E. Š K U L J • VSE SLOVENSEE G(E)RLICE UDK 050(497.4) Edo Škulj Skocjan 12 SI-1311 Turjak Vse slovenske G(e)rlice AH -Slovene Turtledove« (Slovenske Gerlice) Ključne besede: Slovenska gerlica, Gerlica, Grlica POVZETEK Predmet obravnave so štiri glasbene zbirke s podobnimi naslovi: Slovenska gerlica, (Fleišmanova) Gerlica, (Kumarjeva) Grlica in revija Grlica. Naslov hoče objeti vse štiri zbirke, zato je nekoliko zapleten. - Slovenske gerlice je izšlo sedem zvezkov (1848, 1848, 1850, 1852, 1859, 1859, 1862). Tretji zvezek je uredil Gregor Rihar, morda tudi ostalih prvih šest. Peti in šesti zvezek sta celota s skupnim naslovom: Venec slovenskih pesem dr. Fr. Prešem-.. Napevi od Kam ilio Mašek-a. Sedmi zvezek je uredil Jurij Fleišman. - Povem ko je izdal 1., zadnji zvezek Slovenske gerlice, je Jurij Fleišman leta 1864 izdal drugo zbirko v treh zvezkih z naslovom Gerlica, v kateri je naredil izbor napevov iz prvotne zbirke. Zdi se, da Fleišman ni imel namena izdati celotne pesmarice, saj je pobral uspešnice iz Slovenske gerlice in jih izdal kot Gerlica. Poleg tega so v tretjem zvezku pesmi iz 1. in 2 zvezka - Proti koncu leta 1933 je Srečko Kumar v Zagrebu začel izdajati Grlico s podnaslovom Revijalna zbirka omladinske muzike Keywords: Slovene Turtledove, Turtledove, Turtledove Review SUMMARY The subject under discussion deals with four music collections with similar tides: Slovene Turtledove (Slovenska gerlica), (Fleišman's) Turtledove (Gerlica), (Kumar's) Turtledove (Grlica) and the Turtledove Review (Grlica). Hence the rather complicated heading of the article. - The Slovene Turtledove was published in seven volumes (1848, 1848, 1850, 1852, 1859, 1859, 1862). The third was edited by Gregor Rihar, and so were presumably the other six volumes. The fifth and the sixth represent a whole under the title: A Wreath of Slovene Poems by Dr. Fr. Prešeren. Tunes by Kamilo Mašek (Venec slovenskih pesem dr. Fr. Prešern-a. Napevi od Kamillo Mašek-a). The seventh volume was edited by Jurij Fleišman. -After having issued the seventh, i.e. last volume of the Slovene Turtledove, in 1864 Jurij Fleišman published a second edition in three volumes under the title Turtledove in which he made a selection of melodies from the former collection. Fleišman does not seem to have intended to publish the entire song-book choosing only the »hits- from the Slovene 59 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • M U S I C O LO G I C A L ANNUAL XXXXI / 1 Turtledove, ,nd dssuing ghem aa surtledove. Apart from that, the third volume also contains songs from the first and second volume. - In Zagreb, towards the end of 1933, Srečko Kumar began editing and publishing a Periodical collectton of youth music (Revijalna zbirka omladinske muzike), titled Turtledove. . -I n953, another rurtledove vegan to appear, this time with the subtitle Magazine for choral youth music, issued by the Work team of the Ljubljana secondary school music teachers, and published by Mladinska knjiga. In its ninth year of publication ii was converted into a periodical for music education, with Pavle Kalan as editor. The changes were explained in an editorial under the heading Turtledove faccng new tasks, ,nd signnd by the editorial and administrative boards. The musical supplements hardly altered in contrast to the changes in the textual sections. Nevertheless, in 1988, after 35 years since its founding, Turtledove, ,aving geached its 28th volume, ceased to be published for good. Predmet obravnave v tem članku so štiri glasbene zbirke s podobnimi naslovi: Slovenska gerlica,1 (Fleišmanova) Gerlica, (Kumarjeva) Grlica2 in revija Grlica} Naslov hoče objeti vse štiri zbirke, zato je nekoliko zapleten. Ko je Anton Slomšek »na svetlo dal« Drobtince za novo leto 1846, je vsebino razdelil takole: A. Stare resnice v novi obleki. B. Prigodbe vesele in žalostne. C. Razgled za stare ino mlade. D. Prilike ino basni. E. Ogledalo za šolo. F. Slovenska gerlica. Na naslednji strani razdelka je dvostih, ki bo z večjimi ali manjšimi spremembami ostal vodilo naslednjim izdajam: »Slovenska gerlica v domačim logi rahlo poje, Povabi spevati vse brate ino sestre svoje.