Leto LXVII
PoStnina plačana T gotovini.
V Ljubljani, v torek", dne 15. avgusta 1939
POSEBNA IZDAJA
C«na 1 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi OL6/D1
Telefoni uredništva in nprave: 4<W>1, 40-02, 40-03, «MM, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana itevilka 10.650 m 10.34V za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Glavni dan gasilskega kongresa
Vreme je davi hotelo malo ponagajati - Z majhno zakasnitvijo se je potem razvil mogočen sprevod, v katerem so korakali tisoči in tisoči naših najboljših mož in fantov - Na Kongresnem trgu je pred deset tisoči škof dr. G. Rožman brat slovesno sv. mašo - JVato je sledilo
veliko javno gasilsko zborovanje
Dva dni ee je kongres jugoslovanskega gasilstva razvijal po programu v razkošnem razpoloženju ob polnoštevilni udeležbi določenih odposlancev posameznih žup in čet ter ob simpatičnem sodelovanju Ljubljančanov, ki so se jim pridružili mnogi okoličani in podeželani, ki so hoteli videti kongresne dni pred zaključnim glavnini dnevom.
Danes, tretji dan, ki naj bi bil glavni dan prireditve, ko je gasilstvo v mogočnem sprevodu, okinčanem z narodnimi nošami, hotelo pokazati svojo številčno moč in svojo disciplinirano izvežhanost, pa je zmotil naliv v julranjih urah. — Velika kongreena sv. maša na Kongresnem trgu in slovesni pohod gasilcev skozi mesto sta morala biti zaradi dežja preložena na poznejšo uro. Tudi ta sklep je bil skrajno optimističen, kajti razpoloženje vremena nikakor ni kazalo, da se bo zjas-nilo gasilcem, narodnim nošam in tisočem »laikov« na čast in veselje. Vendar pa jc okrog 5) naliv prenehal in program, čeprav nekoliko zakasnjen, so mogli v redu in z velikim sijajem razviti. Udeleženci, ki so se vse lelo pripravljali na ta glavni dan, ki naj bi jim naklonil tudi notranje zadoščenje za ves njihov trud, niso bili razočarani in se bodo vrnili domov veseli in navdušeni. Pokazali so to, kar so hoteli in javnost je videla, kar 6o ji hoteli pokazati.
Ljubljana je v kongresnih dneli dobila popolnoma nov obraz. Je zares čudno, kako se duša naše prestolnice spreminja od kongresa do kongresa in kako hitro ee tudi po svoji zunanjosti prilagodi raznim slovesnim priložnostim. Ulice so zasedle gasilske uniforme, ki so mestu dale nekako vojaško podol>o. Krepke postave gasilcev iz vseh predelov države so se v gostih rojih pomikale kar po sredinah ulic, poudarjajoč s tem, da so one gospodarji mesta. Avtomobili so 6e jim sramežljivo odmikali. Fantje in možje so veseli. Vsakogar pozdravljajo. Saj jim je na novo, da lahko po vojaško salutirajo in da jim vsakdo rad odzdravlja. Vse razlike stanu in porekla so v uniformah izginile. Nikdo ne pozna narazen razkošno našitih načelnikov, pa naj pridejo iz mesta ali iz gorskih vasi. Prsa so mnogim posejana z medaljami, ki tudi ne sprašujejo po sianu in po premoženju, marveč po junaških srcih, ki bijejo pod vzbočenimi prsi. Pred vsakim javnim poslopjem, kjer so prenočevali, stojijo straže gasilcev ne po vojaško, nedostopno, marveč v obliki roja čebelic, ki 6ilijo skozi odprtino na panju. Žeja ni preveč nagajala. Sicer gre o gasilcih prislovica. da so radi žejni, toda v kongresnih dneh prislo-vica ni bila potrjena. Le tu pa tam je v večernih urah, po nervoznosti dneva, zaorila pesem iz naših znanih gostišč, kape so zletele z glav, prsa 60 se osvobodila tesnosti jopičev in lepa slovenska pesem se je oglasila, križana pogostokrat po pesmih iz Srbije, Črne gore, Dalmacije, kajti slovenski gasilci so si šteli v čast, da so mogli pogostiti svoje tovariše iz vseh predelov države. In po nobenem vinu se tako 6ladko ne poje, kakor po slovenski kapljici.
