Rimu.
(Konec.)
Zgodbe keršanskih katakomb obsegajo tri dobe. Perva sega do leta 300 po Kr., druga do 800, in tretja do naših časov, v kterih so zopet k zasluženi časti in čis-lanju prišle. V pervi dobi, ko je strašno pregaujanje divjalo, so bili vsi kristjani pod zemljo v rake pokladani. nekoliko z napisi, nekoliko brez napisov. Smertni dan so zato radi pristavljali, de so vedili obletnico pri grobu obhajati; za letno številko jim ui bilo ravno toliko mar, preveč vsekovanja na kamen bi bilo treba pri veliki stiski in naglosti, ker tisti čas letnic niso pisali naravnost in ob kratkim, kakor zdaj, temuč imenovali so na pr. takole: V desetim letu konzulske časti Numeriana itd. De bi bili vse v kamnite ploše dolbli, jim je naj večkrat časa primanjkovalo. Pri vsem tem se je pa vender iz te dobe do 10.000 napisov ohranilo.
V	drugi dobi, ko je preganjanje kristjanov že odne-hovalo, so želeli kristjani počivati blizo pervih spoznovav-cov sv. vere, pa ne več v katakombah, kakor se bere od papeža Damaza, ki je umeri leta 384, de se ni vredniga spoznal pri svetnikih počivati. V tem času cerkvene prostosti so bili začeli kristjani iz vseh krajev iz same pobožnosti v rimske pokopališa romati, in so tam molili pri gro-beh, altarjih in cerkvah mučeneov, in hvalili Bogazagnade, ktere jim je delil pri spričevanji sv. vere. Kjer je kak imeniten papež ali cerkven očak počival, so rake po njem ime
dobile. Že v četertim stoletji so bile posebne pratike zložene, de so ljudje ložej vedili, kje je kak dan obiskovanje in češenje ss. mučenikov. Ob obletnici so obhajali molitve za mertve, so sv. mase darovali, pridige poslušali, ktere se najdejo še dandanašnji v bukvah cerkvenih očakov. De so zložniši hodili pod zemljo, so popravljali stopnice, kjer se je kaj začelo podsipati, so podzidovali, duške za sapo in svitlobo razširjali, oboke podpirali, kjer je bilo treba, zasute kapelice in cerkve v rakah popravljali, in nad grobovi od zunaj verh zemlje nove postavljali, pa tudi nad vho-diši v katakombe. Romarji so ob enim več takih cerkva obiskovali, še zdaj zadobi romar, kteri nekoliko odmenjenih rimskih cerkva obiše, popolnama odpustek. Te cerkve so: Sv. Janeza aposteljna v I.ateranu, sv. Petra aposteljna, sv. Pavla ap., Matere Božje Snežnice, sv. križa v Jeruzalemu iu pa sv. Boštjana. V ti dobi niso smeli nobeniga groba odpreti in ne trupel ven jemati; naredili so le do trupla votlino, so se skozi njo z rutami in tančicami svetinj doti-kovali in jih vernimu ljudstvu razpošiljali, kjer so v veliki časti ostale.
Sv. Gregor, škof v mestu Tur-u na Francoskim, pripoveduje v svojih spisih naslednjo prigodbo, iz ktere se posname, de niso v tej dobi trupelj iz grobov vzdigovali. V letu 284, 25. okt., zapove cesar Numerjan ss. Krizanta in Darij o na salarski cesti zunaj Rima živa pokopati. Vsako leto je hodilo več ljudi v njih rake, posebno bolehni, ker so tam pri njunih grobih zopet zdravje zadobivali in so tudi pri sv. maši bili. Tode enkrat so bili izdani, in Numerjan zaukaže prec zazidati vrata pri vhodišu, de več ven ne morejo, od zgoraj skozi dušek skoraj ravno nad altarjem pa jih da s kamenjem in peškam zasuti, in tako častivce teh dveh inučencov taka smert zadene, kakor nji sama, ki sta bila živa zakopana. Ob času, ko je bil zopet cerkvi mir povernjen, je bil ta kraj neznan, dokler ni bil čudovito raz-odet. in ker je bilo ravno tisti čas romarjem prepovedano v rake hoditi, so le skoz votlino vidili do grobov ss. Krizanta in Darije, in tudi njuni trupli, ki so ji bili prišli častit. Skozi narejeno votlino so se še tudi sreberne posodice za vino in vodo na altarji vidile, ker ravno takrat se je skrivnost sv. maše obhajala, ko so bili prišli tiransko zapoved Numerjanovo dopolnit. — Ob času sv. Ambroža in škofa Gavdencja se je prav težko kaj več svetniških kosti dobilo iz Kima. Tudi z balzamam zmešano olje, ki je pri grobih inučencov gorelo, je bilo prav v veliki časti. Papež Gregor je bil laški kraljici Teodolindi, kakor kaj prav po-sebaiga. poslal nekaj od tistiga olja, ki je gorelo pri grobih več mučenih papežev. List in pušica je še zdaj v Monci pri Milana v cesarskih starih dragocenostih.