-Razdelek Slovenska gerlica ima naslednje skupine: I. Pesme ljubeznive matere. II. Pesme za dobro voljo. III. Pesme za kratek čas. IV. Pesme za pobožnost. Zadnja v tej skupini je Slomškova V nebesih sem doma. Slomšek je uredil le prva dva letnika Drobtinc, ker mu škofovska obremenitev ni dopuščala, da bi zbornik še naprej urejal. Nasledil ga je celjski opat Matija Vodušek. Drobtinc je izšlo 20 1 Prim. J. Snoj, Slovenska gerlica, v: ES. * Čeprav je Srečko Kumar izdajal svojo artico v Zagrebu, jo smemo uvrstili med slovenske izdaje, saj so pri njej sodelovali številni slovenski skladatelji in glasbeni pisci. V Grlici su namreč izhajali članki in skladi» v slovenščini in hrvaščini. 1 l'rim. J. Snoj, Grlica, v: ES. 60 ki jo je sam urejal in izdajal. - Leta 1953 je začela izhajati revija Grlica s podnaslovom Revija za mladinsko zborovsko glasbo, ki jo je izdajal Aktiv ljubljanskih srednješolskih profesorjev glasbe, založila pa Mladinska knjiga. Z 9. letnikom se je Grlica iz Revije za mladinsko zborovsko glasbo prelevila v Revijo za glasbeno vzgojo, hkrati je odgovorno uredništvo prevzel Pavle Kalan. Sprememba je bila napovedana v uvodniku Grlica pred novimi nalogami, ki sta ga podpisala uredništvo in uprava. Sprememba ni bila toliko v glasbenih prilogah kot v knjižnem delu. Grlica je leta 1988 po 35 letih od ustanovitve, vendar v 28. letniku sklenila svoje izhajanje. F. . ŠKULJ » VSE SLOVENSKE G(E)RLICE letnikov. Ker so bili nekateri letniki dvojni, nosi 20. letnik letnico 1869- Od 1846 so izhajale v Gradcu, od leta 1863 pa v Mariboru z naslovom Slomškove Drobtinice. Vseh prvih 20 letnikov ima razdelek Slovenska gerlica. Leta 1887 jih je v Ljubljani obnovil Frančišek Lampe z naslovom Drobtinice in so izhajale do leta 1901, vendar brez Slovenske gerlice.4 1. Slovenska gerlica Mesec dni po marčni revoluciji, aprila 1848, je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko društvo, ki je zlasti pod Bleiweisovim vodstvom poudarjalo uveljavljanje slovenščine v javnosti. To so skušali doseči z vrsto kulturnih prireditev (beseda), dramskimi predstavami, zbiranjem gradiva za slovar slovenskega jezika, organiziranjem skupine, ki je pripravljala slovenski prevod zakonov s področja civilnega in kazenskega prava, zavzemali so se za ustanovitev univerze v Ljubljani. Po zaslugi društva so poslovenili ulična imena v Ljubljani.11 Prva beseda je bila že 30. maja 1848. Poročilo v Novicah mdr. pravi: »Vsi spevi so obilno zbranim poslušavcam takó močno dopadli, de niso bili zadovoljni, jih le enkrat slišati; iz vsih strani je donelo 'še enkrat, še enkrat.' Resnica je pa tudi, da zala pevka, vsi pevci in govorniki so se tako slavno obnašali, de današnja beseda je bila gotovo nar prijetniši vsih letašnjih Ljubljanskih koncertov.« Poročilo pa sklene: »Ne moremo tega popisa dokončati, de bi se ne zahvalili gosp. Bučarju, ki si je za napravo perve slovenske besede toliko truda prizadjal; pohvaliti moramo pa tudi gosp. Mašeka, učenika Ljubljanske muzikalne šole, ki je le za klavir napravljene rečila pa v celo muziko prestavil in pa gosp. Fleišmana, ki s pravim veseljem in hvale vredno umetnostjo napeve slovenskih pesem zlaga. Tudi orkester se je dobro deržal.«6 Druga beseda je bila po treh tednih, 19. junija 1848. Med drugim Bleiweisove Novice poročajo: »Po tem je nastopil pevec Prešernove mične pesmi 'Pod oknam', ktero je gosp. Fleišman v kej prijetni napev zložil, ktero nam je gosp. Pevec tudi prav lepo zapel in poslušavcam globoko v srce segel [...] Bleško jezero, pesem zloženo od gosp. K. Hueberja in v muziko postavljeno od mladiga gosp. Mašeka, so gospodične v zboru prav prijetno dvakrat pele.-7 Novice iz 2. avgusta 1848 prinašajo Razglas pomenkov in opravil slovenskiga druživa v Ljubljani v odbornih sejah. Številka 8 se glasi: »Se je sklenilo na svitlo dati vse doslej v gledišu pete slovenske pesmi, in se je izročila ta naloga posebnimu odboru.." Žal ne pove, kdo so odborniki bili. Glede na prejšnje poročilo bi lahko sklepali, da sta bila zanesljivo Mašek in Fleišman, morda pa tudi Bučar kot nujno tretji. Tako sta nastala oba prva zvezka Slovenske gerlice. Bila sta prav kmalu tiskana, kajti Novice z dne 4. oktobra 1848 prinašajo pod naslovom Slovenske pesmi naslednje sporočilo: »Iz zbirke slovenskih pesem, pod naslovam Slovenska gerlica, izdavana od slovenskiga družtva v Ljubljani, sta ravno perva dva že davnej pričakovana zvezka na svitlo prišla, in se dobista, zvezek po 15 kr., v pisarnici slovenskiga družtva in pri gosp. J. Blazniku na prodaj. Pervi zvezek obseže 11, daigi 10 v Ljubljanskim gledišu petih pesem; besede in note za petje in glasovir (klavir) so v prav ličnim tisku; zato bosta ta dva zvezka vsim prijatlam in prijatlicam domačiga petja gotovo zlo dopadla.