9 Največji *! o venski dnevnik Itr 7H*uženih državah I Velja za vse leto • • . $6 00 Za pol leta . • ... $3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 » T i M11 ■ ......mi ...............um GLAS NARODA list slovenskih ^delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily Li th<5 United States. Issued every day except Sundajt and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: COBTLJlNDT 2876 Entered m Second Class Matter, September 2L 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congrea of March 3, 1379. TEUTON: GOETLANDT 387« NO. 270. — STEV. 270. NEW Y0EK, WEDNESDAY, NOVEMBER 17, 1926. — SREDA, 17. NOVEMBRA 1926. f—1 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV ANGLEŠKI PREMOGARJI SPREJEMAJO URAVNAVO Angleški premogarji v South Wales so sprejeli mire vni načrt. — Njih akcija, s katero se bo vrnilo na delo 250,000 mož, bo mogoče vplivala na druge okraje. — Angleška javnost dolži voditelje radi breuspešnega boja. Obravnava proti Za omejitev Hallovim morilcem« priseljevanja. LONDON, Anglija , 16. novembra. — Sprejem vladnih mirovnih predlogov od strani stavkujočih premogarjev je skoro gotova stvar, čeprav je vr-jetno, da se bo šele v sredo izvedelo za rezultate distriktnega glasovanja. V mirovne predloge je že pristal izvrševalni svet premogarske federacije v South Wales, ki kontrolira enega največjih premogovnih polja. Premogarje v South Wales, ki štejejo nekako 250,000 mož, so smatrali za skrajno trmoglave ali "die hards" in sedaj, ko so popustili, je vrjetno, da bodo njih vzgledu sledili takoj še drugi okraji. Ti se pripravljajo, da glasujejo glede sprejema ali zavrnitev pogojev. Uravnava, čeprav ni tako dobra kot bi jo lahko dobili premogarji prej,-predstavlja zanje še vedno dragocena jamstva. Ohranila je namreč minimalno plačo in priboljške, in če se je bodo lastniki premogovnikov verno držali, bodo plačevali v večini slučajev iste mezde kot do aprila meseca, seveda pod pogojem, da bodo delali možje sedem in pol ali osem ur. Vladni predlogi, imajo namen vzdržati neke vrste splošni standard mezd ob dnevnem delu, ki znaša več kot sedem ur, in zagotoviti, da bodo premogarji deležni procvitajočih se razmer v premogovni industriji. V predlogi, katero pripravlja vlada za ustanov-lienje narodnega tribunala za šest mesecev, bo klavzula, ki bo določala, da ne bo smel delodajalec, ki ne bo hotel sprejeti odredb tribunala glede mezdnega dogovora v kateremkoli okrajev, obratovati svojih rovov po osem ur na dan. Čeprav imajo premogarji dovolj povoda, da so razočarani glede izida trpkega-boja, ki je trajal od I. maja naprej, je bilo vendar opaziti le malo ogorčenja. Med splošno javnostjo obstaja tendenca, da se ne dolži premogarjev, temveč njih slabo vodstvo. Bolezen A. J. Cooka, tajnika premogarske fe deracije, ki je deloval neumorno v interesu premogarjev, nikogar ne preseneča. Znano je bilo tekom zadnjih stadijev boja, da se je junaški boril proti naporom in poslabšanemu zdravju. Herbert Smith in drugi voditelji so precej dobro prenesli telesni napor dolgega boja, a ko je prišla odločitev premogarskih delegatov, je Cook na priporočilo svojega zdravnika odpovedal vse javne nastope. Celih šest mesecev je moral prenašati napade skoro vseh časopisov dežele, kojih uredniški članki in kartoni so ga slikali kot učenca Lenina in pokornega služabnika ter izvrševalca povelj iz Moskve. Sedaj pa se je pričela kazati živčna napetost. Imel je več lahkih srčnih napadov in vsled tega po mu svetovali zdravniki, naj se odpočije. Pričevalec je prisegel, da mu je prijatelj povedal, da je videl Mrs. Hall na pozerišču umora, a mož, katerega je imenoval, je to zanikal. — Eden je videl tri v avtomobilu, a pravi, da jih ni spoznal. — Ženska je nosila svetlo suknjo. Dominijski predsedniki na imperijski konferenci so sklenili omejiti priseljevanje.— Konferenca je sprejela ameriški načrt za izbiro zaželji-vih državljanov. — Canada hoče farmer je. Katalonski vstaši 'MUSSOLINI OBŽALUJE zaprti v Parizu, j NAPADE NA FRANCOZE 26 zarotnikov, ki so hoteli odtrgati Katalonsko od Španske, je dospelo v Pariz ter so nazdravljali Franciji. — Garibaldija so imenovali izdajico. — Polkovnik bo drago plačal za svoja dejanja,— je rekel voditelj. Pomožni generalni pravdnik. Alexander Simpson je težko obde-laval obrambo a- Halls-Mills pro ce.su v Somerville, X. J. in po od-godenju sodišča je objavil, di bo zaključil svoj slučaj s pričevanjem Mrs. Jane Gibson, ki je bila baje očividka umora Rev. Ilal-la in njegove ljubice, Eleanor Mills. Prvo presenečenje posebnega kazenskega zasledovalca za zagovornike Mrs. Frances Hall in njenih dveh bratov "Willie in Henry Stevensa, se je pojavilo, ko je predstavil novo pričo. To je bil Elijah K. Koper, sivolas mož. ki je pričal, da se je peljal ob polnoči dne 14. septembra 1022 domov mimo De Russey's Lane. S svojo ženo je prisostvoval nekemu sestanku reda of the Eastern Start v Somerville. V njegovi kari je bila nadaljna dvojica. Tvo so luči njegovega avtomobila prodrle skozi temo nasproti trate, je zapazil temno pobarvan avtomo-j bil. ki je stal na strani ceste. So-per je motril avtomobil, ki je imel privite liiči ter videl dva moška na sprednjem sedežu in eno žensko v svetli suknji na zadnjem sedežu. Odločno je zanikaval, da je spoznal te tri osebe, vendar pa je bil pozitiven v trditvi, da je bila suknja, katero je nosila ženska, svetle barve. Mrs. Gibson je v svoji povesti, ki še ni bila povedana na pričevalnem stolu, prisegla, da je nosila Mrs. Ilall svetlo-rjavo suknjo, ko se je sklanjala nad o-bliko rektorja v temi. Neki nočni čuvaj nasproti Ilallovega doma je videl stopiti žensko v svetli suknji v hišo Halla ob tričetrt na tri \ ... zjutraj po dogoakih pod divjo jablano na Phillipsovi farmi. Ta vez, namreč vez suknje, je bila spletena v očividno zadovoljstvo senatorja Simpsona. ki se je zadovoljno smehljal ter zrl na tri obtožene, ki so mirno poslušali pričevanje Soperja. Ko pa je pričel senator vpraševati pričo, če je spoznala kakega človeka v avtomobilu. -je Sopeij odločno zanikal. Soper je zapustil pričevalni stol in Simpson je poklical "Mr. Xixo-na". To ime je bilo istotako novo v slavnem procesu in vsi so stezali vratove, da si ogledajo novo pričo. ko je sedla