Lepo so rezale v pestro sliko kongresnega mesta tudi narodne noše in mične uniforme gasilk, ki so imele med Ljubljančani, ki jih tako rekoč do sedaj še poznali niso, velik uspeh. Narodne noše iz južnih krajev države so se bohotile po ljubljanskih ulicah že oba kongresna dni. Slovenskih še ni bilo na spregled. Ganljivo je bilo videti davi, ob rani uri, ko je lila ploha, kako so se po mnogih hišah odpirala okna in so se prikazovale glave žena in deklet ter strmele v naliv, češ, kaj bo, ako do sprevoda ne konča. Slovenke narodnih noš ne izpostavljajo rade mokro-
ti. Po deveti uri pa, ko je dež ponehal, so se iz predmestij že pomikale trume narodnih noš, bogatih, bahatih, košato-ponosnih, proti središču mesta, a so še mimogrede povpraševale gasilce — reditelje in »laike«, ali ho sv. maša ali ne, ali bo sprevod ali ga ne bo. Reditelji so kavalirsko sa-lutirali in poučevali, skomizali s širokimi rameni, se praskali pod kapami, potem pa se narodnim nošam kar postavli ob bok in jih spremljali v mesto, naj že bo, kar hoče.
Tako se je tudi glavni kongresni dan po Jila-vernem začetku zjasnil, zjasnili so se obrazi vseh in v duše je začelo legati slavnostno, praznično razpoloženje.
Sinoči so gasilci priredili pred polnim Stadionom svojim gostom iz države in tisočim gledalcem krasne vjitve ognjemeta. Tisti, ki so prireditev gledali od daleč — brez vstopnic — z Gradu ali s šišenskih hribov ali pa kar s Šmarne gore, so imeli tudi svojstven užitek, ki nanj ne bodo zlepa pozabili.
Danes popoldne bodo pokazali, kaj znajo na poklicnem polju. Vsi vemo, da je poglavitna odločujoča gonilna sila gasilskega poklica srce, ki
bije iz ljubezni do bližnjega in ki narekuje prostovoljne žrtve v pomoč vsakemu bližnjemu, ne glede na njegov 6tan ali na njegov i>olitični nazor, vemo tudi, da je prirodna bistrost gasilčeva mnogokrat tista, ki najbolj podpre njegovo osebno junaštvo, toda kljub temu bomo veseli, ko bomo smeli gledati tudi priučeno gasilčevo spretnost, ker nam bo to odprlo oči, da bomo spoznali, kaj vse mora sodobni gasilec znati, ako se hoče učinkovito boriti proti nezgodam narave, in kakšnim žrtvam se mora prostovoljno podvreči, da se vsestransko usposobi in izvežba za čim bolj uspešno izpolnjevanje svojega poklica. Ljubljana nestrpno čaka, da bo mogla gasilstvo nagraditi 7.a vse napore, katerih konči uspeh ji bo dano gledati na Stadionu.
Naj bi njim — gasilcem —, ki so naši najbolj hrabri sinovi, kakor tudi nam vsem ostalim, ki se za nas žrtvujejo, veliki kongresni dnevi ostali v spominu. V spominu ne samo vnanji sijaj, ki ie skromna nagrada nesebičnemu delu, marveč tudi duh, ki ga je prešinjal in ki se je na kongresu še bolj utrdii. Duh, ki se izraža v gasilskem geslu: Bogu v čast in bližnjemu v pomoči
Pisan ognjemet na Stadionu
Z večernega ognjemeta na Stadionu: Slika pokrovitelja jugoslovanskega gasilstva Nj. Vis. kraljeviča Tomislava.
Ljubljana, 14. avgusta.
Od vsega, kar je imel gasilski kongres v Ljubljani na sporedu za ponedeljek, je bil prav gotovo deležen največjega zanimanja zaključek dnevnej^ programa, namreč ognjemet na Stadionu. Ne samo tisoči udeležencev kongresa, ampak tudi velik del ltjubljančanov je na večer hitel proti Stadionu, kjer se je obetal ognjemet, kakršnega Ljubljana še ni videla. Dolgo uro se je vlekla vsa pisana množica po Dunajski cesti in se zlivala v stadionsko areno in na brežine, kjer so imeli reditelji prav posebno težko nalogo, izprazniti so namreč morali vso polovico Stadiona ob Dunajski cesti, To je bilo nujno potrebno zaradi
ogorkov, ki bi na ta del arene pri ognjemetu padali. Okrog 0 je bila vsa zgornja polovica arene proti častni tribuni nabito polna. Betonirane brežine pa so bile zasedene tako na gosto, da se človek niti po stopnicah, ki bi morale biti proste, skoraj ni mogel več preriniti.