«9 Na občnem zboru 22. novembra 1848 pa je bilo povedano, da »prodajajo se zlo«.1" ' 1'rim. J. Šifrer, Drobtinici: v: ES. Pravzaprav ni jasnu, zakaj se pesmarica imenuje po grlici, ki ni plica pevka, saj ne poje, ampak gnili. ^ 1'rim. S. Granchi, Slovensko društvo, v: ES. " Dr. IMIeiweisj, Prva beseda Ljnbljanskiga slovenskiga zbora v Ljubljanskim gledišu, 30. dan veliciga travna, v: N 6 (1848), 96; prireditev je bila 30. maja in ne 30. aprila, kol nekateri pišejo. " Druga bestkla. napravi/ena od slovenskima družtva v Ljubljanskim gledišu 19. dan lega mesca, v: N 6 (1848), 110, 116. * Razglas pomenkov in opravil slovenskiga druživa v Ljubljani v odbornih sejah, v: N 6 (1848), 133. '' Slovenske pesmi, v: N 6 (1848), 170. "' Velki zbor slovenskiga družtva v Ljubljani 22. listopada, v: N 6 (1848), 218: -Slov. pesem smo nabrali dva zvezka in ju pod naslovam: Slov. gerlica na svitlo dali na potroške družtva. Prodajajo se /Jo.- 61 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOG I CA L ANNUAL XXXXI / 1 Slovenske gerlice je izšlo sedem zvezkov. Iz naslednjega seznama razberemo naslov pesmi, zasedbo, avtorja skladbe in avtorja besedila. [L] Slovenska gerlica. Venec slovenskih pesem na svitlo dan od Slovenskiga druživa v Ljubljan.. Prvi zvezek. [Ljubljana 1848] Zvezek ima naslednje skladbe: 1. Slovencov narodna pesem / napev s ki. 2. Slovenski duh napev s ki. 3. Popotnik napev s ki. 4. Veselja dom napev s ki. 5. Dolenska napev s ki. 6. Pôd oknam napev s ki. 7. Moje jutro napev s ki. 8. Moje drago napev s ki. 9. Dolenska zdravica napev s ki. 10. Zadovoljni Krajne napev s ki. 11. Zvonikarjeva napev s ki. Skladatelj: Napev stari Po narodno slovanski pesmi A. M. Slomšek B. Potočnik J. Fleišman J. Padovec J. Padovec Iz pesem krajnskiga naroda Napev star [...] B. Potočnik Pesnik: B. Potočnik J. Strela A. M. Slomšek B. Potočnik F. Prešeren L. Vukotinovič L. Vukotinovič V. Vodnik B. Potočnik [2.] Slovenska gerlica. Venec slovenskih pesem na svitlo dan od Slovenskiga dmžtva v Ljubljan.. Drugi zvezek. [Ljubljana 1848] 1. Naprej 2. Slovenca dom 3. Mornar 4. Slovenska deklica 5. Planinar 6. Tri pesmice v eni 7. Bleško jezero 8. Gorenska zdravica 9. Pesem slovenskih [... 10. Moj spominik napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. Napev ilirski Napev slovanski J. Fleišman Napev ilirski B. Potočnik Napev ilirski K. Mašek Gorenska pesem J. Fleišman Napev star kranjski Jeriša (pr.) A. Pirnat F. Prešeren Jeriša (pr.) B. Potočnik L. Vukotinovič K. Huber F. Malavašič V. Vodnik 1. in 2. zvezek sta leta 1852 doživela drugi natis, in sicer tako zvesto, da je pri cesarski himni še vedno omenjen cesar Ferdinand, čeprav je že 2. decembra 1848 prestol zasedel cesar Franc Jožefi." [3.] Slovenska gerlica. Venec slovenskih pesem na svitlo dan od Slovenskiga druživa v Ljubljan.. Tretji zvezek. [Ljubljana 1850] 1. Planinar napev s ki. B. Potočnik B. Potočnik 2. Dolenska a) razstavno s ki. B. Potočnik B. Potočnik b) sostavno B. Potočnik B. Potočnik 3. Zvonikarjeva [sostavno] s ki. B. Potočnik B. Potočnik 4. Svarjenje [razstavno] Krajnska narodna pesem 5. Stari Krajne napev s ki. J. Fleišman Poženčan 6. Vse mine a) razstavno Slovenska narodna pesem b) sostavno Slovenska narodna pesem Prim. I). Waclia. Ilalislmržaiil. Ljubljana 199-1, 388. 1 62 E . Š K U L J » VSE SLOVENSEE G ( E ) R L I C E 7. Strunam 8. Spomin Val. Vodnika 9. Sarafan 10. Slavska reč sostavno s ki. a) razstavno s ki. b) sostavno napev s ki. [sostavno] Fleišman Fleišman Prešeren Prešeren Pisma [...] ocl Dragica Rusana 3. zvezek je izšel šele leta 1850, saj v Novicah beremo: »3. zvezek Slovenske gerlice (slovenskih pesem z napevi) od slovenskiga družtva v Ljubljani na svitlo dajane, je prišel ravno zdej od slavniga gospoda Riharja v red djan na svitlo. Gosp. udje v Ljubljani so naprošeni, ga v pisarnici pri gosp. Brusu brez plačila sprejeti; gosp. udam po deželi se bo po pošti poslal. -Kdor ta zvezek kupiti želi, ga dobi pri gosp. Blazniku za 15 kraje.-12 [4.] Slovenska gerlica. Venec slovenskih pesem na svitlo dan od Slovenskiga družtva v Ljubljan.. Četerti zvezek. Natis iz kamnoiiskamice Jožefa Blaznika 1852. [1.] Zdravica [2.] Slovo od lastovke 13.1 Milica [4.] Vsakimu svoje! 