na pričevalni stol. Tra B. Nixon je izjavil, da je salesman in načelnik Nixon Motor Oil Company, AVater St.. New York. Bil je zaprisežen ter pričel zreti v senatorja Simpsona. Posebni obtožitelj je očividno užival presenečenje, katero je bilo opaziti v vrstah zagovornikov. Mr. Nixon je prisegel, da se je sestal dne 23. septembra 1022, teden potem, ko se je našlo trupla umorjene dvojice, s Soperjem v newarskem uradu. kjer sta bila oba zaposlena. Sestala sta se pri okencu blagajnika, je rekel Nixon in Soper mu je povedal, da je zadel v noči umora na avtomobil, v katerem so bili "Mrs. Ilall in njena dva brata". Nixon, ki je nosil v svoji gumbiei znak Ameriške legije, je bil absolutno pozitiven da mu je imenoval Soper te tri osebe. Državni senator Case, eden zagovornikov. jep rieel nato križno zaslišavati pričo. Prizadeval si je na vse mogoče načine, a ni mogel omajati povesti price. Nixon je re- LONDON, Anglija. IG. novembra. — Ameriški princip omejitve ter skrbnega prerešetanja priseljencev iz Evrope je bil sprejet v obsežnem načrtu, katerega je sestavila imperijska konferenca za porazdelitev prebivalstva angleškega imperija, posebno v Canadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. S tem načrtom so izvojevali do-miniji neke vrste zmago nad materinsko deželo, ker so vztrajali pi i svoji pravici, da sprejmejo priseljence, katere si žele, mesto onih, katere bi Anglija rada poslala preko morja. Canada pripravlja naprimer nov kontrakt z angleško vlado za transportaeijo priseljencev, ki naj | bi stala za vsakega priseljenca tri , funte. Ti priseljenci morajo biti poljedelski delavci ali hišni služabniki. Domača vlada bi imela raj še, če bo tudi Canada sprejela industrijalne delavec, a Canada je j odločno proti temu. I Splošno prevladuje prepričanje, j da so minuli dnevi, ko je bila edina kvalifikacija za angleškega izšel jenea ta. da ne more dobiti dela v Angliji. V sedanjem času mora razpolagati z majhnim kapi talom ter mora biti zmožen oprav ljati delo. katero zahteva domi-nij, v katerega se hoče izseliti. Angleška vlada upa. da bodo našii domini ji dela za približno 100,000 nadštevilnih premogarjev. ki ne bodo dobili dela niti sedaj, ko je doloma uravnana stavka. Ta problem je ostal nerešen. Domeva se. da bo do sobote zaključeno glavno delo konference, čejjrav se bo vršilo še par plenarnih sestankov prihodnji teden za formalni sprejem resolucij. Komiteji sestavljajo sedaj resolucije, katere bodo predložene konferenci. Konferenčni komitej ministrskih predsednikov glede odnoša-jev med posameznimi deli imperija izdeluje sedaj osnutek resolucije glede pogodb, sklenjenih v Locarnu. Pričakovati je, da se bo pečala ta resolucija v glavnem z oceno vrednosti pogodb, pri list varjen ju mirovne atmosfere v Evropi. Gornja Šlezija in Lii*a narodov. Z Gcrnjo S Jezijo se bo najbrž bavila Liga narodov.— Do konca leta bo rešeno vprašanje vojaške kontrole. PARIZ, Francija, 16. novem-bra — Politični krogi v Nemčiji pričakujejo, da bo do konca leta končana vojaška kontrola zavezniških sil. N>m«"ija v principu priznava preiskavo, katero je uvedla Liga narodov na temelju člena 213. versaillske mirovne pogodbe. Obrača se pa proti razširjenju vojaške kontrole, kot je to določeno v preiskovalnem protokolu Lige narodov. V drugače precej mrki politični perspektivi je opazilti vsaj eno", z nemške strani, razveseljivo znamenje. V Nemčiji je namreč opaziti veliko veselje nad izidom volitev v Gornji Šleziji, ki je bila prideljena Poljski. Tam so Nemci izvojevali veliko zmago, ker so zasedli s svojimi rojaki 60 odstotkov občinskih uradov. Nemški zunanji urad sicer molči o tem, da vendar pa ni izključeno, da se bo obrnil na Ligo narodov, ki naj bi nanovo razmišljala o priklopljenju dežele, ki je postala poljska pritiskom ljudskega glasovanja. Stresemann bo najbrž prihodnji mesec storil v Ženevi potrebne korake. Novi generalni konzul v Chicagu. BERLIN, Nemčija. 16. nov. — Hugo Ferdinand Simon, bivši tajnik dr. "Walter KathenauaC je bil imenovan nemškim generalnim konzulom v Chicagi. kot naslednik Rudolfa Steinbacha. Slednji je bil imenovan poslujočiin poslanikom v colombijski republiki. PARIZ, Francija. 16. novembra. — Oblečen v kaki-uniforme, s širokokrajimi klobuki in nahrbtniki, jo dospel "generalni štab" polkovnika Macia, katalonskega patriota, ki je hotel zanetiti špansko republikansko revolucijo, včeraj v Pariz s španske meje, močno zastražen od tajne službe. Bilo je šest in dvajset pustolovcev — dva in dvajset Špancev in štirje Lahi — in nastanjeni so bili v Stuit«' jetnšnici v celicah v bližini onih, v katerih se nahajata polkovnik Macia in klavrni italijanski junak Garibaldi. Prihod "generalnega Štaba" iz Perpignana v južni Franseiji j<« bil stičen srečnemu povratku skupine boy seoutov. Vsi so se smejali in bili dobre volje, kljub preteki navzočnosti policije. Po stvor-jenju vojaške formacije so odvedli t akozvane revolucijonarje z avtomobili v justično palačo. Tam se je zbrala velika ljudska množica da vidi ta čuditi prizor. Rizzoli. italijanski voditelj skupine, ki je nosil na prsih številna inozemska odlikovanja za hrabrost v zadnji vojni je nasmehnil tei rekel: — Zopet bomo pričeli, kakorliitro bomo oproščeni. Ko so ga vprašali glede mi ni snežilo na posteljo. Vso no<" j" dirjal strašen vihar, mislil sem d-> ho odneslo hišo z menoj vred Y prostem rasti hodimo streljal severne jelene. Zadnjič smo ustre lili dva ki sta tehtala po sedemsto funtov. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike. Frank Otoničar. Saranac Lake, N. Y. iz tega mesta, mislim še ni bih dopisa. Zato sem se jaz namenil, da nekoliko opišem ta kraj in nje pa pomen. Mogoče, ho kateremu Slovenci v uslug®, posebno pa tistemu kdor mora iti zdravja iskat a druge kraje. To mesto leži visoko v Adiron dak gorovju, kakih fiO milj od ka nadske meje, ter nekako 160T čevljev nad morsko gladino. Imp 15.000 prebivalcev. Tukaj ni 110 bene industrije, zatorej je Slovencem malo znano. Pač je pf zdravo podnebje. Ta del države X. Y. je hribovit, podoben Kranjski deželi, z izjemo, da je tukaj vse polno malih jezer. Poraščen / bogatimi gozdovi. Pravi 'ovsk; raj, v jezerih pa ribolov. Ta kraj je zbral pred nekako 50 leti dr Trudeau (Nemec) za zdravljenje tuberkuloze in kot okolščine kažejo, je imel velik uspeh. Postavi1 sn je mal sanatorium, v kater •' je marsikaterega jetičnega ozdravil. Sedaj nadaljuje njegovo delo njegov sin dr. Trudeau. Ko je postal stari dr. Trudeau slaven v zdravljenju jetičnih je država X. V. postavila State Hospital, vreden 4 milijone in ga posvetila v isti namen kot Trudeau Sanatorium. Torej nekaj že mora na tem biti. Zraven je pa ta kraj zelo prijazna postojanka za turiste. Letni čas ni nikdar prevroč, na j«' pa ponavadi huda. včasih -0 pod 0. Kot sem jaz izprevidel, se tukaj v resnici ozdravijo jetični ljudje. toda le tisti, ki že niso prestopili drugega stadija. Ravno nasprotno, pa ta kraj ni priporočljiv za ljudi, ki bolehajo na srčni hibi. to pa zato, ker je podnebje prelahko. Kot sem že prej omenil, ni tukaj nobene industrije. Ljudje se preživljajo s turisti, boardarji in bolniki. Nekateri, ki se počutijo že nekoliko boljše, si postavijo svoje hiše. prodajalne ali hotele in tako mesto raste. Narodnosti so tu po lestvici Amerikanci. Francozi. Nemci. Italijani. pa tudi Židov je dosti. Slovencev razen mene ni nobenega. Tudi jaz sem prišel s tega vzroka sem. pa se je kmalo izkazalo, da | ui jetike v naši družini. Moja so-j propa ima srčno hibo. in zato >rj morala nazaj v nižje kraje. Nekako pred fi leti je prišla pr-j va družina Fr. Birk iz New Yor-ka sem zdravja iskat. Kot se vidi. j so ga našli. 4 milje iz mesta se j kupili so lepo posestvo, pečajo se z j zasebno gostilno, katero imenu jejo Riyermounf Inn in jim prece j dobro gre. J Tudi jaz sem >i postavil lepo hišo s prodajalno, katero sem pa radi odsotnosti soproge moral dati' v najem. Torej, kdor izmed Slo-j vencev boleha na pljučih, ter H rad ozdravel, je ta kraj priporočljiv. posebno za premožnejše. Drugi si pa nabavijo board ali kako obrt. ker te bolezni se ne da v n-*-1 ka i mesecih iznehiti. Zatoraj se mora bolnik skoraj za stalno ustanoviti. To s'-asoma skoraj vsak! stori. S pozdravom! Joseph Kostan. Cleveland, O. | Cenjeni g. urednik Glas Naro^ da! Upam, da bi odmerite malo i prostora v listu (J. N., da napišem par vrstic o »jem obisku naše sosednje naselbine Warren, O. Slovenci v tem mestu so mirnega značaja in se nič preveč ne' bahajo po časnikih, kako in kaj da napredujejo, tako bi človek lahko mislil, da se sploh ne brigajo za napredek. Toda ni res tako.1 .Mesto \V arren. O. je oddaljeno nekaj nad 50 milj od Cleveland ». Prebivalcev v tem mestu je nekaj nad 30,000, med temi je precejšnje število Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki se pa medsebojno prav po bratsko razumejo. Med njimi ni nikake mržnje. Rečem le toll ko. da srečna je taka naselbina, kjer rojaki živijo v tako lepi slo-gi kot v Warren. O. Sedaj dogotavljajo .Jugoslovanski Dom. Delničarji tega doma so Slovenci. Hrvati in Srbi in se t i ko lepo vzamejo skupaj, da ne pride med njimi do najmanjšega o-porekanja. Otvoritev tega d.ura bodo proslavili dne 28. novembi a t. 1. Želim jim najboljši uspeli in obilo napredka v bodočnosti. 1:1 sem navzoč na seji delničarjev o-menjenega Doma in ko sem ^idel, kako v pravi bratski slogi jim gre stvar naprej, sem tudi jaz : a pregovoril par besedic ter jim p-i; o-ročal, da bi si ustanovili novo društvo ter ga priklopih J. S. W. J., da ne bodo imeli samo Jugoslovanskega doma. pač pa tudi društvo J. S. K. J., ki jim bo služilo v veliko pomoč. Ker je Mr. .Ta k oh Korošec unet za napredek naselbine, in je tudi obenem dober agitator, je imel že isti dan in na isti seji zadosti podpisov za ustanovitev novega društva. Ker je v tej naselbini tudi nekaj naročnikov na list O. X.. sta se za ta list zavzela naročnik Frank Racher in njegova soproga. Da se bo list bolj razširil po naselbini, je v ta namen Mrs. Racher prevzela zastopstvo za Glas Naroda za to naselbino. Ker bo v kratkem času začela obiskovati rojake po naselbini in v svr-ho agitacije za nove naročnike, jo tamošnjim rojakom toplo pri poročam ter ji želim najboljši uspeli. Ob tej priliki si šteje va v dol/ nost jaz in moj spremljevalec Tory Rudman. da se najlepše zaliva lira vsem tamošnjim rojakom /.•<■ naklonjenost. Posebno zahvalo na. izrekava rojaku Marku Rek-u. ki se je potrudil ter naju vozil okoli l>o naselbini celi dan. Hvala družini Mr. in Mrs. Korošec. Izrekava jim najlepšo zahvalo za dobro postrežbo. Najlepši pozdrav vsem tamošnjim rojakom. Louis Rudman. * i T3 O JAKOM, ki imajo namen poslati darila za Božič v denarju priporočamo s pošiljatvijo ne odlašati. Cimpreje odpošljejo, tempreje se izplačilo izvrši. S tem pomagajo nam in pošti vzdržati točnost tudi v času največje zaposlenosti. PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Peter Zgaga Yčeraj sem pokusil prve krvavice v letošnji sezoni. Napravil jih je rojak Martin Pirnat v New Durham. N. J. Če je bilo tudi novo vino. ki so ga pokušali na Martinovo tako dobro, kot so bile krvavice, ni čuda, če so se obiskovalci vrnili šele ob jutranji zori v Ridgewood. x Znanstveniki so dognali, da se ameriški kontinent pogreza. \ sako leto se pogrezne za eno šestino im"a. Ženske si pomagajo Tem. da imajo vsako leto za eno šestino inča višje pete ter tako ostanejo na stališču, ki ga jim je določila usoda. * In nadalje so dognali znanstveniki. da stane vzdrževanje otro-čička tri dolarje na teden. To najbrž ne bo res. P»as zadnjič mi je pravil neki moj pri jate1 j : "Zateleb d sem se v punčko, zdi se mi, da je stnra šestnajst ali sedemna Si let. ...» mi zdi. da me bo spravila in kaut. če ne bom pravočasno prekinil razmerja ž njo". Jaz mu prav rad verjamem, da taki otročički stanejo dosti več kot samo tri dolarje na teden, H" -Marsikaj sein že dobil po pošti, toda ženitbenega oglasa nisem dobil — do danes ne. Danes mi ga je poslal rojak Srednjega Zapada in ga z malimi izprememba m i objavljam. Glasi se takole: MLAD F A XT, ki jih še nima 40. 7. manj kot 10 tisoč dolarjev premoženja, z ne stalno, temveč večina sedečo službo. /,f.