d.ij
DEC $ 1919

glasilo slovenske: narodne

m
rs
a .1 ?n
« i
•• i
•t Ch.«««,.
CrMaiUl ts «pra vallkl pra-•torl: M37 S. Uwa*aW av.
Of/lc« ef pabUcfcUon:
S68T 8«. !«WfuUU TtUphoat i LasradaU tlU.
ir^TcUkili4VJ&rtlRC ^ Chicago, IIL, potok, 5. decembra (Dac. 5) 191«.	SfEV.—NUMBER 286.
<*•. I4i) atk.Hsil fcf lUAHtl	g. lil?, — f4» U r-t OIH— <1 CU—f, UU««U, ly -tUr •< tU
•t «mM rmU tf
providad for in
A. t. IhtUm«, FcmIhmut Otoml
HOJ, A.t ,f O.I S, ltiv.
m Jum i4, tata.
1
"ZDROBIMO STAVKO IN UNIJO RUDARJEV".
Tako se glasi splošni krik organiziranega delavstva. V Clintonu so boqe kopali premog, povzročili 90

eksplozijo in iest je ubitih. Ostre na-redbe za omejitev premoga. V Chicagu je iest in polurni delavnik.
- ^Mf. , .
-.......
? Splete! itavkovni položaj
Stavka rudarjev traja dalje. L Položaj je vedno slabfti ra opera torje in podjetnike epi oh, kate k rim zmanjkuje premoga za obra ; tavanje industrij in drugih podje lij. Podjetniki, posebno veliki, so pričeli divjati. Oni bi "rešili premogovno vprašanje s tem, da hi raribiji organizacijo premogar-jev. Prijeli so ailiti na dan s ne-brojnlmi in naravnost blaznivirai nakanami za uničenje rudarske unije. Njihovo geslo ja, da je tre-i}n streti stavko za vaako ceno. In pri teh nakanah jim pridno pomagajo nekateri vladni uradniki, ki hočejo prisiliti rudarje, da sprejmejo Garfieldov načrt za šti-rinajstodetotno povišanje plače.
Illinoiski krslji premoga ln drugi podjetniki, klso prišli na dan s krasno idejo, da je treba a posebnim zakonom odpraviti sistem, po katerem rudarske unije prirejo prispevke od svojih Članov, da ae namreč prispevki odtrgajo od plače v kompanijski pisarni. Nasprotniki rudarjev pravda*.*'*' taistem Pgmo-
gel premogarski uniji, je da I nea najmočnejša deltvAa organizacija v Ameriki. Zato je treba po njihovem mnenju uničiti ta sistem in potem — tako mlalijo — bo konec rudareke organizacije.
Iz Waahingtona poročajo, da se tam vrši aeatanek zastopnikov ve-' likih premogovnih družb in zastopniki so se dogovorili za novo plačilno lestvico, ki daje rudar-j jem več plače, kot pa ponuja Gar-field v imenu vlade. Willlam ftreen, tajnik-blagejnifc nidarske unije; je Izjavil včeraj v odprtem pismu, da ao rudarji sprejeli Wil-sonovo ponudbo sa 31 odstotkov in da bo stavks takoj konec, ako operatorji sprejmejo to ponudbo.
V Clintonu, Ind., je bila v sredo eksplozija v premogovem rovu »ogle št 3 in šest kompanijskih bosov, ki sokopsli premog, je mrtvih, trije so pa ranjeni. Ranjenci pravijo, da je oksplodjo povzročil "vetrovni" strel, to se pravi, da niso razumeli radarskega dela ln valed tega so izgubili življenje.
Zvezni sodnik jlndsrson v Ir\-•lisnapoUsa je izdal zaporno povelje napram članom rudarske »ksekutiva in 79 okrožnim odbornikom organizacije radi "žaljenja sodišča." John Lewis, predsednik, W. Oreen, fsjnik in drugi "anl ekaskative so položili poroštvo po $10,000 vsak in prihodnji »or*k bodo zaslišani pred eodl-Mem. Frank Morriaon, tajnik A-riike delavdks federacije, je is-javil v Waahlngtonu, da ponov ne sodnljsko persekuclje rodite Ijev rudarske unijs ne bodo re-We kriza.
Nsredbs vladnih kurivnHi ob-1 »»ti sa varčevanje a premogom "> vedno ostrejšo. Posebno trpi (hicago. Dsnes otopi v veljavo "sredba. ki dolo«a, da sa sapro ves manj potrebna tovarne ln ds-'"vnfca, potMftie pa obratujejo le k* k pol urs dnevno $ sadnje vtlja tadi sa prodajalnico In pl *»nie. Okrog 300,000 delavcev in <)<**vk ja prizadetih.
ski industriji rešiti s kompromisom in v sporazumu rudarjev in podjetnikov. Med te dnevnike spada <tudi Chicago Tribune. Se veda ti dnevniki ne kriče Iz ljubezni do rudarjev po kompromisu, ampak ker je v nevarnosti ln dustrijalna produkcija in bodo pričeli tovarne zapirati. V tem dnevniku je izšel Članek0 v sredo, v katerem elankar namiguje od strani, da bi bil rudarski spor kmalu izravnan, če bi se vlada ozi rala na ponudbo delavskega taj nika Wilsona. Ta Članek je napravil na WHliam Oreena, tajnika rudarske organizacije, tak vtla, da je pisal oipenjenemu dnevniku pismo, v katerem pravi med drugim: "Kurivni upravitelj Gar-field ae je sam vrinil v spor in njegovo akademično ravnanje s prsk-tičnim problemom prinsie trpljenje vsi javnosti.
"Delavski tajnik Wilaon je edini, ki ima pravico izravnavati in ae pogajati za dogovore v mezdnih sporih. Pr. Garfleld nima nič va* avtoritete za določanje mezde 'Jntferjem,dhttJma ptavico dolo<'; ti, kakšno čeno nSj' plavajo premogovniški ' podjetniki sa jeklo, smodnik ln druge potrebščine, potrebne pri produkciji premoga. *Dva tedna več zmešnjav, povsror ietilh po kurivnem upravitelju Garfieldu bi narod t»o agrožsn od nsjvočje bede v sVetovni zgodovini. Vzbujena jsvna sodba bo odvrnila to bedo in povzročila, da bodo rudniki zopet obratovali s tem, da bo zahtevala, da zvezne vlada sprejme porsvnsvo ns pod-agi ponudbe tajnika Wllaona."
Odborniki rudarska organiiaeijs obdolženi žalitve sodišča.
Indianapolis, Ind. — Zvesns-vlada ae je sopet obrnila na zvezna sodišča, da konča stavko rudarjev na polju mehkegs premo-Na zveznem sodišču je bile vložena obtožidcs, ki "ohtožu-, s štiri ln osemdeset nsrodnih in distriktnih odbornikov rudarske organizacij« kriminalu« / Ja»**e sodišča.
Zs vsakegs je določenih deset tisoč dolsrjev poroštvs. Predsednik radarske organissoljs John Levris, tajnik rudarske organizacije ,WllHam Green. statističsr Pcrejr Tetlow in urednik rudsr-skega strokovnega glasila MM 8earies.so bili obvi^ ni. da se sglasijo prihodnji dan ns sodišču in da položc poroštvo ss deset tisoč dolarjev.
Dalje jih obložujejo, ds so se zsrotniško dogovorili ss nsdslje-vsnje stavke. t ■
Fanta premoga al
Imfsrlal, Vek. -
funtaifl
ljudje ograje, fsrmarji ps *oni»-
ne ŠtorŠe. Belfast, Vek. — Premogovs sa-
loge eo pošle. Ljudjs kurijo s koruznimi storil. V Wsjrsldu so rsv no taks rszmers. LjudMvo silno trpi, ker nims kuriva. '
IN DUSTRIJ AIH A 0A ORDRUtA T.
O; 1 i M...... pHBHI.
Wsahington, D. o. _ Inddlrl jalna konfersnea, ki jo je skMea predsednik Wilson, / da untanot liarmonijo med delavstvom in podjetništvom, je pričela zborovati pod predsedništvom delavskega tajnika Wilsona. Herhert Ifoo-ver je bil izvoljen podpredsedni-kom, tStanley King iz Bostons pa začasnim tajnikom. Druga jconft, renca je pričela za zaprtimi vrat-ml in časnikarski poročevalci ho bili naprošeni, da zapuste koufe« renčno dvorano.
— Odkar > pone-v Woskingto-<v rudarski indu vsleMsnMki IWU ločeni strujL Bna stmja fro-rudsrjsm, draga |Ps zagovarja
sporazum glede
(reke je dosežen?
----
Revolucionarno gibanje v Italiji; ena stavka je prenehala, a šs
preti druga. ^ D ANNUNZIO JI UONAlf?
4. dao. — Ii Pariaa js prišlo privatno poročilo, da so ss
in ameriški sporaaumsll gleda na rsšitsv reAcaga vprašanja in sdaj pradlošs načrt Italiji. Frank X*. Pok, načelnik ameriške delegacije, ln Okmensean sta boje is podpisala nov načrt. Kak js ta aaftrt, še al snsno, ali kstot ss čn/s, js aaftrt tako »e stavljen, da sadovolji Italija. M Is Rima je prižla vaat, da dfM-nuM/.io v psr dneh izprazni Hokb in redne itslljanSke čete ssaedojo mesto.
Hern, 4. dec. Nemiri la ia-gredi v mnogih itslijsnskih mestih imajo vedno bolj r*voluelq-nsrn£ značaj^?*! demonatosniah
|MBnnu/je bil zaboden i»oJkov-uik Spsl in pptnsjst drugih oseb je bilo rsnjenih. {
Hlm, i dec. — Sinoči so vojaške lete streljale na ljudsko množico .v. Rimu. Rden delavec je Ml uhli in rs njenih, (časopisi, ki so prenehali izhajati v torek, so dsnes zopet izšli. .Socialisti v Ne-splu so skl^hlli včeraj ns javnem shodu, da se uvede v mestu štiri indvajseturns protest na stavks, ki prične v sredo o polnoči.
Soeislistična strsnks iu splošna delavska zveza šta preklicali ge neralni štrajk s izjavo, da se starka ponovi, ako liodo nszadujaki in profeaijonslni militaristi kršili državljanske avobodŠčinc delsv-cem.
Položaj v Milanu je zelo reaen. Generalna stavka ni bila brez po-aledio. Socialistični poslanci v parlamentu so obtožili vlado, da a ona odgovorna za lsgrede, ki ao ae vršili v pondeljek ln torek
BT
BOLGARIJA JE ZA J BALKANSKO 1160.
Bolgarski liatikkl državnik Stam-bulinaki js izjavil, da njsgov cilj je svssa balkanskih narodov.
DRUGE BODOČNOSTI HI