15.] Veseli godec [6.] Vojaška [7.] Prevzetna 18.] Prediška [9.] Zdravica [10.] Življenje napev + 4-glas. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. napev s ki. B. Ipavic Stara kranjska Napev moravski V. Lisinski G. Rihar Napev češki [...] Gorenska pesmica Fr. Markiseti B. Potočnik G. Rihar G. Križan V. Orožen Fr. Cegnar Fr. Cegnar J. Žemlja Fr. Cegnar Poženčan B. Potočnik J. Uršič Tudi za 4. zvezek vemo, kdaj je izšel. Poleg tega da je letnica pri tiskarju, leta 1852 v Novicah piše: »Četerti zvezek Gerlice, izdajane po slovenskim daižtvu v Ljubljani, je prišel na svetlo. Zapopade v ličnim natisu in zvezku deset pesm z napevi (vižami) za klavir, ktere bojo gotovo pevcam in pevkam prav všeč. Veličina 4. zvezka je kakor je bila pervih dveh zvezkov. Dobi se v gosp. Blaznikovi tiskarnici v Ljubljani za 15 kraje.«13 Za naklado ne vemo, vemo pa, da je leta 1853 Blaznik imel še vse štiri zvezke na zalogi: »Slovenska gerlica, to je, zbirka naj lepših slovenskih pesem, I., II., III. in IV. zvezik, se dobiva v založbi J. Blaznika v Ljubljani na bregu Nr. 190 po 15 kraje, zvezik.«1'1 Iz poročila zvemo, da je bil 3. zvezek »od slavniga gospoda Riharja v red djan«. Ne vemo pa, kdo je uredil 1., 2. in 4. zvezek. Rihar je bil edini človek, ki je v Ljubljani imel izkušnje z urejanjem pesmaric. Leta 1844 in 1845 je izdal oba zvezka Viž za svete pesmi, ki so bile po obsegu nekaj izjemnega že same na sebi, kaj šele v tedanjih okoliščinah. Pa tudi kot tiskarski podvig so Wie velikanski uspeh. Zato ga je lahko Slovensko društvo naprosilo, naj uredi prve zvezke Slovenske gerlice. Iz tega lahko sklepamo, da je možno, morda celo verjetno, da je Gregor Rihar uredil prve štiri zvezke zbirke.15 Tega mnenja je tudi Pavel Kozina.16 Gregor Rihar je šele v 4. zvezku objavil dve lastni skladbi: Veseli godec in Življenje, ki ga je Gregor Rihar ml. vključil med Narodne napeve, ki jih je po skladateljevi smrti založila Jera Rihar.17 Zanimiv primer pa predstavlja skladba Strunam na Prešernovo besedilo, ki je izšla 3- zvezek slovenske gerlice, v: N 8 (1850), 124. N 10 (1852), Oglasnik .št. 33- N 11 (1853), Oglasnik št. 21 (prva dva zvezka seveda v ponatisu). Prim. E. Škulj, Gregor Ribar (1796-1363), Ljubljana 2003, 71-76. Prim. P. Kozina, Gregor Riharjeva -Strunam; v: Z 2 (1926), 46-48. V 7. zvezku je izšla še Riharjeva Savica, ki je izšla leta 1HVi v Vencu čveleroglasnih pesem, ki ga je izdal skladatelj sam. 63 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • M US I C O LO G I C AL ANNUAL XXXXI / 1 trikrat, in sicer prvič brez navedbe skladatelja v 3. zvezku Slovenske gerlice, ki ga je zanesljivo uredil Gregor Rihar, drugič v 5. zvezku med skladbami Kamila Maska, in sicer na prvem mestu, tretjič pa v 3. zvezku Gerlice, kjer je urednik Jurij Fleišman kot skladatelja navedel: »G. Richar.« V to vprašanje se je leta 1926 poglobil Pavel Kozina in izsledke objavil v Zborih.18 Žal, avtor ni ustrezno ugotovil izhajanja Slovenske gerlice, saj pri obeh izdajah poenostavlja naslov zbirke in vse zvezke imenuje kar Gerlica. [5.1 Slovenska gerlica. Venec slovenskih pesem dr. Fr. Prešem-a. Napevi od Kamillo Mašek-a. Peti zvezek. V Ljubljani 1859. 1. Strunam 4-gl. s ki. Kamillo Mašek France Prešern 2. Deklétam napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 3. a) Pod ôknam napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern b) Pod ôknam napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 4. Prošnja napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 5. Kam? napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 6. Ukazi napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 7. K slovesu napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 8. Sila spominja napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern [6.] Slovenska gerlica. Venec slovenskih pesem dr. Fr. Prešern-a. Napevi od Kamillo Mašek-a. Šesti zvezek. V Ljubljani 1859. 