Odlični gosffe
Ob 9 so se pripeljali na Stadion starosta Gasilske zajednice kraljevine Jugoslavije g. minister Franc Snoj, ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen, ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič, starosta Gasilske zajednice dravske banovine in predsednik Vseslovanske gasilske zveze g. dr. Kodre. Odšli so na častno tribuno, kjer so bili že zbrani številni poslanci, vsi inozemski delegati in številni jugoslovanski gasilski predstavniki. Skoro polovica Stadiona je bila tačas že tako zasedena, da mimo lahko ocenimo, da je bilo vseh gledalcev najmanj 20.000. Nestrpnost tako velike množice je kaj hilro naraščala z vsako minuto po devetih, zalo so prireditelji nekaj minut po deveti že s prvimi močnimi raketnimi streli, ki so se visoko v zraku svetlo sabliskali. naznanili začetek ognjemeta.
Množica ie uživala
Težko je popisovati pisano igro blestečih se zvezdic in raznobarvnih lučk, ki so se vsipale druga za drugo s temnega neba. Opis ognjemeta bi moral biti prav za prav tonfilmski, jx)tom bi se ne pasle samo oči, ampak bi imelo tudi uho nekaj od tega, ko bi poslušalo vse tiste w>he* in >ahe" občudovanja, ki so kar nehote uhajali zlasti navdušeni mladini. Pa tudi sicer je občinstvo rado s priznanjem nagradilo posebno lepe svetlobne učinke in prizore in večkrat ie vsa arena navdušeno ploskala.
Igra barv in luči
Prvo veselje so napravile pisane rakete, ki so stresale raznobarvne kroglice v gostih snopih. Posebno navdušeno so bile vedno pozdravljene
Slika z ognjemeta na Stadionu.
sirene, ki so dosegle mnogo večji efekt z žvižga njem kakor pa s svetlobo, čeprav jih je bilo dobro videti, kako lete v krivih vijugali na vse strani po zraku. Na brežini ob Dunajski cesti je zatem zagorelo veliko ognjeno kolo v narodnih barvah. Njemu ob strani pa sta žarela še dva vodometa, ki sta ustvarila videz, kakor da pada žareča vodn v kaskadah proti tlom. Ker so bile glavne točke ognjemetnega sporeda lepe slike, so v odmorih med posameznimi slikami skrbele za zabavo številne rakete, bombice in rimske sveče. Posebnega priznanja so bile deležne rakete, ki so v gostil-snopih razpršile na stotine srebrnih zvezdic, tako da so imeli gledalci vtis, kakor da 6e usipajo na nje zvezde z neba.
Uspele simbolične slike
Z velikim aplavzom je bil pozdravljen o*rn men gasilski grb 7. jubilejno letnico. Ves grb je gorel v rdečem bengaličnem ognju, letnica pa v zelenem. Ta grb je imel skoraj 30 kvadratnih metrov površine in je napravil na vse gledalce zaie-mogočen vtis. V lepi medigri, pri kateri so zagoreli spet novi šopki raket, so bile posebno za nimive rimsko sveče, ki so kakor mitraljeze metale v zrak neštete ranzobarvne kroglice. Lep učinek je dosegla 9 m visoka slika sv. Florijana, ki je zažarela v zeleni bengalični luči in imela z rdečo lučjo ožarjeno ozadje. Slika je gorela dobro minuto in je bila pozdravljena z aplavzom.
Učinkovite rake te
Posebno všeč so bile vsem rakete, ki so ra7,-pršile naenkrat cel snop raznobarvnih kroglic, tako da je imel gledalec vtis, kakor da rasle pred njim velikanski ognjeni grm v črno nebo. Z veseljem so bili pozdravljeni razni žvižgajoči, žabice in petarde. Parkrat je tudi zašlo par žarečih kro gel na nabrežine, kjer so bili že gledalci, vendar so bili ti raketni pozdravi povsod sprejeti z ve
v *..■■>. .v*-
Z davne easiiske vaie na Stadionu v ponedeljek popoldne: Na levi: nastop članov, na desni: vaja naraščajnikov
likim navdušenjem, hkrati pa so opravili še druco nalogo: olajšali so namreč delo rediteljem, ki jim ie bilo potem pač lažje prepričati ljudi, da se morajo še malo umakniti.
S!ika pokrovitelja gasilstva
Ves Stadion pa je navdušeno vzklikal in ploskal, kn je zagorela v lepem modrikasto-zelenem Miju mogočna slika Nj. Vis. kraljeviča Tomislava v gasilskem kroju. Slika sama je bila izredno učinkovita. Tisoči in tisoči gasilcev pa so nb tem pogledu navdušeno vzklikali svojemu pokrovitelju.