SVAT UVRDEL PREISKAVO VOLILNIH SLSFABU V Ml OHIOANTT. ^
sslijo v KaUfomijo
Neb — Vsak vlak. ki odhaja proti zapade, je nabH psssžlrji. ki gredo v Kalifornijo, ker ss boje. da bo zmanjkalo pre mogs. Seveda odkajijo «e®» *>° gsti ljudje, kajti dfUvri nimajo denarja, da bi preživeli zbnn r brezdelju v solnčnatl Kslifsrniji Pasaži rji prihajajo hi vseh krs-jgv, največ pa Is drSsv NebrsAe la lo^a.
Washington, D. C — Heust je v aredo sklenil ua predlog «lemo-krata Pomerena ia Ohija, da pre gče ns kakšen način je bit bevo-I jen senator Ne«*berry v Mlehl-gsnu. Prehikava. katero l*» vodil senatni volltveni odsek, tN> trajala morda do prihislnjih kongresnih volitev.	«
Kakor poročajo is Ursnd Rs-pldss. Mieh., je okrog dvsjaet «*»-tencev že priznalo krivdo nIc-pari j v zvezi s volit vsml. ko ao bili prvič zsallšsni pred Med obtoženci, ki so ae priznaM krivim, je tudi neki duhoven, ki js selo ns glssu. Drugi obtoženci, ki so laja vili prod sodnikom, da niso krivi, sa bili izpuščeni proti panrftvu v vsoa,$l/KW.
1'aria, 4. dee. —. Aleksander Siumliulinski, lielgsrski uiiiiistr tki- predsednik lu vodju kmetske Stranke, ki je zadnji teden podpi sal mirovno pogodbo z zave/uiki, je dejal včersj v razgovoru s rtKevsleeiu čikaške M>aily New«', da bodočnoat Balkana je črns iu polna razlogov za nove vojne, ako sr balkanski narodi ne združijo (sočno zvezo.' Njegova ideja, da Amerika ali **aj zaveanlki potna ga jo ustvariti balkansko avezo.
Htambirliimki je izjavil, da je prisegel, da dokler l»o on živ, Bolgarska nikdar več ne vfne razmere, kakršne so bile za časa kralja Ferdinanda. On je veliko upal od Amerike iu še vedno upe sli dejstvo, ds mlrovns pogodba ne vsebuje SVilsonovlh načel, ga je zelo p«»trlo. Bqlgerska je odložila Orožje in prva kapltirllralu le zaradi Svečanih obljub predsednica Wilsoua. a one dbljube ms niso zpoiiiifc^-i.
Htsmbullnskl je med drugim rekel : "V zsčetkp vojne so zsvesnl-Ski letalci vrfii na bolgarska tla mnogo leiajkov, ki so se glasHi, da Bolgarija ne bo iagulilla najmanj-že ga »košek* ozemlja, ako sklene sepsrat«4 mir s zavezniki. Bolga-rl pa ulao zaupali tsm obljubate, t min zaupali so v \»sako besedo
■Hb i i 'm m*
KITAJSKA EAHT1VA ZADO SCENJA OD JAPONSKE
Peking, 4. dee. — Kitajska vla da je dostavila japonskemu poslaniku noto, v ksteri zahteva, da mora Japoimka odpoklieati svojega konzula U Fučova, plačati od> škodnimi sa umorjene Kitajce, ki so jih napadli Japonci, kaznovati japonake voditelje, ki ao povzročili iagrede v Fučovu in končno mora japonski konaul v Fučovu prositi ondotne kitajske oblasti ojmišČenja za povzročeno nasilje. |ii)aponsk* še ni odgovorila na to noto.
nemčija pravi, da ne pooplseprotokola
Stališče Mamoev m ja sprsmsnllo odkar st Rumunol la Italijani lah kg rogajo sntsnti. p
vrhovni svit polul novo
Siji • NOTO, .-
|Parlz, 4. d.Baron Ivin t Lemnfr, načelnik nemške delegacije v Parizu, je iajavll včeraj p>vd ameriškimi časnikarskimi mročevslel, ds vlads nemške re-publike ne podpiše protokola sa uveljavljenje mirovne pogodbe toliko Časa, dokler ssvesniki ne frtsjo is Istags določb, a katerimi se Nemčija nikakor ns st rinjs. ^emher je dejal: "Jmsm popolno oblast podpissti protokol* vsak trs-noiek. kakor hitro zsveinlkl črta-o točko glade odškodnine zs potopljene ladje v Hcapa Flowu ln prepuste to vjiiašsnjs rsssodlščn v Hsagn In kadar ss črta točka, ki
»^sir
NAPETOST MED ZOR, DRŽAVAMI IN MEHIKO.
V Waahingtonu razpravljajo o pr«trganju diplomatih n, m. . kov g Mehiko.
VILLA BAJE ZOPET UJET.
je xalitevn, da morajo
M^HoHpigijo V finančnem" k ^^f^^MI	so mne-
et( v teritorij al urin ozlru.^fr.Ha ^ u ^ N<mi/jj0 Okortj*llo po-
nam je sa dobo 40 let velike kose ^^ Rllrounije ln Ilsllje, ki
polovična zmaga tekstil m delavcev.
bolgarako zemlja: Izguba Traelje Je velika, ker zdaj smo odresani od Kgejskaga morja. Ravno tako nas boli izguba južne Dcbrudše In Maesdmdjc. ki ostala brni av. t onomijr. Htorili Wno vse, da vestno izpolnimo njlrovne pogoje. Pokazati hočemo svetu, da tiiamo narod luijskačev lil intrlgantov, kot smo prikazani. Časi kralja Ferdinanda se ne vhiejo nikdar več. Dokszati hočemo, da smo kulturni in civiliziran tiarod. Kljub temu pa čutimo, da jc krivica prevelika in da ae mora mirovna pogodba revidirati. Kar zdaj prosimo — ne, zahtrVamo — je to, da Združene države In zavezniki ppiože temelj trajni tveci narodov na Balkanu. Urša taks zvsas Js trajni mir ha Bslkanu ns-i m »koč. Tods bslksnski nsrodl Še niso prlprsv^sni ns rvaso. Obžs-lovati je, ds ns Oržkem, v Krbljl niti v Rumunljl še ni nove. trdne vlade, kakršna j« danes v Bolg* rfjl. Pfedne sem pod^ilssl porod-bo, sem pUal miiiislrsklm predsed-1 uikom v Franciji, Hrbljl. Grški Iti Kuni u ni ji, ds se nsj tskoj slore koraki za ustanovitev balkanske zveze." • J/ V •	' . f J
Htambulinskl ne govori rsd o svojem jetništvu zs čsss vojns. Prs v|, ds je to ms len kost ns rs*. Ns krslko je povsdsl: MV sep. leinbru 1916 sem otielodsnll ms-nifest ns ljudstvo, v ksterem sem protesllrsl proti vojni.Tri dni pozneje sem M sretlrsn in rsz-prsvljslo ss js o vprašanja mojs eksekueije. Istočasno s** jS aprl v armadi polk Is mojega krsjs In to je vlado tsko oplsšilo, ds me ni dala usmrtiti, temvel me je mmIIIs v dostnrtno Ječo. ZapH sem
bil tri lets. To je vse."
- - . j
-»■t »r1^"" f/,
sovjetska rttsua sporočila avoun, da je pri
fn&umk sa ■■m
rsll Rlver, M stsvka tekstilnih
— Genersi ns
ss ns satenite as odloks vrhovnega sveta, kar se tiče Ogrske lu Rake, Obenem sumijo ssvesniki, da ja akcija smeriškega senata, ki j« zavrgel pogodilio ,tudi vapod, budila nemško vlado, da se ne da vcč psatlti. Vrhovni syst js vla* raj poslsl v Berlin iuivo noto, v ksteri sahteva podpis protokola ln* protestira proti povečsnju nemške srmade.
Ameriška dclegscija zspustl Pariz 9. decembra xa gotovo. Dejstvo, da se NemčiJs brani podpisati protokol, ns ovlrs progrs-ms smerlšklh delegatov, ki »o sklenili, da morsjo biti na vssk našla doms o BožU-u. Ameriški poslsaik Wsllsce v Psrisu bo poslej ssstopsl Združene države na s^sh mirovne konference.
HCl FRANOOSKEOA MINISTR SKEGA FRBDSEDNIKA JE OD-
VOZILA PREDAVANJE
Hartford, Oona. — Tukaj js Imels prsdsvstl hči francoskega minlsfrakega predsednika gdč. Clemetieesu Jsijues Msrie, s ker jrf us predsvsnje prišlo msnj kot sto 'osah, js odšla domov, ne ds bi pričel s s preds vsiljeni, ker'ni hotela govorili pred praznimi sto»
Poslušni i Jo je imels It Izbrans družbe, kajti k takim prirmU-t vam ns prihsjsjo navadni delavci. Pičla udeležita pa dokssuje, koliko ss brlgsjo zs predsvsnjs v t ako« vs nI "boljši" dru»l Ce M bil prirejen dobrodelni ples, ej lo bi se trlo dsm, ki bi fcszsle svoj nakit hi svojo potratno riileko Ns predsvsnje, ej, to ps al zsnjs.