|i seznaniti v svrho dopisovanja z žensko v starosti od 2."» do .V) let, katera pa naj bi bila brez pudra in žavbe-lepa; brez zabavljanja čez duhovnike napredna; brez vere in cerkve — poštena; brez rabe nerazumljivih tujk — izobražena ; brc. uživanja munšajna — korajž-na: brez božjega, policijskega aH moževega strahu — dostojna ; brez kratko pristriženih las . pametna: brez dragocenih daril — dobra in prijazna in —• brez pištole, divorsa in pariških cunj — moderna. Imeti pa sme: kuharsko in šivarsko zmožnost, smisel za -nago. veselje do dela. bizniško nadarjenost, gospodinjsko in gospodarsko štedlji-vost ter znanje našega in amv-rikanskega jezika. Xc odklanja se tudi: veselega značaja, pridnosti, skrbnosti in niti prišparanih. prisluženih ali celo podedovanih dolarjev. Prebije pa se brez znanja <"a> -slona, plesne in teaterske strasti. pitja žganja iti kajenja < e katero veseli, pa naj piše in tudi sliko naj priloži. Tajnost in molčečnost pa je garantirana bolj kot vsaka Fordova kara. Naslov pa naj bo: Zgagov ženin. Glas Naroda, N. Y. * Xo. dekleta, kaj mislite? Ali ima katera take sposobo"sii. spretnosti in vrline kot jih moj "ženin" zahteva. (V jih ima. naj se oglasi. Odgovore bom seveda jaz prvi dobil, jili prvi prečital. ter jih šele nato "Ženinu" poslal. V tem je moja prednost. Toda. če se katera oglasi, ki bi imela v>e lastnosti, kot jih je "Ženin" navedel, se bom takoj odpovedal sedanjemu zakonskemu stanu ter se poročil z žensko, kakoršne še ni videl svet. Torej. — na dan dekleta! Pravijo. da so na svetu vsakovrstne stvari. Morda je med njimi tudi slovensko dekle, ki je v vseh ozi rili popolno. Zal. da ne bom imel z odgovori posebne zabave. ker odgovorov ne bo veliko. Vsak odgovor na "Ženitbeni oglas*' bom pa objavil in sicer brez imena in naslova ponudnice. Oziroma kot je oglašatelj sani omenil: "Tajnost je tako garantirana kot Fordova kara ..." GLAS X AR ODA, 17. NOV. 1026 DaOŽACUA S PRETEPOM Lahko plačate več—toda ne dobite boljšega NE GLEDE na to, koliko plačate, nobena druga cigareta tako ne zadovolji kot prižgana Camel. Nobena ni tako dobra, tako skozi in skozi pclna kakovosti. Prvenstvo Camels trajs ie leta, :iajti vsled zadovoljive prijetnosti, takojšnjega veselja, se nobena druga cigareta ne nahaja v razdalji ene milje od Camels. Nemogoče je kaditi tcliko Camels, da bi bi! okus utrujen. Nikdar ne zapuste pookusa po cigaretah. In samo denar nima besede v prednosti Camels. Miljoni ljudi si lahko privoščijo, da bi mogli plačati največjo ceno, pa kupujejo in kade samo Camels. V vseh poklicih življenja je, kar se tiče kakovosti, za vse cigarete najboljše geslo "Preskrbite si Camel!" Priporočamo vam, da poskusite Camels. V to vrsto dene največja tobačna organizacija na svetu najboljše, kar more kupiti denar. Ako hočete imeti najokusnejše kajenje, ki more priti od cigarete— Prcshrbite si Camel! R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, WINSTON-SALEM. N C. Novice iz Slovenije. Obstreljen tihotapec. Te dni so pripeljali v mariborsko bolnico obstreljenega 25-let-nega posetnika Janka Krdeliša iz Srerna. Te dni ga je zasačil na meji blizu Gor. Radgone finančni stražnik ravno v trenotku, ko je hotel prestopiti mejo. Ker na stražnikov poziv, naj obstane, ni reagiral, je ta ustrelil in zadel Krdeliša v desno ramo. Krdel iš se zagovorja. da je hotel čez mejo samo radi trga. da najde v Avstriji delo. Živahnega sejma žalosten konec Živinski sejem je bil jako živahen. Okoliški kmetje so prignali mnogo živine, ki so jo skušali najbolje prodati. Po stari šegi pa so šli na to vsi prodajalci, kupci iti prekupčevalci po sejmu v gostil-! no. Živinska trgovca Anton Sovine in Štefan Rozman sta se imenitno zabavala v gostilni in pustila svojo živino med tem brez nadzorstva na sejmišču. T\o sta se pošteno krepčala, nista več našla nn sejmišču svoje živine. Eden ie pogrešal sivkasto kravo, vredno 3">00 Din.. drugi pa belkasto, vredno 2500 Din. Smrt v valovili Ljubljanice. Ivan Kraljic, posestnik v Lipah na ljubljanskem Barju, je nameraval prepeljati čez Ljubljanico ostanke podrte hiše. ki ie stala blizu Koslerjevega posestva. Pri tem sta mu pomagala dva (rno-vaščana. Sredi Ljubljanice se je čoln, ki je bil preobložen začel potapljati. Črnovaščana sta se rešila s plavanjem na breg. Kraljic pa je kmalu izginil v valovih Ljubljanice. Trupla niso našli. Ponesrečenec zapušča ženo in devetero otrok. Najstarejši je star 14 let. Aretacija morilca. V ječe okrožnega sodišča, v Celju. je bil oddan Stefan Mahovne iz Žič. ki je pred petimi leti umoril logarja Severa. T'mor se je izvršil med Konjicami in Žicami dne 11. oktobra 1921 in je bil Ma- hovne že takrat osumljen kot morilec. i Mahovne se je dolgo odtegoval pravici in šele sedaj se je posrečilo ga zaslediti v 11 rastja h pri Limbušu. Krvav dogodek na Prulah. Prebivalce na Prulah je razlm-i ril krvav dogodke, ki se je izvršil • v hiši na Grudnovem nabrežju. V t omenjeni hiši je 52-lt en i tesni- -lože Peršin napadel s sekiro čevljarskega pomočnika Franceta Iti ga pobil na tla. Velik del krivde na krvavem dogodku nosi neka Micika K., ki je včasih vodila l\r-šinu gospodinjstvo. Meseca junija se je Micki naenkrat zazdelo življenje pri Per-šinu pusto in dogolčasno, pa je šla in se preselila v sosednjo hišo k Prav.stu. Peršin je nato pisal svoji ženi, ki živi na Madžarskem, naj se vrne zopet k ujemu. česar pa ona ni hotela storiti. Te dni pa. ko je bil Peršin že v postelji, se j? nenadoma spel nekdo do njegovega pritličnega okna in potrkal. Peršin je skočil iz postelje, odprl okno in zavpil.- '"Kdo je?" Ker se ni nikdo odzval, je skočil skozi okno na tla in pogledal za vogalom. Vendar ni našel nobenega, ('im pa se je zopet vlegel k počitku. je nenadoma priletelo skozi okno več kamnov. Peršin je zopet skočil skozi okno v temo s sekiro v rokah in zagledal za vogalom sosednje hiše Miciko K. Pričel je vpiti nad njo in bruhnil slednjič: "Ako mi ne daš miru. ti kar glavo odsekam!" Micika ni odvrnila nobene besede. Kakor hitro pa se je Peršin skobacal ^opet v stanovanje. že je imela v rokah zopet kamne ter pričela ponovno bombardirati Peršinovo stanovanje. Tedaj je ta v divji jezi skočil za njo in hitel za bežečo v Pravstovo stanovanje. Tam se je ona skrila, zasledovalec pa je naletel na Pravsta. se zagnal proti njemu in ga z vso silo udaril s hrbtom sekire po glavi. Pravst je takoj padel na tla nezavesten. Peršin pa je še dalje razgrajal. Vsled kričanja so vstali tudi drugi hišni prebivalci, da vidijo, kaj se godi. Pravsta so odnesli v sobo in ga močili, vendar pa ga niso mogli spraviti k zavesti. Peršin se je vrnil nato domov, vendar so kmalu prišli po njej ga stražniki in ga odvedli v zapor. Njegovo žrtev pa so morali proti jutru prepeljati v bolnico. Pravstovo stanje je vrlo opasno in bo ostal pri življenju le. če ne nastanejo kake komplikacije. IŠČEM svojega prijatelja JOŽEFA GRAHOR in bratranca JOHNA MHSX1K. doma sta iz Smeri j pri Ilirski liistrici na Notranjskem. Poročati njima imam več važnih zadev iz starega kraja. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi ali naj se pa sama javita na naslov: — John Mr-šnik, 3608 Independence Rd., Cleveland, O. t NAZNANILO. Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem 111 znancem. da je dne 1. septembra preminula moja nepozabljena soproga AMALIJA SKOK. roj. KALUŽA, Ranjka je bila bolna skoro dve leti na jetiki in bila zadnji čas v bolnici na Cresson. Pa. Pokopali smo jo dne 3. septembra na katoliškem pokopališču v Cresson. Pa. Tukaj zapušča dva otroka. Rudolfa in Milko. mene. žalotnega moža ter tri brate in eno sestro, v starem kraju pa očeta in dve sestri. , Lahka naj ti bo ameriška gruda in v miru počivaj, saj si zaslužila počitek s težkimi mukami. S tresočo roko in solznimi očmi podpišem svoj naslov pod tem žalostnim naznanilom. Andrej Skok, soprog. Box 56. Duke Center. Pa. IŠČEM GOSPODINJO Slovenko ali Hrvatico za nn farmi. Stara naj bo od 40 do 50 lcf. Onim. ki hrepene po lepem in mirnem življenju, se nudi lepa prilika. — John Pintar, R. D. F. 2, Box 93, Rock Creek, Ohio. (4x 15—18) Zdravniki pravijo, da slaba prebava in zaprtje povzročajo mnoge bolezni. Teh težkoč se sedaj lahko hitro znebite s pomočjo novega zdravila. <*e vam vaš zilravnik £«? ni predpisa! zdravila. Kar jjojdlt«* v lekarno In kupiti- steklenico Zove s« Xupa^Tone. prijetno za vživati in celo mesečna .-'losa vas stiine nkr>;K $1.00. trpita a slabi prebavi, ste zaprti, vas nape-jti po oUtKlu. imate ftlavobol, lena jetra H »!ab duh, če vam je jezik umazan, li r-e se slabo pot'ulJte, ste utrujeni In izčrpani »jutrr,. poskusite Nufca-Tone. sto bo hitro učinkovalo. Nugn-Tone vam aje novo življenje in voljo, čudovito po-i era va?o moč in vztrajnost. Daje trdno, oživljajoče spanje, dober tek, stimulira etra. in regruiira obisti. želodec in čreva. '©skusite ga sanriO ua par dni in če se ne o«ste počutili boljSt in zgiedali boljši, ne-ite ostanek zavitka lekarnarju In on am prwrn# vaš denar. Izdelovalci Nu-a-Tone tako dobro vedo, kaj ista stori takih slučajih, da primorajo vse lekar-arje jamčiti into in povrniti -vaS denar, e niste zadovoljni. Prioropčamr in napro-aj v vseh dobrih lekarnah. —Adv't. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jili bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. « Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. V REŠENI. Novela. (Nadaljevanje) Njegovo obnašanje meni nasproti je bilo očetovsko, čeprav je bila razlika v starosti neznatna; spadal moti može. ki nosijo že j zgodil j v sebi očetovsko čast. — Hovek ga je lahko I ubil. celo iskreno ljubil, a zaupljivost je bil« ( pri tem vedno (sključena. Njegov 1*1 • i- i veliki, veseli mir. je vedno vzbu-j jal pogum in zaupanje. Nekega dne, ko sva zaključila j svoje delo v kliniki, mi jo roke! — Hoče v« si privoščiti vesel dan. če nimate nič proti temu. Danes zvečer bom prišel po vas ter se odpeljal 7. vami z zadnjim vlakom v Villa Avrav. Imam hišni ključ. Priplazila se bova kot tatova ter presenetila mojo ženo. . . -— Preživeli boste noč pri meni in jutri zjutraj bomo obiskali vsi skupaj vašo boljšo polovico. Ali ste zadovoljni? — Na vsak način morava imeti izpremembo zraka. Tako sva odšla vsak na svoje stanovanje. Jaz sem korakal ves srečen »lomov. Ker je |>ostalo medtem poldne, sem stopil v neko elegantno restavracijo. Občutil sem potrebo, da vidim zdrave, vesele in lahkožive ljudi. Tam sem se sešel z enim naših sošolcev na lieeju, s katerim sem govoril o Andreju in ki se je laskovo izrazil glede našega skupnega prijatelja. — To je pristen veseljak! Ljubljenec žensk, moj dragi prijatelj. . . Nekoliko originalen, kar ljubi vsakdo, pogosto melanholičen. a vsekakor pošten, V pri za r-ja potovanja, da prežene dolg čas. je ljubezniv družabnik, če smatra to za vredno. . . in zelo izobražen. Imenujejo ga celo pesnika. In pri j tem pa je bogat, zelo bogat. An-' drej je dovršen gentlemen. — P«> tvojem opisu — nepridiprav. — Fpatn. da se tudi ti ne mo-re> baš postavljati z velikimi meščanskimi čednostmi. Andrej spa-,da v kategorijo ljudi, katerih gla\ na prednost obstoji iz zunanje, družabne varnosti. Tam zastopa bleda koža mesto učenosti ter daje njegovi zunanjosti nekaj inte-resantnega. Ta ljubeznivi način opisovanja prijatelja mi ni bil nikakor zo-pern. Njegove pretirane pripombe so bie vsaj na videz verjetne. Skušal sem izvedeti Se več. Ali je hotel ta gostobesedne/., ki je očividno natančno poznal Andrejevo življenje, govoriti o o-lii nedovoljeni ljubezni, katero je užival v moji bližini in jo meni zaupal.' Ne! Na moja vprašanja glede intimnega življenja najinega nekdanjega tovariša mi je odgovoril, tla ni Andrej nikdar občuti globokega nagnenja za kako žensko, da so mu sicer vse skušale prist ri-či peroti. a doslej brez uspeha. Iz teh izjav sem sklepal, da sta se oba zaljubljenca lahko mirno mlaja!a svojemu skrivnemu nag-nenju.C'e nisem namreč izvedel od fega salonskega junaka, kaj so govorili ljudje glede Andreja, sem bil prepričan, da niso ničesar vedeli. — Ljubita se torej v miru! — sem mrmral sam zase. — ljubita se in ne brigajta se za moža in «vet: _ ta dva ljubosuumeža ne slutita ničesar o vajini sreči. Zaposlen s temi razmisleki sem dospel v svoje- stanovanje, in misel, ki me je navdajala ves dan, me ni zapustila. Iskal sem med kartami, a njegovega imena ni bilo vmes. Njegova lea ljubica, o koje pla- ] šnosti mi je pripovedoval, se je za-j Zagotovo dobit« peš»tno. ^»a 9« ue še enkrat iznova pričeti. Lo še posloviti sc hoče-va. Tn podati si nato roko. kot jo podamo tujcu ob slovesu. Tn ta pritisk obeh rok je iznova oživel stari plamen. Ali more človek raztrgati samega sebe? (e sta se našli dve duši. če sta postali dve srci eno. I če se naše misli vedno srečujejo z neizogibno silo v isti to'-ki, potem ostane veriga, s katero veže ljubezen, neločljiva. (.'Im bolj .i« skuša človek omajati, tembolj občutno boli in tem bolj se zajeda v ~ i živo meso. Ce je ljubezen zločin. postane veriga dvojno breme. Pa kaj za to? Človek je pač na človeka prikovan. Tjoeitev bi bila tem bolj mučna, če bi je človek enkrat ne poskusil. Tzdati in lagati, po-menja trpeti. Nič več videti, pa ne pomenja umreti. Vi sn/.nji ljubezni. o srca. vi služabniki Erosa, — udajte se v svojo usodo! Uživajte ča.