Slap luči
Vrstile so se še številne mitraliezne rakete, zanimive bombe, ki so se razpočile visoko v zraku in stresle morje luči nad Stadion. Lep je bil velik slap, v katerem je padalo tisoče in tisoče zvezdic, ki so razsvetlile ves Stadion z izredno močno belo lučjo. Lep učinek je dosegla tudi slika gasilca v zeleni barvi na eni strani brežin in velik napis: >Na pomoč!« v rdeči barvi na drugi strani brežin
Za smeh
pa je poskrbela živa slika, v resnici svojstven za-mislek. Pat in Patachon sta zažarela v rdeči luči iu z veliko vnemo gonila staromodno črpalko. Ob tej sliki je marsikdo ugibal, kako ie napravljena. Gledalci so bili pač navajeni mirujočih slik, pri tej pa sta se stara šaljivca krepko pripogibala in potiskala ročico gor in dol.
Spet je nešteto raket razlilo po nebu na tisoče zvezdic, ko je nazadnje za zaključek bil še napravljen zračni napad na gledalce. Velika raketa je švignila skoro vodoravno čez vso areno. Imela je i>olno žabic, ki naj bi švigale nad glavami gledalcev, ni bila pa niti naimanj nevarna. Pa je smola hotela, da se je po svoji dolgi zračni poti natančno zaletela v jambor 7. zastavo in padla na tla ter povzročila samo bližnji okolici nekaj smeha in zabave.
Konec pa je označil velik napis v rdeči bengalični luči, ki se je glasil: J.Pyrota-Celje« in .Konec e. S tem se je poslovila tvrdka, ki je pripravila ves tako učinkoviti ognjemet, kakršnega v Ljubljani zares še nismo videli.
Kljub mnogim tisočem, ki so bili na Stadionu in so zasledovali živo igro luči in barvanih zvezdic, je tudi ostala Ljubljana z vnemo zasledovala veliki ognjemet. Kmalu po začetku ognjemeta je bilo videti z vrha častne tribune, kako se z vseh strani in (K) vseh cestah približujejo celi roji kolesarjev. Bogve koliko tisoč gledalcev je tako prihitelo že med prireditvijo s kolesom v bližino Stadiona, da bi (»olje videli. Mnogi drugi pa so si izbrali še ugodnejša mesta, da ne rečemo: lože. Tako so bile ravne strehe velike stanovanjske kolonije Vzajemne zavarovalnice, ki ima svoje hiše v bližini Stadiona, kar posejane z gledalci. Pa tudi bolj oddaljene in vzvišene točke, kakor ljubljanski nebotičnik, ljubljanskP Grad, Bel-levue in Rožnik so doživeli ta večer pravi naval radovednežev, ki so iz daljave uživali. — Končna sodba o ognjemetu jc bila ta, da v Ljubljani, ki je doživela že mnogo ponesrečenih ognjemetov, ki so bili prej podobni vrtni veselici kakor pa pravemu ognjemetu, ki se ga splača ogledati, takega ognjemeta še nismo imeli in da so gasilci dokazali, da znajo vsestransko dobro ravnati z ognjem, pa najsi ga gasc ali pa napravijo.
Veličasten sprevod gasitcev
Ljubljana, 15. avgusta.
Današnje slavje gasilskega kongresa se je zjutraj kaj nlaho napovedovalo. Že od ranih ur je deževalo z vsem veseljem in se oblaki niso zaprli tja do 9 Organizacija slovesnosti je bila nekoliko vznemirjena, saj do zadnjega časa ni bilo mogoče uganiti, ali bo možno ves program izvesti ali ne, ali pa je vse dobesedno padlo — v vodo, ki je polzela po ulicah Gasilci, kolikor jih je že bilo v Ljubljani, so otožno stali pod nadstrešji in se ozirali v zastrlo nebo, slavnostni gostje so čakali in se izpraševali, ali bo ali ne bo; deževalo je pa kar naprej. Po 9 pa so se dolgi curki izpod neba ustavili. Jasnine sicer ni bilo nobene, vendar pa je že vstalo upanje, da bo... Tako je nastala nad enourna zamuda, ki pa je veličastje današnjega dopoldanskega programa le pomaknila za toliko naprej, zmanjšalo ga pa ni niti najmanj.
Kakor hitro se je toliko zvedrilo. da so ljudje mogli izpod streh, so se že začele na zbirališčih zbirati urejene vrste Z vseh strani so prihajali in človek bi ne mogel misliti, kje eo vse te množice v dežju bile, da jih ni bilo nikjer videti. V nekaj trenutkih je oživela vsa organizacija, vse je steklo po določenem tiru. Med skupinami priprav-ljajočega se sprevoda je bilo veliko ljudi, ki so bili premočeni do kože, ker so v dežju šli od doma. Ma to ni moglo uničiti dobre volje. Zavest množice je vse prevzela in vse je urejeno in zvr-soeno čakalo, da se sprevod sproži.