VVuahlngton, D. O, v <llplo-matičnih in političnih krogih go-vore, da postaja položaj selo re-sen iu da postoj) možnost, da <bo-do prekinjeni diplomatični sliki i Mehiko iu da bo umsknetio prižigi nje CarraitKovr vlade,
Senator FalI iz Nove Mehike jo I predložil senstu reiolueljo, v ksteri zahteva, ds se ipretrgsjo dl-plomatičnl stiki a Mehiko in d^ ae umakne priznatij« Oarranaovs vlade.
Meuutor Fall išitužuje mehiške konzule, da podpirajo propagando f. W. W. in druga radlkalec. Henator pravi, da iuia dokuman-tarna dnkaae, ki jih predloži odseku.
Ko je bila aklieana aeja senatnega odseka aa zunanje zadeve, ja senator hodge Izjavil, da je mehiški položaj aelo rosen. V političnih tu diplomatIčnlb krogih sedijo. da Je samo Še en korak do obn-rožene intervencije, če bodo prekinjeni dlplouiatičnl stiki.
San Antonio, Tsx. - ldstl v Č|;
vavl ln Monreju poročajo, da Carraiias didržavs koafersnoo i dvoma uajmočnejžima vojaškima poveljnikoma (ieneral Frsnclseo Marguia lu general Dlegue ata bila pozvana ua -konferenca v glavno mesto Mehike.
•	- Teksanaki lovci V
sa bili mobilizirani ln generalni adjmtim ftna mm, da jih po. miieM za ioiikd'ko«iipanlj, kot se
mu zdi, da so polrabne zs vst atvo mejs.
Juarss, Meh. ^ Vojaška in el. vilne oblasti as trudijo isvsdeti, če js bil rea hsndH Franeiaeo Vlila ujet bliao farrsla. Poročilo o ujetništvu lasglsšsnaga, bandita je frejel P, V. < aballe^. aupsrin-lendout mehiških železnic.
Gsnersl Ks«'obar js reksl, da ims general Dieguez sedemnajst tisoč tnož v ssvernem paau ln fte f< Vllls še nI prljst, bo ujst kmslu ft v dvi*b mesecih.
Meoflrljelns poročlls, ki jih je prejel tuksjšnji smSriški konzul, |M>trjujejo vest, ds js Vlila ujet.
II PaSO, Tez. -- Brzojavka Rio Plat* Mining hompsnije prsvi, da rasupltega bsndlu ulslo osem štirideset bsndltov, ki so na-stsnjenl en dsn hoda od Parršla. BsndltJe zsbtevsjo petdeset tlsol l>erov za njegovo Izročitev.
l:
l/ondon, 4. dee. — Lajtnant polkovnik l*straog Malone je
dflaveev. ki je dane« izjavil v parlsmentu. da js bila v teku dva dni. je končana j prejel od aovjetok« vlade v Mos-In dela vel se ss vrnili ns del« s k vi uradno depeš«, ki se glaef, da
■■■ Je ■HBH
polovično smaga. Zshtev sli ss |K»vlft«nje plač«, dobili so pa le 12^% sli polovic« Oicr«« «M«0 delavcev v 111 tovarnah js pri-
sovjetska Noslja pripravljena rs mlrovns pogajsnjs s Veliko Britanijo. f*»e;*eni poroča arvjH. sks vlsds. ds ni v nlkskrtnl svati i Nemčijo. ■
KOKOŠJA jajca sajj fo-dražila sa d9sst centov.
Plttsburgh, fa. ~ Kekošjs jajca so ae zopet podražila Trgoval
na delalo so kvotirsli cano ss tu-cat js jc na pel In osemdeset centov. Nekf trgovec ns drobno J« p rod s js I tuest Js jo po dolsrju In
pet eenlot
rešitev v zadnjem trs-
NOTKU
V. T. - Medem ds-Is ve« v, zaposlenih <prl tvrdki Booth A Hytm, j« odrinilo od <*>-režjs v malem čolna, ki se je prišel kmslu pot spi jati. Nekdo je hitro vprssnll vMgaH«o la l»rižgsl čtMffris. da j« zeflafotel plamen ss trenoteši. Znamenje ao videli aa obrefja la kmsls je priplul č«ln ne p«moč Bila je skrajne sila. kajti čoln se je pogrešali, k« j« zsdnji delsvee stofi v rešilni kk.
OBAVNAVA proti zdravniku redi) is hu, obtoib-NEM ocetomora, ji pri Cela. ,
Jseksoavilla, n. - Tukaj je
prišels porot ns Olirsvnava prati dr Iforsee Avgust us Rsddlsku, ki M sbtošen, da je umoril svojo-gs eč«ts Htephen M. Reddlshs, bo gstsgs farmarja lo kuhsrieo Ra-eha«l fiaeo
Kana a rja ki njsgavo kuharico s« našli umorjena dne J, aprila 1.1. Kmslu po umoru js bil nj*ev sin obtožen, ds je v družbi i M. Mslekendens IsvHHI
ChAsafs In okolleai V oblačno, mieg la mrslo. Ms m padal In severni vstrovi. nI ishod sb 7iOB, sahod
PROSVETA
GLASILO SLOVEMSKE NAJtOPME POPPOBftE J EP NOTE
UUTKTUA SLOVEVSEE KAMftHg MttPflRHE JEDKATI
C*n*	to**"***' Hokopiaj — t* wr*t*)0
maBmSSrolnina: Začinjene drtav« (izven Chieago )"ln C»n*<i» TO?"aa •SUM M pel UU in $1.00 m tri s»eeec«, Chieago $6.60 Bi IHo, $2 7» St pol Uu, $1.40 za tri rh mc^Sms l"t>/-<*m«tvo $T,0Q.
Orgša tlw StffU W>tioil Bmfti " 111 OvmJ bf iUvMi« Nftli»Ml Beseflt SeeUtJ!
Advertislng rate« on sgreement.
Sobcrription: United Statea («*c«pt Chieago) and Cm.di $4 p«r CM«««« $6.60, and forelga coantria* $7.00 por jrear.
T---r - "'f	■ ■ — -s=xs = -^.-TT-aHnrr- wi — r ------r—- -
OiUm v •klepanju o. pr. (Nmmfcir 30-IS) p*l«g	Im«m« Ja tt^UMN^te ^di flM J® S l^MS BSrsjhliESU uiM, dm m VMI m (Utari lUt.
BANKROT STAREGA SISTEMA.
Že med vojno smo večkrat povdarili — in ne samo mi da svetovna vojna mora prinesti politični, finančni in gospodarski bankrot starega družabnega sistema. To ni nobena propaganda, ali fanatična želja boljše vikov, temveč resno konfctatiranje fakta, ki je neizogibna posledica vejns.
Politični bankrot je že prišel v mnogih državah. Ban-krotirala Je cela vrsta najmogočnejših monarhij. V Rusiji je skrahiral docela ves politični in gospodarski sistem; druge države in državice so pa na robu kraha.
Kako stoji svet finančno? Stoji tako, da samo še visi. Borz i ja ni in finančniki sami priznavajo nevarnost. Nemška marka je oni dan padla na dva centa vrednosti; avstrijska krona je vredna en cent. Italijanska lira in francoski frank se vdržujeta pokonci umetno, kakor se nasi čuje napol živ mrlič s pomočjo drobne cevke. Francoei danes plačujejo devet frankov za ameriški dolar, kadar kupujejo v Ameriki, kjer je še njihov edini trg.
Ako Nemčija bankrotira, pojde Francija za njo in pojde Italija. Francoski kredit sloni na obljubljenih nemških miljardah, toda z bankrotom se razkade miljarde v dim in Francija ne bo mogla plačati niti obresti od ogrom-
f vojnih ddlgov, Italija pa še manj. Ostane še Ang „ a splošni bankrot mora zmajati tudi njene finančne leljeMn morda se obdrži s konfiskacijo privatnega bogastva; morda pa tudi Ae.
' ; Japonska tudi poka pod težo dolgov. Kitajska jf aUha kot koza v maucu* Ostane še Amerika. Kaj pa počne Amerika, kadar bankrotira Evropa? Vprašaju* trgovert, ksko se počuti, ko so vsi njegovi odjemalci suhi!
Bodimo resni. Svet stoji pred finančnim in gospodari skim bankrotom in le čudež ga odvrne. Medtem p* H|*rbonci vlečejo svet nazaj v predvojno dobo....
k fao, Wje. Prisap*irmetss>, ds premogamka stavke tr tukaj, drla vi ni pof>olii*WKajti< n*<t rovov js pričelo obratovati in eri pa še vedno počivajo. Do
KAKO PRIDE ČLOVEK V NEVARNOST, DA GA RAZ-'
venci ji, ki so je vršila v Chejenu,
V
'.ir« -
GLASE ZA NEVARNEGA PREKUCUHA.