šo veselja, a trpite brez tožbe muke vesti! Hoteli ste se vrniti na umetno pot dovoljene ljubezni. Sedaj pa se ne morete več. To je vaša kazen, vaše breme! Roki. ki sta se našli v slovo, sta se kot prej oprijeli, ustnice so se našle in v neskončnem poljubu so zašepetale le eno: — za večno. . . Ostala je torej. Smehljala se je v solzah. Než-; nejše kot drugače, kajti vedela i? [ kakšne muke je. moral pretrpeti ! njen ljubi, mu je rekla : — jaz te ljubim. Ni mogla dvomiti o medsebojni, j nepremagljivi strasti obeh. oba sta žalibog vedela, da se ljubita. . ljubita brez upanja, da bi se mogla ta ljubezen nekoč izpremeuiti v sovraštvo. (Dalje prihodnjič.) Železniški uslužbenec Krakovič je kupil v Breslavi na Morav-skern hišo. v kateri je stanoval že več let strojevodja Malewski. Ker novi hišni posestnik ni imel drugega stanovanja, je naposled iz-posloval pri stanovanjskem sodišču deložacijo strojevodje Malew-skega. Deložacija je bila določena. Ob asistenci orožnikov in stražnikov je odšel hišni posestnik z zastopnikom stanovanjskega sodišča k svoji hiši. da izseli Malewskega. Toda strojevodja se je za deložacijo temeljito pripravil. Zabil in zabarikadiral je vsa okna in vrata tako. da je stala sodna komisija pred hišo. ne d 1HRI. T.eta T.^20 je notranje ministrstvo naprosilo francosko akade mijo znanosti, naj se izjavi za ali proti uporabi gad jih lekarstcv -zdravstvu. Tn neki član akademije je nastopil proti prepovedi teh lekarstcv. — Sieor pa nekateri zdravniki sami priznavajo, da iurra voda. v kateri se je kuhal ead, pri potenju zelo važno vlogo. Tn potem je za nekatere bolezni najboljši lek. Na Španskem ie bilo v IS. stoletju zelo razširjeno lekarstvo iz kuščarjev. V španski Ameriki se je pojavila strašna bolezen, znana pod imenom "kartaginski spuščaj". To bolezen so zatrli samo s pomočjo prepariranih kuščarjev. Ženska — državni pravdnik. Pri okrožnem sodišču v Sarajevu je bila kot državni pravdnik nameščena gospa Zora Tličeva, ki je imela za to mesto popolno kvalifikacijo. Te dni je bila gospa premeščena za tajnieo pri upravnem sodišču, ker šeni principijel-no rešeno vprašanje ali ženske smejo biti sodniki. Vihar porušil turško džamijo. V Gostivaru v Južni Srbiji je divjal ^silen vihar, ki je pornši tamkajšnjo džamijo. Visoki minaret se je zruši na sosednje hiše ter pokopal pod ruševinami štiri prodajalne. Skoda zniJa nad 800 tisoč dinavjev. GLAS NARODA, 17. NOV. 1926 BELA NOČ. I V i. ^ V - . * _ , ZGODOVINSKI ROMAN. t - ? Za "Glas Naroda" priredil G. P. *^======r~...... .— ■ 30 (Nadaljevanje.) ) Ona se jc premaknila. . —- Trak, — je zašepetal Orlov. — Nikdar. — je odvrnila Katarina ostro. Ta trak je bil njeno prvo, veliko veselje v Rusiji. Dne 10. maja 1744 je pozdravila v Moskvi carin jo Elizabeto in naslednjega dne je dobila red. — Za božjo voljo, trak, — je ponovil Orlov nujno. — Ne, — je ponovila Katarina. Orlov je prijel z roko svoj meč. Le predobro je vedel, s kakšnim veseljem je posegel Peter |>o tein zadnjem, skrajnem ponižanju earinje. kako zelo je čakal prilike, da s silo nastopi proti odprtemu odporu Katarine. Orlov si je bil na jasnem, da bi taka katastrofa \se preprečila, da bi jih vse potegnila v prepad. Kakorhitro bi bila ^Katarina aretirana, — in Peter je imel za to dovolj llolštajncev, — ni mogel nikdo vedeti, ee bo doživela naslednji dan. — Trak, veličanstvo, — je zahteval še bolj odločno. In skoro neslišno je dostavil: — Radi vaše bodočnosti. Carinja je molče zmajala z glavo. In zadnjikrat, roteče je prosil: «1 t — Radi mene. Katarina je dvignila pogled k njemu. V njegovih očeh je čita-la vse, česar nt smel izreči, njegovo skrb. eelo njegovo ljubezen, tttašno nevarnost. In stedaj, konečno, je popustila, odgovorila brez povdarka: x j f — Vzemite ga! Dvignil je trak z njenih ramen ter ga izročil carju. Peter inu ga je iztrgal iz roke. Vsa zardela je pokleknila Elizabeta na migljaj carja pred njega. In medtem, ko je položil trak krog njenih ramen, je rekel nenadoma streznjen, s slovesnim glasom: — nikdar ni to znamenje krasilo prs ženske, ki ni pripadala vladarski hiši. Tebe krasim ž njim, ti kraljica lepote. Katarina je čutila, da se bliža konec njenih moči. Brez besedice se je obrnila ter odhitela ven. Le za trenutek je obstala pred Orlo-vom ter se ozrla vanj s spačenimi potezami. In s tresočima se ustnicama je zamrmrala: — Nastopite, (Jregor Gregorjevič! Peter ji je sledil z očmi. Mislil je nato, kako pogosto se bo pač v samostanu s kesom spominjala tega svojega rojstnega dne. —- Pustite naju sama, — je ukazal nato. In očividno ponosen na svojo zmago, katero je izvojeval nad Katarino, je podal pruskemu poslaniku roko v slovo. In medtem, ko je korakal Goltz skozi široke prazne dvorane, je razmišljal, — prav tako kot preje njegov nasprotnik de Breteuil, — pod svežim utisom doživelega hladno o vseh prednostili in škodljivostih za svojega kraljevskega gospoda. Že šest let je divjala vojna Peter 111. je sicer ravnokar sklenil mir in zvezo s Prusijo, a še vedno so stale Francija, Avstrija z državnimi četami zvezane proti Frideriku na polju. Dokler bo ostal Peter car, se seveda ne bo treba ničesar ti z ruske strani. Kljub temu pa se ni več motil pruski poslanik. Videl je vendar jasno, kako malo priljubljena je bila Pru-sija v Rusiji, kako samoten je stal car s svojim navdušenjem, kako Jasno se je stvarjala stranka krog earinje, nagibajoča se proti Pru-f i ji. Kaj pa, če bi Peter 111 izginil preko noči? Z mučno skrbjo je /rl (Joltz v bodočuost. Od Finskega zaliva se steza proti iztoku široki zaliv, do otokov, ki nosijo, stvorjeni od izliva Ncve, Petrograd. Zapadni izhod tega zaliva na odprto morje obvladuje, v enaki razdalji od obeh bregov, močna otočna trdnjava Kronstadt. Južno od nje leži, na bregu celine, carstji poletni grad