Slavnostna tribuna
Med tem eo se v Unionu zbirali slavnostni gostje, ki so tudi čakali, da oblaki ustavijo svoje plohe, da bi mogli oditi na slavnostno tribuno in opazovati napovedani sprevod. Po 9 so se na slavnostni tribuni na Miklošičevi cesti zbrali naj-odličnejši zastopniki oblasti in organizacij, ki so s svojo navzočnstjo zelo povzdignili to veličastno gasilsko manifestacijo. Med temi so bili; predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo Djuro Cejovič, ministri brez listnice Maštrovič Ante, Mi-Ijuš Branko in Snoj Franc, ki je kot 6tarešina vsega jugoslovanskega gasilstva tudi predsednik vse ljubljanske prireditve. Poleg zastopnikov vlade so bili ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, gostitelj kongresa ljubljanski mestni župan dr. •hiro Adlešic. jiodpredsednik narodne skupščine Alojzij Mihelčič, zastopnik predsednika apelacij-skega 6odišča dr. Lavo Mastnak, župani samostojnih mest in podeželskih občin, med njimi predsednik Županske zveze Nande Novak, dalje senatorja dr. Kulovec in Schaubarh. upravnik mesta Belgrada Dragoslav Lazic. vršilec dolžnosti šefa Centralnega presbiroja Boško Bogdauovič, inž. Vuk Aračič, načelnik v ministrstvu za telesno vzgojo, polkovnik Ljubomir Živanovič. nadalje stalni delegat gasilstva v vojnem ministrstvu podpolkovnik Čeda JančiC, načelnik v ministrstvu za telesno vzgojo prof. Ulaga, predsednik Kmetijske zbornice banski svetnik Steblovnik in še mnogi drugi odlični predstavniki javnih ustanov. Na levi strani tribune so se zbrali v velikem številu narodni poslanci iz vseh krajev države, dalje zastopniki javnopravnih ustanov, med njimi predsednik OUZD inž. Sodja, ravnatelj Zadružne zveze poslanec Fran Gabrovšek, zastopnik »Slovenčevega« uredništva urednik Franc Terseglav, veliko število časnikarjev in drugih gostov, ki so želeli od blizu videti to redko vsedržavno gasilsko slavnost. Na deeni 6lrani tribune 6o zavzeli mesto inozemski zastopniki gasilskih organizacij, med njimi kurat angleške gasilske zveze Rev. Luscombe. zastopnik nemških gasilcev Karel Wolf, zastopnik italijanskega gasilstva Latino Barcheretti, zastopnik Madžarov dr. Roncsik. Poleg njih so na tem delu tribune bili odborniki gasilske zajednice in pripravljalnega odliora ter mnogi zaslužni člani gaeilskih organizacij po vsej državi.
Nekaj minut preden je po Miklošičevi cesti stekel val sprevoda, se je pripeljal zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljevskega doina brigadni general D o d i č. Vsi navzočni so ga navdušeno pozdravili, godba pa je zaigrala državno himno, ki so jo vsi prisotni stoje poslušali. Pred visokega zastopnika je stopil minister Fran Snoj v gasilskem kroju in ga v imenu kongresa toplo pozdravil in naprosil, da Nj. Vel. kralju in vsem kraljevskemu domu izrazi vdano zahvalo jugoslovanskih gasilcev za to veliko pozornost.
Sprevod
Nato se je začel veličastni sprevod, ki je polno uro neprekinjeno tekel iz Aleksandrove ceste po Tyrsevi, Masarykovi in Miklošičevi cesti čez Marijin trg na Kongresni trg, kjer se je gasilstvo zbralo k sv. maši. Sprevod jc bil veličastna slika razširjenosti in strumne organiziranosti vse gasilske organizacije. V taki moči gasilstva še nismo imeli prilike videti. Pokazalo se je, da je to velika sila v našem nacionalnem življenju, ki pomeni močnega činitelja v vzgoji našega naroda.
• Sprevod je začela skupina fanfar s krasno državno zastavo. Nato je prišla prva skupina z velikanskim kipom sv. Florijana, patrona gasilcev. Ob strani Miklošičeve cestc je neprestano igrala vojaška godba, ki je poživljala korak številnim strumnim gasilcem in skupinam, ki so sc brez konca valile od kolodvora sem.