Sm

Županu Harry L. Davisu v Clevelandu ne more vendar nihče očitati, da je nevaren prekucuh, ali da ne spo* štuje obstoječih zakonov. Ali o županu sodijo zdaj nekateri ljudje drugače, odkar je dal policiji nalog, da naj aretira vse importirane stavkokaze kot dvomljive zna-čaje, ki prihajajo v Cleveland.
Jeklarskim podjetnikom ni bilo županovo početje všeč že zdavfoej, kajti vedeli so, da jim je nemogoče im-portirati stavkokaze, dokler policija izvršuje županov n*» log. Zatekli so se na sodišče, ko je prejihjo soboto zopet
dospel transport 60 stavkokazev v mesto. Najeli so ad- gi^ji v minoisu, P*m»«yix*niji. vokata, ki je vložil peticijo, da se izpusti Ralph E. Fer- (i»dUni, Ohio in Kanaatu ter tfuson, ki je prišel v mesto tudi s tem transportom. Sodnik t^^r^. tS? Westenhaver je ugodil prošnji in ob tej priliki je dejal, L nt
•da je tako postopanje nepostavno in nespofttovanje pra- .......
vic ameriških državljanov."
Doživeli smo že marsikaj, toda Čitali še nismo, da bi bij kateri sodnik obsodil početje policijskih organov v raznih mestih, ki aretirajo v mesto došlega brezposelnega
» • i	' ft--n - ---—	-----IIM7IIUM (>IVI(>a <)U V l II KUJ*
delavca, mirovni sodnik ga pa obsodi na 80 do 60 dni na *ujo naselbino. Po k^j so primi,
popravljanje cest radi vagabondaže. Takih dogodkov smo "
imeli v malih zapadnih mestih na stotine, kadar so primanjkovali delavci.
1 Seveda nekaj drugega je, če pride v mesto stovkoksz, oprav je bil nabran v drugem mestu v človeških nižinah. Dpkazana stvar je, da so se zločini pomnožili v vsakem mestu. v katerega so uvažali stavkokaze. In če je župan Daviš izdal odredbo, da se izženejo profesijonalni stavko-kaai, ko pridejo v mesto, je to storil iz edinega namena, da ohrani javni mir in da se ne pomnoži število zločinov.
JOaOSLOVANI M


Iz vir oo poročilo I* vina
O lavni govorniki bodo FEAMC SVETU Of Dr. k. VtotlČ, as-
stva in vtads na mednarodni delavski konferenci v Washinftonu, O. C., in najboljši jugoslovanski
STBtV K * I S T 4 K.
Sbod se vrli v nedel/o, 4ao 14. decembra 1919, ob dveh popoldne
M ___<___i .__i J MA|Mal	^ladtm Ym
v noerDcrjevi avorani im oiat Mmr
land in 31. ulid, ohiosgo, IU.
pest, ds je v tukajšnji naselbini ie dosti žganja, katerega imajo pristni Aaierikanci. Kakor se 60-m, ima nek tukajšnji ' ■ 11 n \ 11 r.k pi-fjinjo zalogo žganja.
novembra je »klical v tu-biljardaioo supeHirteu-deut ahod, na katerem jc jako lepo govoril, da naj ae vrnemo na delo, Mi da so ae premogarji v drugih naselbinah v Wyomingu ie vrnili na d?lo. Ker ni bilo nobenega navdušenja ea ta njegov goror()f jo p»*5fV l*>es4s*at*i kaj je vsTok, da se ne vrnemo na delo. Odgovorili ao mu, da on dobro ve ca vae fri 'daje »epotrebno is-prsševadi; premogovni baroni naj podpišejo naše zahteve, odpokli če jo naj vojaštvo ia potem se bomo ps takoj povrnili na delo. Odgovorili so mu, ds mora vojašrtvo oditi h te naselbine, prej, kot se vrnejo na delo. Tedaj je zopet pričel govoriti in dokazovati, da vojaštvo ni tukaj radi tega, da bi na« nadlegovalo, ampak, da nas čuva. Prodi kom neki! Še sedaj se čuje jo gfovorice, da so vojski pri-edino h tega varofca, da so delavcem ppbraji žganje. In ta sum nja se potrj4ije vedno bolj, ker je bil en teden prej nek detektiv v tuksšnji nsselbini ki je ]u>tem dajal navodila vojskom.
HedSj SO pa vojaki pričeli delati; nev fttvn samem, smpsk tu naj. Pričeli so namreč odvažati rasne odpadke in premogov pepel izpred rova v naselbino ter posipljejo ceste, ker so jsko sla Navsezadnje, še ne bodo napačni,' sko nSm (popravijo ceste. Kako se pa vojakom dopade to delo, pa he vem, ker Še nisem z n<A>eithn govorit. Kaj posebno gotovo ne. Orožja tudi še niso no benega hfkali pri delavcih, p Ne zdi mi ee .tudi umestno, ds ao odpravili vse gostilne ter pro dojalne opojnih pijač. Po mojem mnenju te (bilo veliko boljše, da bi Mle gostilno, v katerih bi ae $rodaj6le opojne ipijale v »vsalki Naselbini v Zdr. driavah. Tudi ae >ns'.sso«am strinjsti a tem, da bi
Od leta 1914 do dsnes 1919 smo bili popolnoms odtrgani od domovine. Le malo vesti, in te atrogo censnrirane, je dospelo od naših bratov onkraj oceane in vsakdo si želi izvirnih poročil o pololaju v domovini. 1	' t? '
V Ameriko sta pre<( .krasni dospela iz domovine dva Siovfn-ca, Fram* Hvetek in Dr. L. ^erlč, da se udeležita kot ^aatopnUca ju goilovanskegs delavstva in vlade mednarodne delavske konfrrtNicej
v Waahingtonu. O. O. " ' I r v • 'L ti »i ;,v r #» i* fS
«RJ(S08LOVAN»KiO H B Ul BU<^ANSKO ZDRUŽKN.J K, do. bro vedo£, ds si narod po Ameriki Želi izvirnih uatmenih porodil is domovine, je takoj naprosilo rojaka Franc ;fcvetka in Dr. Perlčs sa aodelovanje na par shodih, kar ats ons dvs privolila z največjim veseljem. j: • ■
PRJDITE V»I in pripeljite seboj svoje prijstelje. Priliks, ds kujemo resnico o položaju v domovini, nam ne bo nadUa tako kinaln zopet, zato V8I N»A^8HOD v nedeljo^ dne 14. deciirtbi<a'ti'l.. to4fi»<f <6* dvete popoldni! ^ d imovali vsi tapeti vsied neumnosti
»knjkflfa/pijanea. Kot' sem zadnji* (fita| o4govor dr. Kerna neki čl a-,
nicV.^I Bai vo,i 2a MU&0' aflco i*
njen>oŽ pijan ter jo v pijanoot t- pr>U®S, Moje mnenje je, da -b ;r: bilo vel&n boljie strogo kaznovati dotWrt^jiT gostilničarja ali^ploh osobo;| Katera ' proda v pijanemu
del f&^oA, ker ^ensrna kazeii je prerfM tfck tS- presto|M|i; In t^njt)V:sc k malo odpravilo vae pi jsh^vlhjc lit pretepanje žen. Ko Hem bivsl še v Pennsjrlvaniji, som tsUfi^NI opazil, Sa^-gostilniear ni hotel proda« -opojne pljale <pi jsucu i ponudil mu je fca vodo. Ali prohibieija sedej kaj koristi! Mi-slim, da prav nK. Žganja jo še vedno dfHSflt In ljudje še vet zapravijo, tort" so poprej. Kajti seda; vsakdo rad pla^a za stdklenino Žganja od deset <lo dvajset dolarje, aamo da jo dobi
" f J- -T"
Iteonas, Wf Vi — Premogar-
Wyo., ao se ps neksteri premogarji vrnili ns delo. Ks aeji tukajšnje podružnice U. M. W. of America js glasovanje izpadlo, ds ko vrnemo vai nazaj na delo. Tods v pondeljok so je vrnilo okrog 50 delsveev na delo, dodkn je *p* slenlh v normalnem 4aau ^res dvesto sudsrjev. V sredo sveder, 19. novembra so je vrftlls redns aejs tukajšnje podružnice fn na 'i i seji ao nekateri da premogarji v dro vedno atsvksjo in da so preme, lil
doM*<*llttiMo da so vrhe-
I |
mogsrji r drugih krajik. Prati te. m« je glsaovalo Okrog deset de. lavcev. Hedsj amo aopot lepo doma.
j.
Orez dvs dni so ss pripeljali že vojaki, menda okrog 30 v tukaj-
#ilw*r ne ve. V tukajšnji nasefbl-nI ao bivali tri ure in potem so se aopot, odpeljali v naselbino, kjer v neliki večini bivajo Srhi, Hrvati in Črnogorci. Obkolili so vso naaeMiino. Krnelo zopet pridejo nazaj a tovornim avtomobilom. n*J katerasi je WJU> tO sabojev žgs-AjS,'l»tei-oga so cSnill na tfmt. in ki no ga zaplenili delat-eem. CreS nekaj faas je sopet pri.
drdrni drug tovorni SVtontol.il,
na ksterem je h«o hitaj zabojev ln kavčegovf napolnjenSi s Iga-njem. Prepeljali so ga v tuksj-šnjo kompan^fko prodajaln«. Kakor Sem *ul, jo Mlft prreejftnjc števila vojikOv pijanih dotlčno noč. Sicer pa to m nW aavega.
^H Itlt! — Citali smo dnevno vest, da je "meščanski odbor'* v Johnstovvnu, Pa,, prijel nekega organizatorja Ameriške delavske federacije (čiUj in piši: Ameriška delavska federacija, ne pa I. W. W. ali kakšna druga hudo-,™ _ delska organizacija!) — in ga s silo odvlekel is mesta Naslednje jutro ao a1 grožnjo, da ss ne sme nikdar več vrniti.
Človek je rad skeptičen. Kaj če bi bila U vest is davne prošlosti? Poglejmo datum, če nI morda 10. novembra l&f><>! Ne; datum se glasi 10. novembra 1919. Caa beži, spomini umirajo, toda sužnjedrftki duh še vedno ilffc