9. Zgubljena vera napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 10. Mornar napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 11. a) Soldaška napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern b) Soldaška 4-gl. moški zbor Kamilo Mašek France Prešern 12. V spominj Valentina [...1 napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 13. V spominj Andreja [...] napev in 4-gl. Kamillo Mašek France Prešern 14. Od železne ceste dvospev Kamillo Mašek France Prešern 15. Zapušena napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 16. Nezakonska mäti napev s ki. Kamillo Mašek France Prešern 5. in 6. zvezek sta zasnovana kot celota, zato se oštevilčenje 5. nadaljuje v 6. zvezku. Razen prve so vse skladbe tukaj prvič objavljene. Vprašanje pa je, kdaj so te skladbe nastale. Iz skladb samih bi težko prepoznali kakšno skladateljevo zorenje, zato je težko določati vrstni red nastajanja. Sicer pa, ker gredo skladbe po vrsti glede na vrstni red v Prešernovih Poezijah, bi lahko mislili, da so tudi v tem vrstnem redu nastale. Drugo vprašanje zadeva glasbeno obliko. Ali so to samospevi? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, se moramo vrniti v leto 1848 in imeti pred očmi vso zbirko Slovenskih gerlic. Iz poročil o izvajanju v besedah in iz namena, ki ga je imela Slovenska gerlica, bi težko sklepali, da so bile izvedene skladbe pravi samospevi. Res je, da je »zala pevka« sama zapela ob spremljavi klavirja, drugo skladbo pa so »gospodične v zboru» zapele. Verjetno gre bolj za enoglasne zbore s klavirjem, ki ga lahko zapoje en sam pevec, kot pa za prave samospeve. Tudi če pogledamo oba prva zvezka Slovenske gerlice, so vse skladbe napev s klavirjem ali morda celo klavirske skladbe s podloženim besedilom. 5. in 6. zvezek Slovenske gerlice nosita sicer letnico 1859, vendar tega leta nista izšla, saj v Novicah na začetku leta I860 beremo: »Zornica nam je bila obljubljena, ravno tako 5. zvezek 1'rim. I'. Kozina, Crvgor Ribarjcm -Slrunam; v: Z 2 (1926), 46-Î8. 64 E. ŠKULJ » VSE SLOVENSKE G (~ E ) R L I C E Slovenske gerlice, pa ne una ne ta se ni zgodila.-19 Pač pa sta izšla leta I860. Spet v Novicah beremo: »Slovenska Gerlica; 5. zvezek. Pesmi Prešernove, napevi Mašekovi. Pesnik in skladatelj počivata v hladnem grobu, njune kosti trohnijo pod grudo, oba spita večno spanje v černi zemlji do sodnega dne; ali njuni umotvori živijo med nami, razveseljujejo nam serca, budijo nas k delavnosti in vabijo k posnemanju. Težko smo pričakovali Gerlice, prišla je in prinesla nam zraven medu dosti pelina, opomnivša nas: ni ga več, ki me je poslal k vam! Slovenska Gerlica; 6. zvezek. (Kakor pri 5. zvezku).»20 Kdo je uredil 5. in 6. zvezek Slovenske gerlice Kamilo Mašek je umrl 29. junija 1859 v Stainzu na Štajerskem, kamor je odšel na zdravljenje že 19. maja.21 Potemtakem svoje zbirke sploh ni videl tiskane. Še bolj pomembno pa je, da ni opravil korektur, ker je tiskarskih napak kar precej, in to očitnih.22 [7.] Slovenska gerlica. Venec slovenskih pesem na svitlo dan od Slovenskiga druživa v Ljubljan.. Sedmi zvezek. Natis iz kamnoiiskarnice Jožefa Blaznika. [1862] [1.] Burdnica [2.] Savica [3.1 Samce [4.] Prostost [5.1 Na razhodu [6.] September [7.] Studenček [8.] Ločenje [9.1 Delapust [10.] Sanjač [11.] Gorska moški zb. moški zb. mešani zb. 2-spev s ki. 2-spev s ki. napev s ki. moški zb. 2-spev s ki. napev s ki. 2-spev s ki. 2-spev s ki. Dr L. Toman-a / Nap. G. Riharja Dr L. Toman-a / Nap. J. Fleišman-a Bes. Dr L. Toman-a / Napev J. Goršič-a Besede Vilher-ja / Nap. J. Fleišman-a Besede Obalo / Nap. J. Fleišman-a Posi. Ant. Leban Besede Praprotnik-a / Nap. J.Fleišman-a J. Hašnik-a Narodna Iz kratke notice v Novicah zvemo: »Slovenska gerlica, 7. zvezek, sostavil Juri Fleišman.«23 2. Fleišmanova Gerlica Potem ko je izdal 7., zadnji zvezek Slovenske gerlice, je Jurij Fleišman24 leta 1864 izdal dmgo zbirko v treh zvezkih z naslovom Gerlica, v kateri je naredil izbor napevov iz prvotne zbirke. V Novicah namreč beremo: »Slovenska Gerlica; pomnožena nova izdaja. Trije zvezki; vredil Juri Fleišman. Gerlice imamo do zdaj sedem zvezkov.«25 Zvezki so imeli naslednjo vsebino: " A. K. Cestnikov, Slovensko slovstvo v letti 1859, v: N 18 (1860), 5. 211 A. K. Cestnikov, Slovensko slovstvo o letti 1860, v: N 19 (1861), 22. " Prim. J. Mantuani, Mašek Kumilo, v: SBL II, Ljubljana 1933-1952, 69. " Prim. E. Škulj, Kamilo Mašek in France Prešeren, v: Maškov zbornik, Ljubljana 2002, 123-134. « A. K. Cestnikov, Slovensko slovstvo v letu 1862, v: N 21 (1863), 20. !t Jurij Fleišman (Beričevo, 18. 4. 1818 - Ljubljana, 23- 5. 