V prvem delu sprevoda so bile skupine iz naj-oddaljenješih krajev države, tako iz Belgrada, vrbaske, primorske, drinske. zetske, dunavske, mo-ravske in vardarske banovine. Med njimi so bile lepo razvrščene godbe in narodne noše iz teh pokrajin. Bila je to silno pisana reka. ki jo je^občinstvo na obeh straneh širokih ulic navdušeno pozdravljalo. Nad glavami urejenih vrst so se ponosno vile dragocene zastave v slogu južnoslovan-skega umetnega tkalstva, nekatere med njimi so
bile drgocene po svoji starosti in slavnih spominih ter bogatih zlatih vezeninah.
Nato so se začele vrstiti posamezne gasilske župe, razdeljene v čete in roje iz dravske banovine, in sicer kar po abecednem redu po okrajih. Vsi okraji so se z veličastnimi zastavami razvrstili pred strmečinii gledalci. Gasilska vojska je strumno korakala v strnjenih osmerostopih, brez vsakega prestanka, v krasnem redu kot veletok, ki mu noče biti ne konca ne kraja.
Sredi te množice gasilskih krojev samarijank in naraščaja so se po ulici pripeljale skupine gasilskega orodja. Obenem je bil to zgodovinski pregled razvoja gasilstva pri nas. Štirje gasilci so sainotež pripeljali dve brizgalni, najstarejše vrste, ki sta že Bog ve kdaj skromno sipali vodo na goreče domove, danes pa sta dragocen spomin gasilskih pričetkov pri nas.
Nato so prišle skupine z novejšim gasilnim orodjem, brizgalnami, lestvami, cevmi, od prvega napredka pa do najmodernejše dobe, ki je bila zastopana z dolgo vrsto motornih brizgalnic.
Veliko pozornost sta vzbudili dve brizgalni na paro. ki sta bili zakurjeni in sta na skromen način razodevali svoj preprosti sestav.
Ko je ta zanimiva 6kupina odšla mimo, so se spet odprle zatvoraice ljudske množice. Prišel je drugi del sprevoda gasilskih vrst, od okraja Ljub-
Ijana-okolica do okraja Šmarje pri Jelšah. Tudi ta del je živahno prekinjen z godbami in zastavami od najstarejših pa do najnovejših v modernem slovenskem slogu. Kakor na občinstvo na obeh straneh ulice, tako je sprevod tudi na visoke predstavnike na slavnostni tribuni napravil najmočnejši učinek. Največjega priznanja pa so bile deležne narodne noše, ki so sc v pisani reki pomikale po ulici. Med njimi so bili zastavni fantje, otroci, brhka dekleta v zlatih avhah, žene v pečah, halo-ška dekleta, panonske narodne noše, narodne noše Bele krajine in celo iz Mežiške doline.
Na Kongresnem trgu
Ko je minil ta veličastni prizor, ki je trajal nad eno uro, so slavnostni gostje s tribune odšli na Kongresni trg, kjer je bila že v najlepšem redu zbrana ogromna in nepregledna množica gasilcev in drugih skupin sprevoda. Za slavnostnimi gosti je vdrla na Kongresni trg tudi gosta množica gledavcev in kmalu je bil ves prostor med univerzo in Zvezdo od nunske cerkve do Glasbene Matice nabito poln vernikov.
Na stopnišču znamenja Sv. Trojice pred nunsko cerkvijo je stal lep oltar, ki so ga za to veličastno priložnost bogato okrasili. Nekoliko pred oltarjem so bili postavljeni stoli za častne goste, ki so jih do zadnjega zasedli.
.-.s,:-	.	_
Na slavnostni tribuni med sprevodom: Od leve na desno: minister Franc Snoj (stoji), ban dr. Marko Natlačen, minister Maštrovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma general Dedič, gradbeni minister dr. Miha Krek. gospa Snojeva, minister Branko Miljuš in minister za telesno vzgojo naroda Cejovič
Sv. maša
Pogled na Kongresni trg je bil nekaj edinstvenega. Na pločniku pred nunsko cerkvijo je stala močna fronta narodnih noš, okrog spomenika sv. Trojice so se v ,<olkrogu razvrstile gasilske zastave in prapori, od spomenika navzdol pa tja do Filharmonije so stale goste vrste gasilcev. Ves Kongresni trg je bil nabito poln.
Ob pol 12 je stopil na stopnišče pred nunsko cerkvijo prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman in spregovoril:
Šhol Rožman gasilcem
Gasilci! Vaša velika organizacija je zrastla iz one svete korenine, katero je Gospod Jezus Kristus vsadil v to dostikrat tako trdo in kruto življenje: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22, 39).
Kaj hočejo te vaše čete — posajene po vsej naši domovini? Odgovor na to daje vaš gasilski pozdrav: »Na pomoč!« Kjerkoli jc pomoči treba, tam ste vi pripravljeni! Kdorkoli je pomoči potreben, temu ste vi na razpolago!