H W»
sjs aa okrajno »odmjo v Ther* awpolK kakor sodijo da v vred. nrntl lil,00* dolarjev. Omenjena naj Im pri tem. da sa vne ta Iga-nje zaplenili edino 14 IneSiaaeeBt, doT-im idsa vseli nfrti eno at^kleni <+ doi isčiaom. kakor se sami na slvljaja, akoravao j« jevaa ta>
aks stavke še ni konoc, tako se Še vedno čita jr>se4i listih. In jo še *ie bo, se ps čuje kot odgovor od vseh delavcev, dokler ne prists nejo premogovniški lastniki na i^sls sskteve.
Ko vprašamo za poboljšanjc plače, nsm neksteri vedno odgo-va rja jo, delaj in moli, po smrti te čska vsfuo plačilo »v nebesih Zemeljsko bogastvo je itsk ničvredno. Je* nevera, zakaj da tO vedno velja Io sa delavce, ne ps as nsše dclodsjstsfc to vedno upravljajo miljone in mHjone dobička v svoje nikdar site blaga j-ne t Le delavec bo vreden nebo-šksgs plačila. Zakaj se pa naši izkoriščevalci ne potegujejo zs to ndbeško plarilo, katero jih čaka Um gori novem kje. Sej ti hočejo Imeti vse nsjboljše in ne štedt-Jo t denarjem, kadar hočejo kupiti kkj boljšega za ovoje "potre-bt".
S^eSdno počKajo^n^atavka je tako mirna, kot M je aploh ne fiK Izmed premogsrjev se al Se
do tukajšnji premogofovi obratovali se le ntt ae vt. Vi Mamo kajnam ba p r i-ho d noak*^MflMH|kl
Lovska as-»ona ss Js Is pričala takaj In sne-Issm dovolj, sa vse pat reke okmg trt štrliš na debelo Iu f aekad šs več. IM ia
tadl — primanjkujejo, ker sk^ prvi daa. Premogarji
vsakdo, kdor lam le ka ki mirno rok* ter rodje ter InvNko
pravico do enega mooaa ali ps arne.
/ Eden izmed tukajšnjih lovcev je imel zadnjo nedeljo posebno lovsko srečo. Naletel je na mooaa, ki je mrtev tehtal celih 2400 funtov ali eno tono in 400 funtov. Voznik, ki je pripeljal tega veli kana na dom je računal samo petdssel dolarjev. ,
Da nesreča nikdar ne počiva je Virginiji so se pripetile »sledeče nesreče na lovu: Eden mrtev in pa že itsk vsakemu znano. Na eAen ranjen.
Na društvenem polju pa ne mo remo zaznamovati nobenega posebnega nspredka, vssj v enem oziru ne, nsW$eč kar se tiAe društvenih sej., N* tadnji fedni seji tuksjšiijega moškega društva so bili nekateri člani tako razburjeni. da so pozabili ns va^ dostoj noKf in pirSvila ter se obkladal i priimki, ki nll|skor ne apadajo na društveno sejo. Nekateri so Se še eelo tolikp,izpo»abili, da so ra bili ailp pri utemeljevanju svojih dokazov. Ko bi ne bilo na seji nekaterih remodnejših članov, bi gotovo nastala cela vojna.
Vnela ae je namreč debata glede nekega člana, ki je bil sprejet v društvo bolan in ker dotič i»i, je vedel, za to, ni hotel poročati na seji, na kateri je bil do-tični sprejet v društvo. Po mojem mnenju bi moral biti tak Član ka znova n po pravilih, ker je zamolčal. Vsled tega opozarjam na ta slučaj društveni odbor, da to stvar temeljito preišče in ukrene kot določsjo pravila.
Člane pa opossrjam, da se deležijo polnostevilno prihodnje seje in izvoli društveni, ki bo resnici deloval v korist društva in organizacije. Članom tega dfru štva pa podam nekaj nasvetov katere naj vpoštevajo na' družt venih sejah in sicer
1).	Ko seja.prične, vzemi klobuk z giave ter pazno sledi zborovanju in nc moti društvenih u-radnikov. Ns ta ftačin bodete lahko slišali vse, kar se razpravlja as seji. : " v•'„'• '' m .
2)	Predno pričneš govoriti vprašaj predsednika za besedo.
3)	Ke govori, kadar, drugi go vegi ter počakaj, da konča. 5 4) Ne rabi nesposobni^ in ža-