Oranienbaum, najbolj priljubljeno bivališče Petra III. in nadalje iztočno, proti Petrogradu, nekako štiri milje od mesta, Petrov dvor, katerega je zgradil Peter Veliki. Prišel je dan 8. julija 1762, čas belili noči, v katerih nikdar popolnoma ne izgine dnevna luč. Že pred enim tednom se je na povelje carja preselil carski dvor na Petrov dvor. Peter se ni več ločil od Elizabete Romanovne. Imenoval jo je za vrhovno poveljniep dvornih dam ter stanoval tukaj v gralu ž njo v skupnih sobah v pritličju. Carinja je živela v prvem nadstropju popolnoma zase. Obede je sama zavživala ter se ni pokazala pri nobeni slovesnosti več. Izza njenega rojstnega dne je bila v okolici Petra takorekoč pozabljena in navidez je ni nikdar pogrešal. Bilo je ob enajstih ponoči. Iz slavnostne dvorane v pritličju je prihajal divji šum, v spremstvu kričečih glasov, petja, bučnega smeha ter pokanja čaš ob zidovih. Tukaj je popival Peter ob dolgi mizi. Na njegovi desni strani je sedela Elizabeta, na levi poveljnik holštajnske garde, generalni poročnik von Loewen, nato Orlov in Gudovič in za njima bujna skupina holštajnskih častnikov, dvornih dam pevk in plesalk dvornega gledišča. Proslavljalo se je ravnokar došlo vest od odpotovanju novo rekrutiranih šeststo llolštajncev iz Kiela v Rusijo. (Dalje prihodnjič.) . i R KADI.J A VERČENKO: Drama na morju. Elizabeta in Orlov sta sama ostala pri carju. / r S trudnimi očmi je zrl Peter Ivrog sebe. — Lahko noč, — je rekel nato Orlovu. — Jeza in vino sta me ci>ojila. Ali greš. Elizabeta? mV — Se eno besedo z Gregor Gregorjevičem, — je prosila slednja. Car jo je poljubil. * — Prespi svojo bol, — jo je svetoval nežno. — Jutri bo zopet sijalo solnee. Vrnila mu je jxiljub. — Lahko noč. — mu je rekla s svojim otročjim glasom, — lahko noč! Orlov in Elizabeta sta bila sama. Gregor Gregorjevič se je motreče ozrl nanjo od strani. Kaj mu je hotela povedati, ona, ki je skušala z vsemi sredstvi odtrgati carja od njega, ki je postala zanj bolj nevarna kot pa je domneval? — Kaj je vedela, kaj nemeravala? Moral je imeti gotovost. — Izgledate malo srečna, kontesa, — je rekel, s hlinjenim sočutjem. — Bedna sem. — je odvrnila potrto. — In kdo je kriv tega? Elizabeta se je ozrla očitaje v njegov drzni, samozavestni obraz. — Druge lahko motite, — je rekla, — pred vsem ubogega, za vedenega carja. — .Taz vem, da hočete izdati njega, ki vas ljubi. Orlov se je nasmehnil. — Potem vendar posvarite carja, — jo je pozval naravnost. — Jaz sem storila to. — je odvrnila Elizabeta. — tega ne zanikam. Zaman! IJT i i itffi* !Jf — In zakaj mi tako malo zaupate? — Jaz vidim pekel v vaših očeh, — je odvrnila ter se stresla. Orlov se je naglas zasmejal. — Vi se šalite, kontesa. — Jaz in šaliti? — je rekla mrko. — Bil je čas, ko sein spala brez skrbi. Sedaj pa beži spanec od mene ali pa me plašijo strašne sanje. — Ha, — je vzkliknil Orlov ter zamahnil z roko, kot da hoče pregnati bedastemu otroku namišljene skrbi. — Le rogajte se, — je nadaljevala Elizabeta vedno bolj razburjeno. — Slaba se in postala, to je vzrok. In vendar se čutim neizmerno visoko nad vami. Jaz sem verna carju. On je dober z menoj, ta samotni mož. Za vse, kar sem mu postala, se je zahvalil meni, zopet in zopet s solzami v očeh. In čeprav ga nehvaležni uj>orniki pehajo v bedo, srce mu morajo pustiti, odprto srce carja. — Srce moža, — jeo dvrnil Orlov hladno, — ki vas je spravilo v nesrečo. Elizabeta je obstala pred njim. Opotekala se je od utrujenosti, tuge in skrbi. Solze so ji tekle po bledem licu navzdol in z roko se je oprijela stola. — V nesrečo, — je odvrnila, — to je res. Čast mi je vzel Peter. ponos, srečo in bodočnost. In vendar, vendar. — omahnila je na 1 oler la, — in vendar ljubim carja. Molče je zrl Orlov navzdol na mlado žensko, videl kako se je odpel rdeči trak reda ter zdrsnil ob njeni tresoči se rami navzdol na tla ... Mornarji neke oceanske ladije so vjeli soma. Izvlekli so ga s kavi jen na palubo in ga razkosali. — Rad bi vedel, dragi moji, kaj ima v želodcu — je dejal ladijski zdravnik. Uslužen pomorščak je z enim sunkom noža razparal somu želodec, pogumno vtaknil vanj roko in izvlekel... človeško črepinjo in v trpežno usnje vezano beležnico, ki je bila le prav neznatno razjede-2ia od jedkega želodčnega soka. — Glejte ga spaka — je dejal mlad pomorščak. To je črepiuja opice. — To pa že ne — je odvrnil doktor. Po obliki sodeč — je t» črepinja pradavnega divjaka. Prva .stopinja razvoja. — Mislim, da ne bo "prva stopinja" — .se je zasmejal mlad oficir. Dvomin, da bi bil to pred-zgodovinski divjak, kajti poleg črepinje se nahaja beležnica. Lastnik črepinje in beležnice — je pa brezdvomno ena oseba. Le poglejmo. .. Ila! Ruska pisava. Torej rojak! Slaba mu je predla, revežu. Poslušajte! "Te beležnica je last Vcdeneja Drikina, člana profesijonalne zve ze vesla če v.'' Nedelja. Grozno, strašno. nepojmljivo! Naša stara ribiška barka "Amfitrita" .se je danes potopila .Rešil se je samo kapitan in šestero mornarjev... Sedaj se vozimo v čolnu — neznano kam! To je še dobro, da je kapitan hotel kompas in karto. . . Pravi, da je breg SO milj daleč in da ga dosežemo v šestih dnevih, če bomo pridno veslali. Na delo torej Pondeljek. Veslamo! Prešteli smo ]>orcije. Če bomo uživali po dva suliorja in košček slanine na dan, bomo shajali pet do šest dni. Noč in. dam veslamo. Torek. Veslali smo neprestano. Naenkrat vstane tovariš Alojša Gajkin in pravi: — Tovariši — pravi — težak posel je tole veslanje. — Zelo težak — pravimo mi. — To je napor — pravi on — in vsak napor mora biti organizi rani! Zato, pravi, predlagam, d; namudoma ustanovimo profesijo nalno zvezo veslačev v svrho za ščite naših proletarskih veslaškil interesov. — Kapitanu to govorjenje ni beg-ve kako po godu. *— Bodite pametni, otroci! pravi Kaj bi zveze? Veslajte naprej, pa konec besedi. Ko pridemo na breg, pa počnite, kar hočete! — Ne, pravi Aljoša, ti lažeš! Takrat na bregu bo že prepozno. Takoj se moramo orgnizirati. Izvolite predsednika, tovariši! Ampak kar je res, je pa res: imeniten dečko je, ta Aljoša! Kar ro je povedal! Bistra glavfca! Pometali smo vesla proč in — jeli voliti .No. seveda — izbrali smo Aljošo. — Ker je stvar taka, vpije Aljoša (ves vesel), da ste me izbrali, pa vedite, da