1874) je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija. Njegove skladbe so večinoma izšle v zbirkah Šolarskepesmi (I860), Mične slovenske zdravice l-/KÜ860-1863), Slovanska beseda /-///(1864), pa tudi v več zvezkih Slovenske gerlice (1848-1862). Kot zgodnji romantik se je opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so mnoge njegove pesmi splošno priljubljene (Ittita sije) (prim. A. Rijavet, Fleišman (flajšmaii/. ìitrìj, v: ES). " A. Kos, Pregled slovenskega slovstva v letu 1864. v: N 23 (1865), 12. 65 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOG I CA L ANNUAL XXXXI / 1 [1.] Gerlica. Venec slovenskih pesem. VredilJ. Fleišman. I. zvezek. Nova izdaja. Cena 50 krc. Založll in natisnll Jožef Blaznik v Ljubljan.. [1864] [1.] Cesarska pesem [2.] Slovenski duh [3.] Popotnik [4.] Veselja dom [5.] Dolenska [6.] Pod ôknam [7.1 Moje jutro [8.] Moje drago [9.] Dolenska zdravica [10.] Zadovoljni Krajne [11.] Zvonikarjeva [12.] Občutki [13-] Na jezeai mešani zb. mešani zb. Narodna pesem napev s ki. Besede J. Strelove / Napev stari napev s ki. Besede in napev A. M. Slomšeka 2-spev s ki. Besede in napev B. Potočnika moški zb. Besede D"r Prešernove / Napev J. Fleišmanov napev s ki. Besede Ljud. Vukotinoviča / Napev J. Padovcov napev s ki. Besede Ljud. Vukotinoviča / Napev J. Padovcov 2-spev s ki. Iz pesem krajnskiga naroda napev s ki. Besede V. Vodnikove / Napev stari krajnski moški zb. Besede in napev B. Potočnika napev s ki. Besede D"r L. Toman-a / Napev Josipine Turnogradske Toman-ove moški zb. Besede in napev M. Vilharja [2.] Gerlica. Venec slovenskih pesem. VredilJ. Fleisman. II. zvezek. Nova izdaja. Cena 50 krc. Založll in natisnll Jožef Blaznik v Ljubljan.. [1864] Narodna Besede A. Pirnata / Napev slovanski Besede Dr';1 Prešerna / Napev J. Fleišmana Narodna Besede in napev Blaža Potočnika Besede Vukotinoviča / Napev ilirski Besede K. Huberja / Napev Kam. Mašeka Narodna Besede F. Malavašiča / Napev J. Fleišmana Besede V. Vodnika / Napev krajnski Besede B. Potočnika Besede Malavašiča / Napev Kam. Mašeka 13.] Gerlica. Venec slovenskih pesem. VredilJ. Fleišman. 111. zvezek. Nova izdaja. Cena 55 krc. Založll in natisnll Jožef Blaznik v Ljubljan.. [1864] [1.] Naprej napev s ki. [2.] Slovenca dom napev s ki. [3.1 Mornar napev s ki. [4.] Slovenska dekllca napev s ki. [5.] Planinar napev s ki. [6.] Tri pesmi v eni napev s ki. [7.] Bleško jezero napev s ki. [8.] Zdravica napev s ki. [9.] Pesem stražnikov napev s ki. [10.] Moj spominik napev s ki. [11.] Ljubezin domovine napev s ki. [12.] Lahko noč moški zb. [1.] Planinar [2.] Dolenska [3.1 Zvonikarjeva [4.] Stvarjenje [5.] Stari Krajne [6.] Vse mine [7.] Strunam [8.] Spomin Vodnika [9.] Sarafan [10.] Slovanska reč [11.] Zvečima napev s ki. Besede in napev B. Potočnika mešani zb. Besede in napev Blaža Potočnika napev s ki. Besede in napev B. Potočnika mešani zb. Narodna pesem napev s ki. Besede Poženčana / Napev J. Fleišman-a mešani zb. Narodna pesem moški zb. Besede Dr Prešerna / Napev G. Richarja mešani zb. Besede Dr Prešerna / Napev J. Fleišman-a napev s ki. Slovanska ntarodna] moški zb. Slovanska narodna moški zb. J. Fleišman-a 66 E. ŠKULJ • VSE SLOVENSKE G(E)RLTCE Zdi se, da Fleišman ni imel namena izdati celotne pesmarice, saj je pobral uspešnice iz Slovenskegerìicein jih izdal kot Gerlica. Poleg tega so v tretjem zvezku pesmi iz 1. in 2. zvezka. To bi nakazovalo na dejstvo, da vsi trije zvezki le niso izšli sočasno, čeprav vsi v teku leta 1864. 3. Kumarjeva Grlica Proti koncu leta 1933 je Srečko Kumar26 v Zagrebu začel izdajati Grlico s podnaslovom Revijalna zbirka omladinske muzike, ki jo je sam urejal in izdajal. Proti koncu Uvodne besede opiše svoj načrt: »Sklenil sem zbrati snov, ki odgovarja v prvi vrsti umetniškim principom in jo porazdeliti tako, da jo izdam v desetih zaporednih mesečnih zvezkih. Vsak zvezek bo imel 24 tiskanih notnih strani in bo sestavljen tako, da ga mladinski zbori - katerim je namenjen - lahko uporabijo v celoti kot program enega šolskega koncerta. Ako se ena ali druga pesem izpusti, bo program še vedno dovolj obširen. V poznejših zvezkih podam navodila, kako se dajo programi kombinirati iz snovi različnih zvezkov. Vsak zvezek bo imel književno prilogo na ca. 8 straneh z estetskopedagoškimi članki, razpravami, vprašanji, biografijami, poročili. Ob koncu leta se bodo dali deseteri zvezki povezati v knjigo: priloge skupaj, note skupaj in tako bo zbirka podala verno sliko mladinske glasbene literature ene cele dobe.