Ijjivih izrazov ali m ^ H, gor to je nespodobno in pfdti pravilom društva £
5) Kadar hočeš obtožiti kakega člana, napravi pismenp obtožni-co in jo izroči društvenemu tajniku, da isto prečita na seji. Ns ta način dokaleš svojo izobrazbo. — Ssj ms possate.
Ualversal, Znd, — Takoj po izbruhu splošne premogarske stavke so premogovni^ ^ podjetniki pričeli delati na vSe kriplje, da bi spravili delavce nazaj na delo. Toda dosedaj še niso nič dosegli. Resnica je, d« je njih največjo o-ro-žje v boju zoper organizirano delavstvo, časopisje, v katerega pošiljajo dobro plačane Članke, v katerih razlivajo svojo guojnieo na organizirano delav«! v o, ki. se bori za »boljši košček kruha. Vsled ttga -smo sklenili na sadnji seji. organisaoije V. H. W. <*t America, da so naroči vsem' članom te orgsnissdlfe ds naj niksr no či t s jo teh lašnjivih liatov. Žal, da ss nsjde la cslo med slovenskimi Usti, ki prinašajo razne laži in l*-.dastose ravno o tem štrajku. Ta-k» mm |io nesreči dobil v zadnjem času Številko liata "Kdi-nost", v kajerem sem čkal take oslarije, da sem sc čudil, ds more. spraviti urednik tega liatg kaj takega skupaj. Sami napadi oa premogsrje in takorekoč sla-vope+je premogovniškim tpodjet-kom. Ni šo dolgo tega. ko jo milo prosil ravno ta list podpore od delavcev, da bo mogel ^nši ln sedaj jttt pa nSpeda. llngoče je pa Mil kak bMU od premo-travniških podjetnikom, kdo vet Na vse njegove hedsstoče ne bom odgovarjal, ker nI vreden, prtpo rečem -pa flredntlm •<Kdlnostr» vsako jutro en oče. «Vw-enonimarljo v čsst duhu sa prav nm in
nebno tečna za nas premogarje ker jo ^redbme #ssa kuhalo, i,' iestdesetih na štirideset pod ničlo, iz štirideset na trideset, in i* trideset na štirinajst na' batiiu, katero si je delavec zaslužil pri SadnjlkrvolitvSlt - Kar se izvolili sedaj imajo. Le škeda, da inorHl mo -\sl trpeti iu tudi nedolžni.
Delavstvo, sedaj vidiš, kj« hta* obljubljeno demokracijo, ki te tr. ga navss strani in te koče pop(l|. noma raztrgati. V zadnjem čaKU so delavski uaj»protniki pričeli de. lati vsakovrKtue po^tsve, katere niso nič kaj prijetne za delavec poslužujejo eetvoch mogočih sredstev in mislijo, da je sedaj še čas, ke spijo naSi sužnji sladko spsnje. 1 .ij--': J| '
l)elavstvo se vse premalo zani-ma za delavske politične stranke'-in nekateri se je še celo boje, kot
vrag križa. Mesto* d* M sa ni/.irali, pa š{ ratbavljajp in nas. protujojo; Toda, pvepiiean sem, da bodo sedanje dslšvsko izkoriščanje odprlo oči delavcem, da bodo glasovali na dan volitev r.a e-Isvske kandidate in da ae bodo organizirali politično. Kajti le po-tom delavske politične stranke je mogočo izboljšati sedanji položaj, ki je vse prej kot pa dober za de-lavKtvo.
Narodi v	£*priili (!«■
tega prepričanja in vedno Čltamo poročila, kako so se a- tej ali oni državi delavci organizirali in ip dan volitev odglasovaH za delavske kandidate in tako dofcili gvojJ|;' zastopnike tain, kjer se delajo po-stSve in ukrepa o usodi naroda. Delavstvo je z zadnjo vojno iz-poznalo, ds ic toilo varano in izko-Hščano v največji mCri in da je bilo samo orodje raznih velepro-fitarjev, ki so kopičili miljone v^ zadhji vojni, dočim ao mbrali de® lavci žrtvovati vse. In pometli so z njihovimi zatiralci in sedaj so na poti' napredka in boljše civili-zacije ter uživajo , svobodo.
Delavci-rojalki, organizirajte Re politično, pristopajte k stranki, ki zagtopa vsše interese, ket le na ta načiu jc nam mogoče »boljšati naš tu*u položaj. Kakor se naši uasjprotniki organizirajo politično Uifo sc morami tudi mi. Lkhko « od njih učimo, saj ^pOineni flobra politična stranka ali or^nizacij«. ifctfjfiibfftaeravei tako diro poli-tično organizirani, kot so naši na-sprotni«, bi bile vse drugače m-mere sedaj, ko so. vsled haš*-ga nezanimabja za poliHčtio organizacijo se nahajamo v takorekoč brezupnem stanju. Toda vae to »e Se lahko ispk-emeni, ako vršimo svojo dottnoit na pomičnem po-lju. Vse dhigo je sšmo nesmisel in nam le škodi: Tb naj ai zapom-| nijo onf, ki rtdčcjo ničesar vedeti o političnem organiziranju in žametu jejo politično organizacijo med nerabno.Stvsr. Silijo z glava skozi zid, mesto da M se napotili skozi vrnts politične organizacij«.
V tufcajfinji naselbini imamo "Slovenski izobraževalni domM, ali ia\x ker se naši rojaki tako malo zanimajo za izobrazbo na »vseh poljih in le redko kedo se sglasi v tem domu ter čitS čssnike in knjige, kstCre so ns razpolaga
iNporočam rojakoni, da se zanimate za izobranlK), naročajte do-!>re knjige in čssnike, ter iste pa zuo čitajte. Posebno še priporočam, da se rojaki naročujejo sedej na "Književno Matieo SNPJ'. Knjige bo prijeli izdsjiti tsfcej. ko se pri gl s si tritisoč naročnikov. Vsled tega je naša dolžnost, da podplrsmo uStSrtovo tsr priporočamo do hitrejšega vresničenja Stehcfna dru*in» bi morala bki članica 'Književne maflee SNPJ'. J krgrm Orel. .

0» -ii-IHa ns davčna nrsdnlkm ots zaplenila
sta naletela aa kotel za kukali
i »vi*.
ja ta W j
isfc, Pa. — Ker je to-
večini	'boni • »pi-
ilS ravno ta ko ae okolice.
m tiče pmmogarake stavke, je' v polnem tiru in » rovi šs vedno počivajo, kot oo
mirni ter čakamo, kako
t *od e psjjaevHl \ |
mnenja ne ba po-
.. | H- ; P
i A »J i.
pSijiu inm S
NAJfUTREJlE, ZANUUI ' It iN najcenejIs
Oitre odredbi se prihranitev pre-
Chicago,
tli. l^bitiUi^kanjH premog« postaja vedno Ibolj ob ,.„tno in državna komisijs zs jav
ne polrebščme v Illinoisu je itda-la stroge odredbe za prihranit <\ premoga, po katerih je cdo v po-trcbiiih indust»ijah dovoljeno delati le šest m in pol na dan. Prepovedana je tudi v na nepotrebna električna razsvetljava, v gledali tfih smejo vprizoriti le 4est pred stav na teden. Bairke smejo biti odprte od devetih dopoldne do pol Štirih popoldne. Te ure velja jo tudi za vie druge pisarne, Časniki morajo ,varčevati s kurjavo, razsvetljavo itd, Grocerije araejo biti odprte v notranjem mestu od 11 a- in. do 5:30 p. ni.; v zuiianjih distriktih pa od d^netiji dopol«ine do šestih zvečer. 04) Robotih m! lahko odprte do devetih zvečer. Na pomanjkanju premoga trpe najbolj zapadue in centralne dr žave, vzhodne države ho založene s trdim premogom.
Razstrelite j« ubila prostovoljce.
Olintan, Ind. — V rudniku it. :i pri JacksonviUu je nastala raz-strelba, ki je ubila šest prost o-voljeev in tri nevarno ranila. Skoraj vai ao kompanijaki uradniki a-li pa pisarniiki uslužbenci.. Šli so v rudnik,vda nakopljejo premog r.a svoje parne kotle. Mrtvi »o: John Stark Iz Terre Hauta; Her-l>erl Cambell iz Clintona; Joe Ho-bertaon iz Clintona; S. O. Ste-phetis iz Terre Hauta; CharJca VVstson iz Clintona in John Logs-den iz Terre Hauta. Stark ln Ro-bertson sta pisarniška uslužbenca, Htephena je civilni Irtlenlr, Wat-Non je poddeiovodja in Logsdon je preddelavec.
i
Jeklarska stavka.
jf '»v- M^ii^v • • fl.:>