Zdaj pridemo do tretje dobe katakombinih zgodb. Potem, ko je bilo rimsko cesarstvo pod Avgustulam raz-djano, plane več obdivjanih ljudstev, kakor dolgobradcov Saracenov itd., z vojsko na rimsko mesto in njegove okolice, in podere več cerkva pri rakab. Le ktere so bile z obzidjem obdane, enako našim cerkvenim tabram, so bile še ostale, kakor cerkev sv. ap. Pavla na ostianski, sv. •ootjana na apiški, sv. Lorenca na tiburski, sv. Neže na uomentanski. hv. Pankracja na avrelski cesti, in med vsemi naj veči cerkev sv. Petra na vatikanskim homcu. De bi se grobovi pod zemljo obvarovali nečasti nevernih narodov in vojšakov, začnejo papeži trupla imenitniših inučencov iz rak joaiati, in jih ali pod altarje ali pa na altarje devati. Ta navada je terpela do devetiga stoletja. Na več krajih so bile katakombe spet nalaš zasute in romarji jih niso več obiakovali.
Že dolgo se pa ni toliko storilo v prid katakombam, kakar od kar bo sedanji sv. Oče P i j IX. za papeža izvoljeni. Vstanovili so družbo cerkvenih starin. Njeni adje so pod vodstvam papeževim, sleherni ud priseže, de na bo nobene v katakombah pri kopanji najdene reči kam odnesel ali zase prikril, ker vse se mora skazati. Ta družba
vedno na več novih rak zadeva. Naj lepši malarije, napise na grobnih kamnih med preganjanjem in po preganjanji pervih kristjanov, iz kamna zrezane, iz brona, železa, srebra in zlata izdelane reči še vedno izkopujejo. Vse to kri-vovercam nasproti neoveržljivo priča, de so že pervi kristjani imeli vsih 7 ss. zakramentov, de so v presv. Trojico verovali, se spovedovali !ii obhajali, za mertve molili, svetnike častili in na pomoč klicali, in še posebno prečisto Devico Mater Božjo v veliki časti imeli. Izkopane starine se hranujejo v muzeji vatikanskiga poslopja. Vse te reči zadosti glasno pričajo živo vero, upanje in ljubezen pervih kristjanov. Obiskovanje podzemeljskih rak je že pa tudi marsikteriga nekatoličana k naši pravi veri sprecbernilo. Potem takim se lahko ume, zakaj je neki prav učen lutransk duhoven na Angleškim svojimu prijatlu, kteri se je v Rim napravljal, rekel: Ti, ako nočeš katoličan biti, nikar ne hodi v katakombe!
V naj novejših časih so našli na Kalistovim pokopa-lišu zidovje dveh podertih cerkva, v eni je zdaj pekarnica, v drugi je vinohram. Predlanskim so pa našli na tistim polji in nogradih, Tormarančia imenovanih, ki so jih sv. Oče, Pij IX., v ta namen v last kupili, de bi njih družba grobe pod zemljo preiskovala, dve še prav dobro ohranjene veliki cerkvi, sv. Aleksandra in sv. Klemena v katakombah, v kterih ravno zdaj trupli ss. apost. Cirila in Metoda išejo.