«27 Iz kratkih notic na platnicah zvemo, da je prvi zvezek izšel decembra 1933 in da »drugi zvezek izide ob božiču«. Zvezki imajo naslednje oznake: I (1933-1934), II (1933-1934), III (1933-1934), IV (1933-1934), V (1933-1934), VI-VII (1934-1935), VHI-IX-X (1934-1935). Med pisci so: Adamič E., Druzovič H., Grbec I., Sancin M.; med skladatelji pa: Adamič E., Bravničar M., Grbec L, Kogoj M., Luzevič F., Osterc S.28 Na koncu desetega zvezka je Kumar v Listinici uredništva poročal: »S pričujočim desetim zvezkom je revijalna zbirka mladinskih zborov zaključena. S tem smo izpolnili našim naročnikom dano obvezo. Da se je mogel ta cilj doseči, gre v prvi vrsti hvaležnost našim sotrudnikom za tako veliko število poslanih pesmi; nadalje dobri volji in potrpežljivosti naročnikov, vkljub zamudi nekaterih zvezkov; za nagrado za to smo književno prilogo povečali za nekoliko strani.« 4. Revija Grlica Leta 1953 je začela izhajati revija Grlica s podnaslovom Revija za mladinsko zborovsko glasbo, ki jo je izdajal Aktiv ljubljanskih srednješolskih profesorjev glasbe, založila pa Mladinska knjiga. Uredniški odbor so sestavljali Radovan Gobec (odgovorni urednik), Pavle Kalan, Janez Kuhar, Slavko Mihelčič in Ciril Pregelj. Uvodnik z naslovom Naš delovni načrt se najprej navezuje na Kumarjevo Grlica »Odkar je prenehala izhajati zadnja mladinska glasbena revija (Srečko Kumar: Grlica), bo kmalu minilo 20 let. V tem času se je spremenilo marsikaj. Hvaležni smo sicer uredniku Srečku Kumarju in njegovi edinstveni zbirki, ki je postavila [slovensko] mladinsko zborovsko glasbo na evropsko višino in skrbela mladinske zbore s tolikšnim bogastvom, da ga ne bodo izčrpali še nekaj desetletij; vendar pa je treba vzeti v poštev dejstvo, 26 Srečko Kumar (Kojsko, 1. 4. 1888 - Portorož, 9. 2. 1954), glasbeni pedagog in zborovodja. Leta 1913 je diplomiral iz klavirja na konservatoriju Tartini v Trstu in se izpopolnjeval v Leipzigu. Obetajočo pianistično kariero je kmalu zamenjal s pedagoškim in narodnoobrainbnim prosvetnim delom. V Trstu je ustanovil in vodil pevski zbor Učiteljske zveze Julijske krajine (1921-1926), v Ljubljani pa Učiteljski pevski zbor (1925-1934). Deloval je tudi v Zagrebu (1927-1936) kot profesor na GA in Glasbeni šoli Lisinski ter zborovodja pevskega zbora Kolo. V lieogradu je bil (1936-1945) učitelj na raznih glasbenih šolah, po vojni pa na rodnem Goriškem (1945-1947) in Koprskem, kjer je postavil temelje glasbenega šolstva. Po vrsti zborovodskih in glasbenih tečajev je ustanovil glasbeno šolo v Portorožu (1948), iz katere se je razvil Center za glaslseno vzgojo v Kopni (prim. M. Studen, Kumar, Srečko, v: ES). ~7 Grlicu je imela tekoče oštevilčene strani, in sicer skladi» z arabskimi, članke pa z rimskimi številkami. " Prim. E. Škulj, Kazalo slovenskih glasbenih revij, v: NZ 44 (1992), Si. 6, 122-123. 67 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK » MUSICOLOGICAL ANNUAL XXXXI / 1 da je vojna vihra uničila v Sloveniji skoraj vse izvode stare Grlice in da je poleg tega dorasel mlajši rod zborovodij, ki stoje skoraj praznih rok ob svojih zborih.-2y Po tej navezi na predvojno Grlico uredniški odbor ugotavlja naslednja dejstva: »Nov čas je utrdil novo miselnost, ki terja od nas novih, sodobnih in naprednih proizvodov umetnosti. Na drugi strani pa so se sprostile vse ukaželjne in glasbene kulture žejne sile ljudstva in našle izraza osnovanju neštetih novih glasbenih šol in zborov, ki so nas našli nepripravljene tako v pogledu strokovnega kadra, pedagoške doraslosti, zadostne kvantitete in kvalitete muzikalij itd.» Z 9. letnikom se je Grlica iz Revije za mladinsko zborovsko glasbo prelevila v Revijo za glasbeno vzgojo, hkrati je odgovorno uredništvo prevzel Pavle Kalan. Sprememba je bila npovedana v uvodniku Grlica pred novimi nalogami, ki sta ga podpisala uredništvo in uprava. Sprememba ni bila toliko v glasbenih prilogah kot v knjižnem delu. Mdr. piše: »Razen člankov o vprašanjih glasbene vzgoje in primerov glasbenih učnih ur bomo letos objavili tudi druge zanimive in za slehernega glasbenega pedagoga koristne članke.