P BO S V E T.At
Ude rase, ali kadar jim človek po gleda v oči, bere vnjili nekakšen plemenit ponua, kise da izraziti besedami.: "Mi nismo stavkokazi, smo polteni delavci, ki se aa človeške rasmsrsl" , |
Konvencija delavske ; stranke. -
Jeklarski trat aa poslnlajs vssh sredstev sa podvrieoje jeklarskih
»tarkarjev. . . - ■■■■■■I
Pittsburgh, JPa. - Jeklarski poberejo tudi postelje, tlrust ni opustil nobenega sred- M"Vojna je> strašna re«, je upal, dapodvr-
(Dalje).
Chicago, 111. — Za njim je govoril Hindu, brataki delegat Ba santor Ku\var Roy, zastopnik prijateljev svobode za Indijo. Is njegovega govora prinašamo sledeče:
"JCot vaa Patrick H«iry, tako kltta v Indiji 320,000,000 ljudi: svobodo ali smrt. Delavec je po vsod tragična figura! On produei-ra bogastvo in živi v atraAni bedi Prebiva v stanovanjih, ki niso dobra za živali. On gradi Pullma nove voze, vozi se pa v navadnih voseh. On izdeluje fino obleko oblači se pa v cunjc. On prodnci ra premog, pa gs ne more kupiti da se ogreje. On produeira jekle. prejme ps zamrežena okna.
"Delavec me spominja na slona, ki jih imamo v Indiji, velikega in močnega, toda na njegovem tilniku sedi majhen možicelj in ga go' spodari. Slonovo oko je majhno^ pa ne more videti svojega telesa in realizirati svoje moči. Delavci so ravno tako tiranizirani od male peščice ljudi.
"Indija je svet zase. Ta dežel« se ima precej zahvaliti Ameriki Spomnite se, <la se je Kolunib pd-dal na pot, da okrije pot v Indijo sicer bi nikdar ne odkril Amerike Preden so vati predniki v Evropi znali kuhati Živeli fn ko so Se žive li V divjini, je Indija imela pals če in svoboden poduk. To je bile seveda preje, preden je prišls pod britsko vlado. Zdaj zna j>a čl teti in piaati samo deset ljudi iz med sto. Osemdeset odstotkov o trok nima poduka. Anglija ne ma re izobrazbe, ker vat va rja rfcbele Farmerii v Indiji ho žiyi ok^st njaiki. Žive v kočsh, da lahko pla čajo Angliji izredno vinoke davke Če ne morejo plačati davkov, jliu
DEKLETA ZA DELO
prt punč preaak, nobene imtanosti se ae zahteva; delo ja selo lahko. čisto in se hitro naučite, mi plačaš* sa 6as ke se uttte. Uatena dekleta aMluiljo od $15 do 130 na teden. Damo tudi bonus sa stalne delavka, sobe te svitle In tovarno, Je ravnokar sgra-Jena s vami modernimi opravami.
J1 • 'ni i*&
t
Oglasite ae pH^
JHCTOR CASKET * MFG. CO.,
5750 Roosevalt Rd.,
«
Chicago, lil
n ' i . '- -
DELO DOBE
mizarski pomočniki pri benču pri strojih. Oglasite ne ns: '
in
4854 Weat Kinzie St., Chicago, 111.
POTREBUJEMO DEKLETA
sa delo v tovarni. Nobene izuČe nostl se ne zahteva. «14.00 na te* den za pričetek, prilika as napre-. dek. Oglssite se pri t
o. e. barrett * Co.,
N 538 S. Clark St., Chieago. —... .........
DEkusTA nr žm
sa lahko delo. Izbirat* aemena. Dobra plača. Pri: 4[ • | LEONARD SEED 06. 226 W. Kinzie 8t„ Ohioago, IU.
nad 15 delo/
406
DELAVCE
Plačamo pBTtk
i . ,ai>w't-'«!»eia «<i J* nt a
Oglasite ee pH , ao* GERHARDT F. MEYNE
v	aHtiSi
Wi
RAD BI IEVIMI.
sa moji dva sestri Uriula in Hskla Kalar, deva te Mateaje vasi, štev 44, Notranjsko, na Kranjskeau Mislim, da sta obe omoiani i h kako se pifteti sedaj po svojih mo. žeh, mi ni znano. Cenjene rojake nljudno prosim, če je komn kaj snano za njih naslova, da ni jih sporofte, sa kar bom hvaležen Ako pa bosti to ssml Skali, aaj se mi prijavijo na moj Frank Zsliu? P. O. Boa ii
Mm 81 DEUtlOO
ntva, s
" i^iaffke. .dejavna jt . star« fa eaaske razmere. In uspeh te gonje od strsni jeklarakega trustat Dar lavci ho vzdržali in vsa prisade-vanja jeklarskega trtteia niso zlomila solidarnosti jeklarskih delavcev.
Jeklarski trust je importkal zamorske stavkokaze. Lokalna oblasti v Pennaylvsniji so prepovedale obdržsvati shode stavksrjem. Ce je kje stalo več stavtkarjev ns <*sti, takoj so jih rizprlili držav-ni 'konatablerji, .ko so jih vzrli. Kdor hoče razumeti vsa preganjanja, ki «h> jih prestali jeklarski rtavkarji, je treba živeti v Penn-*ylvsniji, da se prepriča na avoje oči, kako postopajo s jeklarskimi stavkarji.
Ne veda tudi voditelji stavke, ni-»o držali križem rok proti nakanam jeklarskega trusta, ki je »matral za najboljfe sredstvo, če Strada stavfkarje. Organkirali m kvežne komiaarijate, na kate-"li dde med potrebne atsvksrje živila. Tak živeini komisarijat v »rsddoeku je nastanjen v farni poljskega Župntka Kazinske-te« ki stoji odločno na strani je-klarakHi Itrajkarjev.
Voditelji stavke so oi^sniters-H *ivežne komtesrijste s majhni-mi obratnimi stroAki. Delo oprsv-•iajo večinoma prostovoljci, ki ne prejmejo avo j trud nobenega Plačila. Treba je zaviti fižol in *** ali ga . odmeriti v . vrečiei, pešati ja» treba slano, meso in »'■"•no v odmerke itd., a vse dele prostovoljel. ki dWsjo brez s^imjanjs, ds se rszpo«je žl » »tsvko\*n4 dlstHkte.
Ksdsr stavkarji pridejo po «-tils ns živeto! komiaarijst, se u-^»j« sami od sebe v vnMa,
različne narodnosti, kar dokazuje, da js prostovoljna die-Jplina zelo razvita med njimi, kinoma imajo atsvksrji s sabo P" Stroka s koškom.
**>gi med njimi imajo velike Srožhie, ki ao sao>e gotove veH-breme v stavki, toda mošje j^jjsjev atsvki. ker ae ssveda-^""Hpov^ radi katerihr aa aa-
-tavkarji , ^Ukmrlknm
J^fja js tudi veliko dstet. £|.
Z "rrti^1^
"n "^uBeTiTi poaeoen
" sa mleka,, kajti dateta ae ae tr* T^^n^Sf . Mrtdnf
• trako«. Vsi atavkarji obelijo
štirih letih bilo izgubljenih oseit jniljonov človeAih Življenj, ^ In diji je pa v enem letu umrlo dvp in trideset miljonov ljudi zarad;
lakote. ....... ' * '
1 *SodHi hočejo kajzerja v Lon donto. Toda sodijo naj kralja Ju rijp v Bombayju ali DtjMinu, p3 rota naj bo sestavljena iz Trcev Ugipčsnov ali pa Hindujeev. ^ Indiji ni strokovnih unij in stav koks zev. Imamo kastne postave in Če Človek prevzame delo druze ga človeka, se smatra za človešk izvržek.
"Sto tkoč neorganiziranih Hin dujcev je sastavkslo radi poviša nja mezde in britje čete so jU pokosile. %
"Tukaj* so veleizdajniški zako ni v Indiji, po katerih se izre«< smrtna kasen:'
h Če se reče, da ae je vlada sa ma izpostavila javni kritiki.
2.	Ce se protestira proti posta vi, ki je v vrtjavL
3.	Če se izreče v zvezi s kakšnr
ker je V
11«
POTREBUJEMO ,, i, DEKLETA IN 2ENE sa prebirali fižol
delo in dobra
TH« K1IMAL MARTIfyDOL$ PO* 6558 So.
Chicago, UL
IZUCENE
Cbicago, IIL
POTREBUJEMO
Isutene livarska pomočnika in druge delavoe. Stalno delo, dobra plača.
* AMERICAN BLDG. FOUNDRV CO.,
2300 S. Springfield Ave., Chicago, XII.
| Hp^/nal bi se rad s dekletom sli . vdovleo do 30 let atsro v svrho |e-nitve. Htsr sem 30 let, imam dvoje dtrolMbKri 6 in drugi 4 letš stsr. PWsm > tovarni stslnd pri tero. jih ln ifham nekaj prihranjenega. Od dobre ženske pričakujem, da se mi priglasi pismeno in po|lje

ritMb
H
wwwwwwvwwvwvwww
-..-r t.M I»V.# "V VffiV
"Prosveta" piše sa blagostanjs ljudstva. .Ako se strinjal s ajeai-mi idejami, podpiraj trgovoe, ki oglašajo,v Prosvatl — V salogi Jmsm vse aa veakdaaje potrtbšči-
HlSKO DEKLE zs deld iirj lini treh. Zahteva se pri Oglasite sena: Tel. 8741"-m Aiken Ave., Pittsburgh, '?4> i -;----ulu_l.1i
d.'
ai 90 Smerni
POTREBUJEMO DIKUBTA
aa delo v lahkih izdelkih v tovarni ; 44 urno delo na teden. Dele js dnevnp in od kosa, dobra plašs.
X. O. 8AAL COMPANY
Ravenawood Ave., Chieago.
' 1 .»HP|M)1'I
preftir SS ls^itq
delavce ......
delo. Dobra plača, stalno delo-
H. O. 8AAL OOMPAJTT
4410 Rsvenswood Ayef,
\w-MW
jnladetitte 16 let starš ia več sa delo v tovarni lahkegg Izdelka. Dobra plača.
H. O. 8AAL 00KFAMf 4410 Ravenswood Ave., Chieago.
določbo, ds je neprsvičns ln ne sasOšns. ^ v	' iH
4.	Če se aimpatisira z ljudtfty k' so jih nstrelile vladne vojaške st le in se reče, da so mnčeniki. k
5.	Če se podpira lahkomiselnost provi»eijslne#s govemerjs.
"Proti britaki vojsški vlsdi m morete vložiti eivilne tošbe.
"Ameriški delsvel ns j protesti rsjo proti deportseijl Hindujeei Iz Združenih držav, ki so obtože nI veleizdsje. Če pridejo v kremp lje Angliji, bodo uatreljeni. Ite po rt sel js pomeni smrt zs l* Iju-di, ki >o Imeli pogum govoriti si svoj nesrečen nsrod." — (Halje prihodnjič.)	j	I
•taM a n* swn iraa omu
Msf Del Plat«, ki šteje «M»0 pre bivsleev, je bil pred par dnevi i/ voljen prvi soeislietični žapsn.
i"
MMMMVimO - TAKOJ 100
navadnih delavcev; plačamo po 50c na uro, in pol za Cesarno delo. Tudi delavee pri strojih in 26 Iračanih mašteUtov. Oglssite
Mir' - f)-< A -1107 Bloek Ava Indiaaa Haikor.j
i > •' i< 11
svojo sliko. Vsa tajnost jamčena Hoj naslov: MACKDONAO, 5916, 18 Cedar Ave., Glevelsnd, Ohio.
SlteteMk M^ŠkA
1 ■ ■ "SS
vi

Hi^iilhai fl
^tta.1
OLAVar stan, SSS7 ss sa lawndalk av«., chicago, illinois.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191^-ltttt.
lavrševalni odbor.	J
%	uraavai oasaa.
8

«apaono oaaolia.
SlaSl PenvM t ItesS Aakr^M. 41S
Aaisa KiSM, Sm
lf mL te a^A
va wea
IToSCtlfe
Nadzorni odbor. Issit wmm|ss aa.
lili Tlshaval eAei.
ssSN la ISsM
Pa.
Av,
va4as Cskfeas, aes
jj t	®eas Sa Sasiaa Avsh
saaAVNdti d,, p. A Um% ssss skj ini OaSama tsosvits-, jo. a_ Vsa Sm« MIHM la atv«i M sa vas, aai ss msssjs Sa aaalmri Mm Va
Ssl m psUMs Pae
st
ss aai
*
sriatH a* si
rs»:as.- C'.
ss aa|
vsi

sa
Xsi pogoj življenje. Bris as ne itlvi, a slabe krvjo ni avegs fttvl jen ja, ampak leHrpj nje,i Veliko ljudi trpi vsled zase vešs<(Brevs as Čistijo točno, ns« stanaJ r astra pl cnjo in poeladiea js glavobol; omotica Nlabs prsbava, /guba slasti do jedi, bolan v pei stelji. - Preprečite to zastrupleoje in očistite vsš notranji slstsm s vživasjem Laxearina, katerega vživa tisošs bolehajočih. Ako ga ne morete dobiti v vaši lekarni, ] potem pišite nsm na t The Laaai i Medici n en Co. 164, Lsasl llldg. Pittsburgh. Pa. as jsmljits pona-redb. Qens je 6 boks ss $6.24, sns pa $1£4.
▼ oDoovoa
gs isvrstaaga MalU ie kssslja aa-pravi lakko vsak saai dobro piva, katafrs ves osveži ia ekrepla kot t 10 galea pAja6e ss
S2 26. PiMte is danes, dokler le ls-
hko polijemo pa poM vsa na navodila. Kakovost Je j ia pri večjih naroČil dame pepS< Frank Oglar, 6401 goparior A rs., Clsveland, Ohio. Ze Collinirood sprejena naročila Oaadr 8tora, 16617 Wstsrioo Collinirood. Ohio.
v «u>rl domovini
... — jaosaCNosTja
Slndajt* ^mmmIM troj«, t atari dMMftal n to
»(:■iifitti;«V«»S02lC MIRU. r■ »mL- I POŠLJITE NJIM DENAR. KAJTI 2 DENAR* ,JEjk Sf ZAM0REJ0 PRESKRBETI VSg ^ POTREBNO. KUVS TEMU. DA JE V STARI DOMOVINI
vspocKidda°zamoa ka°ne tak° dolarji mnogo pomagati. sorodniki v starem kraju bodo zelo veseli. ako jim dospe amr. risko darilo pravočasno v roke.	v prišlo bo pa tudi pravočasno in pod popolnim jamstvom, u p ,»,»|.>, i poiradovanjam nate iUra, usMljlt« li v 0U1
zn.ru tndkit
• EMIL KISS, banlfl|rf	'
133 Secead Are.,	N£W YOBH Na Y,
l J*°D¥* PAROBRODNIH LISTKOV. , MENJAVA DfcNARJA.VsUnovljaae lUt
		
iM *		
L |		
Relief ladjo, kater« efelaje sredi deoembra pod smertftko zastavo naravnost v Jugoslavijo (Orsvo sa) v Dubrovnik. '
Zapoksjte takoj vale blago * jedila, katera ss ae pokvarijo. Bakss sabijU dobro in jlk poilit, na naa, kakor tudi natančni naalov pre jemalca v domovini. In m one? order od vsskaga fanta SE. Za bolus vsm garantiramo, ia pomislite as vsssljs doma vsi* družin na sveti večer. Vas |>oilite
trn Ninth Ava., *ew test OHf.


PIVO — 2GANJE —
Pupolni s#»elav Bn vaa
kake aa v radi doma dlfla
as*i!ee. uLiTZSirt
rasna vtna. JmmUim*. Pes Ne ponaredka. Ml sms UM pp
ssm IrirttISlri*VM aaBssia
WIU4AMKLAU INSTITUTE 11, MllwaadSea, Wls
4>-

J, iti^L
vv f. s e v £ h a CO. cedak RAPiDS, iowa
PROSVBTA'
Inozemstvo
Velika zaloga ur in zlatnine
Wm. Sltter Co.
5805 St. StolfAr.
CIcvelaM, •hi«
U»U*itc M.pritaj
»ri. • m
pravem
pnMturu
potovanj« V stari kraj. Strajk v newyorškem pristanišča je končan. FrMMt a Evropo m »boljšajo in prihaja nanj v stari tir. Z 2t novembrom ie ima pridati roden tedenski promet na FranooeJd Hdiji. Kdor iett Mti za Božič doma, naj takoj piše ali po pride na epodaj navedeni naslov.
POTNI	— Onim, Id no-
čejo sami inoti tega posla, pre Skrbim potne liste v kratkem
ftasu.	• ».Hj* ig fte*
HRFr^m- liSdi mtiišig ve TO-OthAve. NEW TORK.
mir I ' „ f„ Vtr •	|l iSTfT^ i flSfo
DR, JOS. V. GRAHEK
edini slovenski zdravnik in rataocelnik v Pennsylva-niji. Zdravi vaa otročjo, Ženske in raožke bolezni.
Uradne uro-ao: 10 ure zjutraj do 2 ure popoldan.
Bell Telephone Cedar 2888 843 E* Ohio Street,
N,Š.f|TTSBURGH4>A-
^Pazite na menjajoče cene."
Sedaj je mogoče pošiljati denar v staro domovino in sicer na Sloijcnako v kronah, v kraje zasedene po Italijanih pa v lirah.
IjpiT Sedenje cene so s poštnino vred:
10« Kron	1.40	600 Kron — I 6.50
200 Kron —	2.80	1000 Kron — 13.00
30 Kh>n —	4.00	6000 Kron — 64.00
«400 Kron —	5.20	; 10000 Kron — 125.00
Potuje se tudi lahko v staro domovino, tods parni ki so prenapolnjeni; tisoč ljudi Čaka na prostor,i a psrnikov je za sedaj le kej inalo. zato Je bolje, de vsakdo malo potrpi, da se rssmere zboljšejo.
Za pojasnila pišite na:
FRANK SAKSER,
12 Cortlnvnft Street, Now York, N. Y.
OTOP.
Zgodovinski roman
Dobra zlatnina
po zmernih cenah.
Samo ena cena.