zahtevam osem urni delavnik in odpravo telesne kazni. Da ste videli kapitana — skoraj bi bil jokal — smešno ga je bilo gledati! — Zblazneli ste — nam je govoril. — kje ste še to videli, da bi ljudje, ki se potapljajo, zahtevali osemurni delavnik ? Jaz sam sem pripravljen veslati 15 ur na dan, če bo treba. Premislite dobro, otroci! ' — Dovolj smo mislili, pravi Aljoša. Naenkrat se je vzbudila v nas razredna zavest, vse govorjenje vam nič ne pomaga. Ali je prav tako. tovariš? Glasujte z vstajanjem !... In glasovali smo z vstajanjem ter se smejali, da bi bili Jikoro prevrnili čoln. Mene pa so izbrali za tajnika. Lepo mesto! Nisem pričakoval take časti. Sreda. Sklenili smo, da bomo veslali štiri ure pred obedom in štiri ure po obedu. Ker pa obed ni bil bogve kako izdaten, je Aljoša zali4 val povečanje porcije in je zagrozil s stavko. Naš buržuj-kapitan nas je rotil ves solzen : — Saj vendar za vas hranim porcije, vražja zalega. Vsi boste poerkali od gladu. — Prazne čenče — pravi Aljoša. — Ce proletariat dela. se mora tudi izdatno hraniti. Ali pa zmanjšamo produkcijo na minimum Četrtek. Aljoša je vzel danes iz žepa koledarček, pogledal A*anj in vzkliknil — ves ve.sel: — Bratje — tovariši! Danes je državni praznik! Nihče nima pravice, da bi nas silil delati ta dan. Vrzite vesla proč! To vam je glavica, da malo takih! Petek. Dane.s je prvi dan .stavke. Zadeva .se je pričela .s tem. da je Aljoša imenom naše zveze zahteval od kapitana bolniško blagajno in zavarovanje zoper nezgode. Ker nam ni ugodil — smo začeli stavkati. Aljoša imenuje to "konflikt" z delodajalcem." To je dečko! Tam v Angliji kje bi ga še za ministra napravili, pri nas pa — komaj da životari. Sobota. Stavka poteka normalno. Do brega je še 68 milj. Živeža imamo samo še za jutri. | Ce nas bo kapitan nehal hraniti— I polomimo vesla. | Aljoša imenuje to: "Uničenje proizvajalnih sredstev". Somi se pojavljajo. Se te sodrge je bilo treba! Nedelja. Porcije so pri kraju. Toda človek, k: d^ta, mora tudi jesti. Somi so kakor ponoreli. Noč in da n švigajo okrog čolna, noč in dan — še osemurnega delavnika ne poznajo! ^Aljoša je nekam utihnil, morje pa pastaja vedno bolj viharno. Od zapada sem se dviga rumen oblak, kot pošast, vedno bliže. .. Somi se že skoro zaganjajo na krov... Ajoša je enega treščil s pestjo po gobcu. Nedelja (zvečer). Vihar. Aljoša plaka. — Oprostite, bratje, pravi. Ke-sam se... Zaradi mene boste vsi pogi... Ti nemarni valovi — skoro bi bili prevrnili čoln. Somi. .. Tovariši! Kaj pa tako... Ob poslednje črke navzdol se je vlekla dolga, nervozno zarisana črta — kakor bi bil kilo zabranil zveze dokončati besedo. Ostali listi bili nepopisani. — Čudna povest — je zanir-mral doktor ter zalučal črepinjo čez krov. — Najstrašnejše pri tem pa je, da ni imel nihče koristi od tega. . . Častnik pa mu je odvrnil: — Zakaj niuče/ Kaj pa somi? LOT NAPRODAJ POCENI na prijetnem kraju McAllister Ave. & 9th St., Waukegan, 111. Vprašajte lastnico: Mrs. Gertrude Michel, 20 East Goguac St., Battle Creek, Mich, (fix 12—18} Vrtanje parniko" - Shipping New* £a bolezni In bolečine r & PAIN-EXPELLER Tvorniaka zaaicia reg. ▼ pat. oz. Zdr. dr. & Prijatelj v Potrebi POZOR KC/AJU! Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šob it v. 62 Hester & Essex Street Mew York City. Vprašajte za zastopnika Legij-za Ameriško Državljanstvo. Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. Brezp'ačna poskušnja metorle. katero more vsak rab ti brez neprilike in izgube časa. Imuno način, kak j kontrolirati n- ra.no kajenje-itd.. želimo pokazati vsakomur, da j« ta novi način določen, da vata-vi vsako težko dihanje, vse brope^j« it vae strašne napade takoj. Ta brevplafna ponučha je prevaZna, da bi Jo zanemarili. F IS f te sedaj ter jo takoj pričnite. Ne pofiljite denarja, » PoIIjlte k n do n flmiM Viti nn(Mnl«e n» olsHt« BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIKU ASTHMA Co., Room 191-E Niagara and Hudson Sts., P.ufalo. X.Y. PoSljite presto poskuSnjo vašega načina 01. novembra: Hajeatic. Cherbourg; BtuttgarV Cherbourg, Bremen. M. novembri: Berengaria, Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. XT. novembra: Cleveland. Cherltoure. Hamburg. Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 1. decembra: Mauritania, Cherbourg: President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 2. decembra: De Grasse, Havre; Westphalia. Hamburg: Luttsow, Bremen 3. decembra: Pres. Wilson, Trst. 4 decembra: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 8. decembra: Carmania, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 9. decembra: Albert Bailin, Cherbourg. Hamburg. 11. decembra: Majestic. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berengaria, Cherbourg; La Savole. H h v f ; PrcsiJcnt Hiird.ng, Cherbourg, Bremen. 22. decembra: Ro '.ia.mbeau. Havre 27. decembra: I*arlsf Havre; Olympic. Cherbourg; IVut&cMand. Cherbourg. Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen; I'res. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic. Cherbourg 6. januarja: L>e Grasse. Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg- 7 Januarja: Martha Washington, Trst. 8. Januarja: Berengaria. Cherbourg; France. Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 Januarja: Treu Harding. Cherbourg, Bremen. 15. januarja: Paj-ls, Havre; Aquitunia, Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cher!>uurg: Republic, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 25. januarja: Pres. Wilson. Trst. 27. januarja: Rochambeau, Havre; Thuringla. Hamburg. 29 januarja: Majestic, Cherbourg: France. Havre; Muenchen, Cherbourg, Bremen. Veliki božični izleti v JUGOSLAVIJO Pridružite w skupinam svojih rojakov, ki potujejo »lomov zu božifiu? praznike ua naših velikih (»urnikih. Trije iznutl najboljših partiikov na svetu js<> pripravljeni, da vas prevedejo v uilohuosti po zmernih eenah. V J. razredu do ZAGRE11A in nazaj $206. in več BEOGRADA in na ta j -t206.50 in več soglasno s jiarnikotu. H O M ERIC- — 27. novembra O L V M P I C — — 4. decembra MAJESTIC- — 11. decembra (Največji paruik na svetu.> Potniški izvedenci bodo vas spremljali ter vse uredili. NAJ >A 1*1X1 VMM KI PAllMKI ZA VAS Belgen*anri, Laplanil. Pcnnland, Zeelanri, Arabic, la-