«30 Z 12. (1967/68) letnikom je prevzel uredništvo Jakob Jež in ga obdržal do konca izhajanja revije. Kot profesor na Glasbenem oddelku nekdanje Pedagoške akademije v Ljubljani si je Jakob Jež do konca te ustanove prizadeval za izboljšanje položaja glasbene vzgoje. Mnogim glasbenim učiteljem je bila Grlica edini pripomoček, iz katerega so črpali nove ideje za svoje pedagoškoustvarjalno delo. Uredništvo Grlice je znalo tenkočutno prisluhniti vprašanjem glasbene vzgoje, s svojim delovanjem skrbelo za primerno gradivo ter hkrati skušalo zapolniti vrzeli, ki so nastajale kot posledica odnosa širše družbene skupnosti do tega področja. Pod Ježevim uredništvom je Grlica objavila številne kakovostne članke. V rednih rubrikah knjižne priloge je Grlica vplivala na kakovost glasbenopedagoškega dela. 1) Rubrika V razredu je prinesla primere vzornih nastopov v razredu, vzorce dobro zasnovanih učnovzgojnih priprav na pouk, prispevke o skupinski improvizaciji, glasbenih pravljicah, predšolski glasbeni vzgoji, prispevke o metodičnih vprašanjih instrumentalnega pouka v glasbenih šolah. 2) V rubriki Kako je z glasbeno vzgojo drugod, so bili objavljeni pogovori s priznanimi tujimi glasbenimi strokovnjaki, prevodi prispevkov iz tujih glasbenih revij in poročila naših pedagogov z obiskov v tujini. 3) V rubriki Naš razgovor oz. Predstavljamo vam je Grlica odprla pogled smerem in oblikam glasbenega delovanja: vsem področjem glasbene vzgoje od vzgojnovarstvenih ustanov do visokih strokovnih glasbenih šol; tu so pogovori z uspešnimi glasbenimi pedagogi, glasbenimi ustvarjalci in poustvarjalci (dirigenti, zborovodje), glasbenimi založniki, informacije o glasbenih knjižnicah, elektronskem studiu v Beogradu, Orffovem institutu v Salzburgu, o glasbenoorganizacijskem delu, glasbenih festivalih ipd. 4) V rubrikah Zapisi, Vtisi, Ocene oz. Vesti in prikazi so zbrana poročila o delovanju pevskih zborov, zborovodskih seminarjih, republiških revijah pevskih zborov v Zagorju, o Mladinskem pevskem festivalu v Celju, o Zagrebškem bienalu, o republiških revijah in tekmovanjih učencev in študentov glasbe itd. 5) V rubriki Izšlo je Grlica seznanjala bralce z novimi izdajami knjig in priročnikov z glasbenega področja, plošč in notnega gradiva. Notni del Grlice vsebuje skladbe, namenjene šolskim zborom. Veliko število skladb je nastalo prav na pobudo Grlice in so jih prispevali slovenski skladatelji od najstarejše do najmlajše skladateljske generacije. Izstopajo zlasti tematsko zaokrožene številke, ki izpričujejo skrb za kakovostno in zanimivo glasbeno literaturo: zbirka 63 kânonov (12, 1968, št. 3) s " Naš delovni načrt, v: Grlica 1 (1953/5«, 1; uvodnik je podpisal Uredniški odbor, vendar je napisan v prvi osebi ednine (•mislim-). » Grlica preti norimi nalogam,, v: Grlica 9 (1963), 1. 68 E. ŠKULJ » VSE SLOVENSKE G ( E ) R LICE pretežno novimi deli 25 slovenskih avtorjev in zbirka skladb za mladinski zbor v tehniki ostinata (15, 1972/73, St. 5-4). Dragocena je tudi izdaja Kogojevih pesmi za mladino (16, 1973/74, št. 3-5) s tehtno uvodno razpravo Po stopinjah časa in z uredniškim poročilom Boruta Loparnika. Korenit premik v načinu skladanja za mladino kaže prva v Grlici objavljena novotarska kompozicija Vožnja Lojzeta Lebiča (17, 1974/75, št. 1-2). Temu je kmalu sledila sklenjena številka sicer ne izrazito korenitih, pa vendar svežih, preprostih in netradicionalno naravnanih 38 skladbic s spremljavo glasbil z naslovom Pojem-plešem Jakoba Ježa (18, 1975/76, št. 1-2). Grlica je leta 1988 po 35 letih od ustanovitve, vendar v 28. letniku31 sklenila svoje izhajanje. Na koncu preglednega članka, iz katerega so vzeti zgornji podatki, se Darja Frelih sprašuje: »Grlica je izgubila svoje gnezdo. Bodo njeni mladiči še kdaj radostno poleteli v svet?«32 Če je slovensko glasbeno založništvo v 156 letih zmoglo kar štiri Grlice, zakaj ne bi v bližnji prihodnosti zmoglo še pete? Ali šeste? Grttca\e izhajala 35 tet, vendar ima zaradi preskokov h 28 letnikov: I (1953/5-i), 2 (Î955/56), 3 (1957), 4 (1958), 5 0959), 6 (i960), 7 (1961), 8 (1962), 9 (1963), 10 (1964/65), 11 (1966), 12 (1967/ 68), 13 (1969/70), 14 (1971/72), 15 (1972/73), 16 (1973/74), 17 (1974/75), 18 (1975/76), 19 (1976/77), 20 (1978), 21 (1979), 22 (1980), 23 (1981), 24 (1982), 25 (1983), 26 (1984/85), 27 (1985/86), 28 (1987/88). Nekaj časa je izhajala po koledarskem, nato po šolskem letu. Tako je nastal zamik sedmih let. Prim. D. Frelih, Grilca do današnjega dne. v: Grlica 28 (1987/88), 122-123. M 69