Ali jc ogenj, ki pokončava bivališča ljudi in njihovo imetje; ali jc voda, ki uničuje delo pridnih rok, ruši in podira poslopja; ali jc potres, ki z blazno grozo napolni ljudi in jih bega, ko njih hiše pokajo in se podirajo — ali pa sovražnik v nečloveški vojski napada mirne prebivalce zaledja — karkoli je, kar preti mirnemu in varnemu življenju ljudi — tedaj ste gasilci tu in pomagate reševati, vzbujate pogum iu odpornost v obupanih in strtih srcih.
Nič ne vprašujete, kdo jc. kakšen je tisti, ki ga je zadela nezgoda. Nič ne premišljate, da imate svoje delo. svoje dolžnosti. Bodisi po dnevu bodisi po noči. pustite delo, prekinete počitek, nc štedite s trudom, nc računate s povračilom, tvegate zdravje, tvegate celo življenje samo da bližnjemu pomagate. Samo na to mislite, na to vso svojo pozornost obračate, da čim prej, čim temeljiteje odstranite nevarnost, da jc škoda tem manjša —
Ta vaša pripravljenost pomagati vedno in vsakomur jc jasen, vsem umljiv izraz ljubezni do bližnjega. One ljubezni, katero je Kristus postavil za temelj vseh človeških medsebojnih odnosov in ki jc prav tako izraz nepokvarjene človeške narave in ki jo je Kristus povzel v besede: »Vse. kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim« (Mt 7. 12).
Ljubezen do bližnjega pa je suha veja, ki sadu ne more roditi, ako ne raste iz debla ljubezni božje. Ljubezen do bližnjega in ljubezen do Boga sta samo dve mogočni veji iz istega debla kakor je povedal Gospod: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srccm in vsa dušo in vsem
mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki« (Mt 22, 37—40).
Gasilci! Pravilno in dosti globoko pojmovana služba v ljubezni do bližnjega dvigne vsakega člana na višjo etično raven, ga oplemeniti in spo-polni. da se mora to v vsem njegovem življenju poznati. Služba v prav pojmovaai ljubezni do bližnjega vzbudi v človeku najboljše in najpleme-liitejše sile, ki so zmožne človeka razviti v popolnejšo osebnost, ki je sicer obče človeška a v globini vendar pristno krščanska, da zraste človek v oni duhovni lik, »ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti rcsuice«.
S tem pa samo po sebi zamre ono škodljivo in napačno mnenje, da si naj gasilcc za žrtve v službi ljubezni do bližnjega išče nadomestilo v plitvih veselicah s pijačo in plesom, da s tem odškoduje za trdo delo bližnjemu j korist in da zbere materialna sredstva za času in. potrebam primerno opremo svoje čete.
Kar se tiče materialnih sredstev, moramo se pač vsi zavedati, da v lastno korist nudimo gasilcem potrebna sredstva za opremo brez veselic, ki moralno več škodujejo kot morejo materielno v najlmljših primerih koristiti.
Kar se pa tiče nadomestila za žrtve, mora prodreti spoznanje, da velikih žrtev gasilstva noben bežen užitek, nobena površna zabava nc more nadomestiti, ampak da je sad žrtev lastna duhovna rast in spopolnitcv lastne osebnosti in da je v tem za vsakega največje plačilo vseli žrtev. Žrtve iz ljubezni, ki končno v Bogu korenini, so ono toplo sonce, v katerem zorijo sadovi, ki v večnost trajajo in se z ničemer ne morejo nadomestiti.
S službo bližnjemu služi gasilstvo Bogu. najvišjemu Gospodarju, ki dovoli naravnim silam, da skušajo opraviti razdiralno in uničevalno delo. ki pa je obenem dal človeku sredstva in voljo, da se pred pretečimi nevarnostmi zavaruje, se jih ubrani in njihovo pogubno delo zavre — in tako iz po-drtin nova lepša in popolnejša dela gradi.
Gasilec z deli ljubezni do bližnjega medsebojne človeške odnose etično spopolnjuje, na krščanske temelje postavlja in tako Kristusa posnema in z njim sodeluje. Saj je Kristus v nedosegljivi popolnosti pokaral lastne žrtve za bližnjega, ko je svoje življenje dal za odrešenje in osvobojenje vseh nas, da je mogel njegov apostol Janez nam vsem zapisati besedo: »Na tom smo ljubezen spoznali, da je on dal življenje za nas, tudi mi smo dolžni, za brate dati življenje«. (I Jan 3. lfi.)