Iz vsega do zdaj povedaniga se kaže mesto Rim našim očem kakor kraljica, obdana od velike trume serč-nih mučencov, kteri jo varujejo in peklenskim močem kljubujejo; — kakor mati, ki se po pravici sme ponašati s svojo družino, in ljubeznjivo nad zibelko svojih v Gospodu spijočih otrok čuje; kakor vedno zvesta nevesta Božjiga Sina med otroci, ktere je preskerbela svojimu nebeškimu Ženinu, in kterih v Jagnjetovi kervi oprane oblačila ji v krono služijo; in zadnjič kot varhinja resnice, ktera v poterjenje in spričevanje sleherniga svojiga izreka krrvav podpis več milijonov spričevavcov iz vseh štirih strani sveta zamore skazati.	St.
Venci e
ali roženkranček v čast neomadežaniga spočetja Marije vselej Deviee, velike Božje Matere, naše visoke Gospe, (k Laškiga.)
Cešena si Marija, gnade polna; Gospod je s teboj. P r e d g I a s.
Najdena sim Božja porodnica: tedaj neomadežana. Opomin. Preljubi verni! ljubite in častite i detinskim in spoštljivim sercam svojo ljubeznjivo Mater in mogočno trednico Marijo, ter molite vsak dan venček (roženkranček) v češenje njeniga brezmadežnima spočetja. To djanje je gotovo prav ljubo njenima prešistimu sercu. in vima zanesljivo veliko moč, doseči njeno premočno varstvo. ^Častite Marijo, in sprosila vam bo gnado in zveličanje." pravi sv. Bonaventura.
Tako le se moli: Bog, hiti mi pomagat! Gospod, priteci mi v pomoč! Čast bodi Bogu Očetu itd.
O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo.
Pervi odstavek.
Večni Oče nebeški, molim te ponižno, iu iz celiga serca te zahvalim za tisto naj vikši moč, s ktero ei Marijo Devico, svojo preljubo hčer, obvaroval izvirniga zadolženja.
Potem se moli očenaš, štiri česenamarije in čast bodi Bogu itd. ua koncu. Pred vsako česenama-rijo se reče: Češeno bodi sveto in neomadežano in prečisto spočetje blažene Marije Device.
Drogi odstavek.
Pred vsako česenaunrijo se reče: ,,Večni Božji Sin, molim te ponižno, in iz celiga serca te zahvalim za tista neskončno modrost, s ktero ei Marijo Devico, svojo pravo
in preljubeznjivo Mater, obvaroval izvirniga zadolženja. Vse drugo kakor pri perviin odstavku.
Tretji odstavek.
Pred veako češenamarijo se moli: „ Večni Božji Duh, ponižno te molim, in iz celiga serca te zahvalim za tisto nezmerno ljubezen, s ktero si Marijo Devico, svojo pre-čisto nevesto, obvaroval izvirniga zadolženja. Vse drugo kakor zgorej.
Potem se reče:
Presveta Trojica, moliin te ponižno, in iz celiga serca te zahvalim za prav posebno milost, dodeljeno sveti Ani, blaženi in častitljivi materi Marije Device, ki je edina zmed vsih mater po človeškim spočetji rodila dete popolnama čisto, brez izvirniga greha. Čast bodi Bogu itd. (trikrat).
Odpustki.
Kdor ta venček Marije Dcviee s skesanim seream moli. zadobi vse odpustke, ki so z blagoslovljenimi roženkranci po sv. Očetu sklenjeni . in unih 100 dni. ki so dodeljeni, kolikorkrat se reče: Hodi hvaljeno sveto in neomadežano in precisto spočetje blažene Marije Device. K temu so Njih svetost papež Pij IV. 2. pros. 18.V2 še družili 100 dni odpustkov podelili, popolnama odpustek pa tistim, ki to molitvico skoz celi mesec pobožno molijo, in po dobri spovedi in sv. Obhajilu v namen sv. Očeta molijo.
Vselej ko kdo kušne svetinjico in reče: „0 Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas. ki k tebi pribežimo!*' doseže druzih 100 dni odpustkov. (Po Laškim in druzih krajih imajo posebin za to molitvico blagoslovljen roženkranček s svetinjico.)
Offieti po Siorenshhn in dopisi.
Iz Ljubljane. Ko nimamo v Ljubljani škofa, bodo svete olja za to škofijo letaš eden zmed sosednjih mil. škofov te cerkvene okrajne posvetili; torej naznanja prečastitljivi k a p i t c I s k i konsistorij. tle se bodo svete olja delile še le veliki petek zjutraj od .">. tlo O. ure. in ob tim času de naj dekanijski poti pridejo ponje v tukajšnjo konsist. pisarnico. S to priliko sc zročijo tudi spovcduc pooblastila.
Iz Ljubljane. 14. t. in. Dans ob 8. zjutraj so naš visokočastitljivi veliki namestnik, gospod Anton Kos. v mestni cerkvi sv. Jakopa častitljivo telo sv. marternika Feliksa ua odinenjeni kraj vmestili in pri njegovim altarji skrivnosti «v. maše obhajali. Med sv. mašo je bilo prihranjeno pa se drugo veselje ti farni cerkvi: sprejeli so namreč visokočastitljivi gospod veliki namestnik zopet v sv. katoliško Cerkev gospo A. »"St., ki se je krivoverstvu očitno odpovedala iu sc \črnila v varno zavetje svoje ljube matere, sv. katoliške Cerkve.
Iz Ljubljane. 12. t. m. je umni v ljubljanskim frančiškanskim samostanu častili iu mnogim znani brat Daviti C c po ii. ki je s svojo priljudnostjo iu priprosto pobožnost jo veliko dohriga storil v svojim življenji. Ilog mu daj večni mir in pokoj!
Iz Ljubljane*. 12. t. lil. Dans je prišel pobožni starček Olivieri iz Gradca v Ljubljano. Ta-kral hodi kakor bav - ha v iu otroke pobira, ki jih je druge krati vodil in ponujal. Sv. Oče papež Pij l\. so mu namreč naročili, de naj svoje zamurčke in rešenee skupaj spravi v zamurskiiu vstavu ..tlella Palma" O. Ludovika v \eapclnu. kjer se bodo šolali, kteri bodo za šolo, drugi rokodelstva iu druzih reči se učili, za kar bo kteri imel zmožnost iuo nagnjenje. Tutli za zamurke se ondi enaka naprava oživljuje. I pajo. tle iz te kolegije ho afrikanskimu inisijonu pozneje velika pomoč dohajala. Se kaj utegnemo o ti reči slišati od v. č. provikarja g. Kirchnerja, ki ga v kakih tednih iz Rima pričakujemo. — /ročili smo pri ti priliki temu ncutrudljivirnu misijonarju mile darove po Danici nabrane( 100gld.), za ktere se častiti mož priserčno zahvali ljubim Slovenca m, in se še v daljni spomin priporočuje. — Naj povemo s to priliko tudi tistim, ki so nam denara za sv. Detinstvo zročevali, de smo te dni po zanesljivi roki zročili severinski družbi na Dunaji 42 gold. 80 kr. a. v. Zvedili smo ob enim, de podobice za to bratovšino se zastonj dobijo, svetinjic pa (ki
so nam jih nekaj s kitajskim napisam na ogled poslali), velja 100 pet gold. — Dans po noči je odšel g. Olivieri, iu tudi 2 naših zamureov odpeljal.
Z Nemškiga. R. Moder — premoder bi bil, kdor bi razprezane trupla, po kterih bistvu že zanikavna sila ko mišnica gloje njih mozeg in kosti, žile prejeda, kite suši,
—	kdor bi enake bolehave terhlenine in gnjiladi skerpal v soglasno celoto, v zdravo edinost, v pravo krepost. Ali taciga čudovitiga zdravnika boš zastonj iskal pod milim solncain, in enaciga leka po dolžini in širocim še niso našli.
—	Znano je, de avstrijanski vladi podložni protestantje marsikaj prizadenejo glede potrebne vravnave njih zadev; ali po kakšnim vatlu, po kakšni obliki bi se te krivine in ineliue pomerile in vlile, to je imenitno vprašanje, de bi jim preveč perut ne pristrigli, pa tudi prchlapnih berzd ne opeli; tle bi toraj ne kričali: .Jntoleranz," pa tudi proti katoličauam preobširnih pravic ue vživali, tle bi sc tedaj via regia zadela. Res huda naloga za vlado, s pristnimi naredbami oživljati truplo, ki si že samo več pomagati ue more. Ali ravno to mertvično truplo vkljub svojimu očitnimi! razpadanju še zmiraj roji, in v svoji neznanski notranji revšini prevzetuje na vnanje plati, iu razodevlje pre-ščrnost, ki mora dobriga katoličana žaliti; še zmiraj in zvesto spolnuje svojo gerdobuo namembo, ki mu jo jc iztuhtal oee Martiu, po moči namreč klestiti katoliško drevo, odkopavati njegovo zemljo in po vetrovih raznašati. Namen jc razdjanje pravoverstva, in boljši je, če glava pade, kakor bi ud odgnjil; boljši je, če roko odsekajo, kakor perst od-režejo. Tacih misel so naši zmoteni bratje protestantje stran katoličanov, kteri bi se znejeverili. ki jih pod šemo in krinko verskiga prepričanja lastne spridenc nagnjenja pripode v njih ..gmajno"; toraj. kolikor viši mesto je kdo med katolištvam zasedal, toliko ljubši jim jc njega pati. — njega prihod v verzelasti šotor umirajočiga protestanštva. Dc toraj nar rajši po katoliških pastirjih duhovnih — oprezvajo, kdo sc bo temu čudil? Zato raj pa so nedavno z očitnimi pozivi, posebno v zgornjih krajih našiga cesarstva, katoliške duhovne na svojo plat speljevali in vabili na vsakoršno vado. čeravno s kaj malo pridani. Res bi človek odmajcval. rekoč: t emu to? Saj za njih duhovna ali predikanta jc kdor si bodi dober, tle le /.ua od ..l.icbe- modrovati, in „sola fides.u uboga verna bravitia. naj si sama hrane i»e po šterlccim vejevji, naj se >pcnja za pušohnimi aberniki. saj sredi stanovitne zime. ki jo je Martinovo dete nad svojimi tiru/bani iazpro»terlo. dtuziga sadeža najti ui! 1'a kdo »c bo nad io ncspam«*l|« spotikal, saj je to nesrečno tlele ze po keistuim imenu zgol| zareka in zanikava, iu ee huje v nedoslednosti zahaja, bolj razodevlje svoje pravu bistvo. -- svojo uai.iio. — Resnica jr, tle protestantje se telo po deželah, v kterih enak overite vlatle zapovedujejo. in jc njih vladar, akoravno ženska. ob enim tudi višji duhoven svoje dežele. de toraj se tam tacili pravic, bi rekel, ne vzivajo. kakor na \v strijaiiskim: zdaj pa so se v svojih zahtevaiijih se za stopnjo visej povzdignili.	posegli so tlo jedra katoliških naprav, kakor sc bere v r\\ iener Zeituiigu 2*». sušea. Prc-tlerznili so sc namreč, c. k. visoko miiii*tcrstvo za bo-gočastje iu tik zaporedama nagovarjati za obvelja v Ijenje ( o-verženjc) fi.i. paragrafa deželskiga zakonika, poleg kteriga ne morejo katoliški duhovni ali udje diibovskih družb, ki so storili slovesne obljube, če tudi iz katoliške cerkve stopijo, veljavniga zakona skleniti. Minister pa jim je to. za katoličane gotovo kaj napčno prošnjo odrekel. Odgovoril jim je. kakor nasledva: ..Zdi se mi potrebno, na to nagovarjanje opomniti, kar nasledva. Dogodilo se jc. kakor je sploh znano, pogostama in še v nar zadnjih časih, de so katoliški duhovni, ki so se cerkvi znejeverili, čez nekoliko časa skesani se povernili. Ko bi med tem časam sklenjen zakon postavno veljavnost pridobil, bi iz tega izhajale nco-gibljive zadrege, dokler se namreč po vstauovitvah kato-
liške cerkve tudi deželske postave ravnajo, zakaj poleg nauka katoliške cerkve je masnikovo posvečenje zakrament, ki aeizbrisljivo znamnje vtisne, in zato mora znejeverjenec, ki se verne v naročje katoliške cerkve, zopet za mašnika spoznan in ž njim ko z duhovnam ravnano biti. Iz tega se previdi, de je 63. paragraf potrebna doslednost deželsko-postavne veljave, ki jo je katoliška cerkev od nekdaj na Avstrijanskim vživala in ji je bila poslednjič po konkordatu slovesno poterjena. Ta paragraf bi se brez očitne nedoslednosti le takrat mogel obveljaviti, ko bi avstrijanska vlada vsimu pozitivnimu cerkvenimu redu svojo podporo odtegnila ali pa bi se pri obravnovanji vsih zadevajočih vprašanj edino le na stalo in mesto protestanških verstev stavila. Od eniga ko druziga, kakor se lahko samo po sebi spreume, ne more govorjenje biti. — Kakor tudi načelo terdim, de naj se udam vsih po Avstrijanskim doznanih verskih družb, kolikor mogoča prostost dovoli, de morejo po velevah svojiga ver-skiga spoznanja živeti, mora vender to načelo v speljevanji tamkaj nehati, kjer je treba vsled deželskiga zakoništva vprašanja reševati, kterih določitev, glede njih djavnosti, se ne more le na ude ene verske družbe stegovati. Če je tedaj komu po deželski postavi prepovedano, kar mu je po njegovi veri dovoljeno, se ta ovira ravno tako ne more kratenje verske prostosti imenovati, kakor kratenje po enacih iz druzih ozirov storjenih prepoved, n. pr., zakonske ovire zavoljo vojaštva.
Že ta spreumeva sama na sebi bi mi ne pripustila, potegovati se za obveljavljenje 63. paragrafa. Verh tega pa bi v tem obveljavljenji spoznal tudi še darilo za znejevero, ki bi tiste za očitno nravstvo tolikanj škodljive iz zgolj nepoštenih nagibov storjene verske prestope edino le množilo."
Iz llartuilia piše rokodelec »S p a n r i n g 6. sveč. 1.1.: Ker so se misijonske zadeve od lani tolikanj spremenile, de ni misliti na daljno zidavo misijonskiga poslopja, sim sklenil, se od tod podati, in pa precej jutri... Pred 10 dnemi jc umeri za merzlico misijonski družnik, Jož. Cišek, kovač iz Tirolskiga. Z menoj gre od tod tudi Jan. Koch, brat mojstra Leon. Koch-a.
Hazgled po kersanskim svetu.
Na Dunaji neki menijo po prizadevanji kardinala Hauscher-ja čisto katoliško vseučilišč ali visoke šole napraviti. — Dr. Se bas t. Brunner, vrednik cerkvcniga lista „Wicner Kirchcnztg.u je bil od lastnika dnevnika Presseu tožen, ker je on temu porednimu listu večkrat gorke „lckcioneu bral, in mu dokazoval, de ima rPresseu neverske. kužljive. čednosti in celo deržavi nasprotne namene itd. Dunajska deželna sodnija pa je 31. u. m. dr. Sebast. Brunnerja tožbe rešila in nedolžni ga spoznala.
B r i k s e n š k i knez in škof opominjajo svojo duhov-šino v posebnim razpisu, naj zdaj. ko vojska žuga, prav posebno pri sv. maši Boga prosijo, de bi obvaroval deželo hudih stisk, in dc naj išejo deželi odpreti pot do nezmernih zakladov Jezusoviga presv. serca. Zapovedali so v ta namen, de naj vsak dan pri sv. maši privzemajo molitev: ..Deus refugiunt nostrum." ..Moji ljubi bratje!" pravijo k sklepu: ..bodimo pripravljeni, ker čas težke poskušnje utegne nad nas priti. Pripravljajmo se na to; pokažimo pred Bogatil in pred ljudmi, dc kratko nikar nismo najemniki, ampak pastirji, ki vedo tudi življenje dati za svoje ovčice, ako bi naša dolžnost tirjala. Pomislite, dc vsa naša moč je v edinosti."
Monastirski škof Janez Juri svojim ovčicam prav živo priporočujejo bratovšino sv. Petra, ktera ima ondi ravno ta namen, kakor pri nas bratovšina ss. Cirila in Metoda, namreč, moliti za poedinovanje jutro deželskih ločenih kristjanov ali razkolniških grekov.
Iz Kima. imajo listi naznanilo, de so misijonarji ob
Beli reki Gondokoro zapustili, ker so jim bili nekteri za-murski poglavarji sovražni. Upajo pa, de gospod provikar Mat. Kirchner, Ki se bo v kratkim v Afriko podal, te reči ne bo le samo popravil, ampak misijon še dalje razširil.— Kardinal Rauscher so 1. t. m. Rim zapustili.
nemirno serce.
Serce moje. ka; je tebi,	Al sim skušal, de svet nima
De se mi ne pomiriš?	Mira prav'ga za me več;
Oh. de vedil nigdar nebi.	Ve prijazno tud mi kima.
Kaj je svetni prazni blis!	Mira za me nima nič.
Ako pel bi rad. ne morem, Molil rad bi, tud ne gre; Bog dobrotni, oh na skorem Mir mi v moje vlij serce!
Sladko vleče svet me k sebi, Raj me milo vabi gor; Oh, poznal de sveta nebi! Serce mi razpade skor.
Mir mi Ti le moreš dati, ki si prišel svet vmirit; Milodarnik. koljkokrati Si pomogel revam skrit!
Sedaj meni pa priskoči. Biti urno mi v pomoč; De serce mi pred ne poči, Stiraj strašno z mene noč! K. K.
Sveti zdihtjeji k presv. Rešujimu Telesu.
Cešer. in hvaljen bodi vsaki čas. Presveti Božji Zakrament pri nas!
II križanimu Jezusu.
Molim te, o Kriste, in te hvalim spet. Ker po svojim Križu rešil si ves svet.
K Materi Božji,
Marija. Mati milosti. In Mati dobrotljivosti! Sovražnike odženi vse. In v smertni uri sprejmi me.
K Angelu varim.
O Angel preblagi. Moj varh ti predragi.
Me Bog ti je zročil; Na strani mi hodi.
In dane* me vari, Me uči in vodi.	Bicinger.
MMrobtina.
(Oči.) Gorje mu. kdor svoje oči pase, desiravno ve, de so one otroci zapeljivosti, in nič od njih nima, to je, on ne more nič tega doseči, kar njegove oči vidijo, in se s tem v pregrešne misli in želje napeljuje.
Mfuhovske zadeve•
Farna vikarija D ob ovc je podeljeno g. Jožefu Jeriču, duh. pom. pri sv. ifrižu poleg Kostanjevice. — Lokal ija J a n č e je 6. t. m. razpisana. Fajmoštru v S ni a r t n u v Tuhinu, v č. g. L. Dol i nar ju je privoljeno v pokoj se podati. S m a r t i n s k a far a je tedaj 30. u. m. razpisana . — G. Jakop Kušlan, fajm. na S t ud enim, je umeri 1. t. m.; g. Jožef Zupančič, lokalist na Jančjim, pa 3. t. m. R. I. P.!
JMUi darovi*
Za afrikanski misijon:
„Moriatur anitna mea Morte justorum." (Num. 32) 15 gl. st. d. „Ave gratia plena!" (Luc. 1, 28.) 15 gl. st. d. ,,Cogitavi vias meas et eonverti pedes meos in testimonia tua" (ps. 118.) 15 gl. st. d. ,.Cogitavi dies meos et anuos aeternos iu mente habui (ps. 7. 6.) 21 gld. 15 kr. st. d. Iz Slapa v Ipavi 10 gold. st. d. M. B. 1 gold.
Za mis. g. Olivieri-a: Iz Slapa v Ipavi 10 gld.
Za mis. g. Lavtižarja: Neimenovana vdova 5 gld.
Pogovori z gg• dopisovavci.
G. M. K. na SI.: Preblagi dar za domače zam. z ve-veliko hvaležnostjo prejeli. — G. S.: Bomo poskusili Vam poslati. — M. N.: Bog poverni. — G. R.: Drugo zoper našo voljo za zdaj zaostalo; — pa drujikrat več.
Odgovorni vrednik: Lllka Jeran. — Založnik: Jožef Blaznik-