Za službo v ljubezni do bližnjega s Kristusom ima gasilec pravico do plačila. To plačilo ni samo hvaležnost ljudi in priznanje oblasti — marveč plačilo Onega, ki ne plačuje t minljivimi dobrinami, ki so ucimoiue človeku irt»e poklica popla-
i,:; \ ITftTF f :;>f i
■ t	su,w» -	j^t J- -■ •
Gasilske čete korakajo po Dunajski cesti
čati, ampak i večnim plačilom, s katerim povraSa, kar smo Njemu samemu storili. Saj je dejal: »Resnično povem vam: kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmlajših bratov, ste meni storili.« (Mt 25, 40.)
V tem smislu naj Bog vas in vašo organizacijo blagoslovi, naj vam v službi bližnjemu ob strani stoji, da boste v ljubezni do bližnjega iz ljubezni do Boga napredovali v korist narodu in državi, se razvijali v neprestani duhovni rasti v popolnost krščanskega človeka sebi v srečo, Bogu v slavo. — Ainen.
Deo gratias!
Krasne besede ljubljanskega vladike, ki so jih izvrstno nameščeni zvočniki ponesli do zadnjega kotička Kongresnega trga in po radiu po vsej deželi, so globoko dojmile zborovalce.
Pri pridigi je škof ob asistenci kanonikov dr. Zupana in Šiške daroval službo božjo, med katero je igrala železničarska godba >Sloga« pod vodstvom dirigenta Svetela. Krasen je bil prizor pri povzdigovanju, ko se je priklonil cel gozd praporov okrog oltarja.
Sprevod v številkah
Gasilcev, naraščaja in samarijank v kroju
(brez članov pri godbah)......614S
Zastav ..............147
Godb..............................19
Slavnostno zborovanie
Takoj po sv. maši je stopil pred mikrofon starešina Gasilske zajednice dravske banovine dr. Kodre ter začel zborovanje. Pozdravil je imenoma vse navzoče visoke zastopnike in goste ter nato med velikimi ovacijami zborovalcev prečital uda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Godba je zaigrala državno himno.
Za dr. Kodretom je spregovoril starešina Jugoslovanske gasilske zveze g. minister. Fr. Snoj, katerega govor bomo objavili v rednem »Slovencu« v četrtek zjutraj.
Za njim je je govoril minister za telesno vzgojo in izvajal naslednje misli:
Govor ministra Cejoviča
Počaščen se čutim, da vas kot resorni minister najlepše pozdravim in da vam čestitam, da ste se v tako velikem številu zbrali na tem kongresu. Prijetno mi je tudi. da vidim nepregledne čete slovenskih gasilcev, a še dražje mi je, da vidim poleg njih tisoče in tisoče delegatov iz vseh krajev naše velike domovine. Ista vera v skupno bodočnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je pred 20 leti pomagala osnovati jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani, ista ljubezen do bratov Slovencev vas je tudi ob tej priložnosti priklicala v Ljubljano, da proslavimo 20 letnico naše gasilske organizacije.
Jubileje slavimo zato. da bi pregledali preteklost in se ozrli v bodočnost. Dragi bratje Slovenci, p.a vaši gasilski preteklosti vam morem samo čestitati. Ustanavljali ste gasilske čete vztrajno in požrtvovalno, tako da danes skoraj ni vasi, kjer ne bi stal tudi vaš gasilski dom. Poleg prekrasnih cerkva, ki so jih sezidali vaši predniki, da bi ljudstvo približali Vsemogočnemu Bogu, poleg prosvetnih in zadružnih domov, ki ste jih zgradili, da bi širili narodno prosveto in narodno zavest in gospodarsko samostojnost, ste doprinesli velike žrtve, za katere vedo samo oni, ki so ustanavljali in organizirali posamezne gasilske čete, ki so na tem lepem kongresu doživele tako velik praznik.
Prišli ste v Ljubljano, da pokažete, da ste velika delovna in disciplinirana organizacija. Prišli ste, da pokažete, da more domovina računati z vašimi legijami, kadarkoli jih bo potrebovala.
S tem je bilo veličastno zborovanie končano in v veliki disciplini ter redu so se pričele množice gasilstva razhajati.
Obmejni spor na poljsho-slovašhi meji
Bratislava. 15. avgusta. AA. DNB. Na poljsko-
slovaški meji se je v noči s sobote na nedeljo pripetil incident. Okoli 150 poljskih državljanov (Ukrajincev) je namreč skušalo prekoračiti mejo. Ko so bili begunci že na slovaških tleh, je nastopila poljska obmejna straža in ranila 25 ljudi. Ranjence so Poljaki potem prenesli na svoje ozemlje. Ni dvoma, da je bilo med žrtvami tudi več mrtvih.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: i ože Kramari£
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčit