GLAS NARODA
List slovenskih .delavcev v Ameriki.
Entered u Second CUii Matter September 21, 1903, it the Fort Office at Hew York, W. Y.t under Act of Conymi of March 3, 1870 _NBW~YORK, MONDAY, JUNE 11, 1934. — POKEDEUEK, 11. JUNIJA 1934
Tke largest Sloma Duly m die United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers.
_TELEFON: CHelsea 3—3878
VOLUMEXLII. — LETNIK XLn!
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo ieto	$7.00
TELEFON: CHelses 3—3878
NO 136. — ŠTEV. 135.
JEKLARJI SO ZELO RAZOČARALI PREDSEDNIKA
Hitler se bo sestal z Mussolinijem
ADOLF HITLER BO ODPOTOVAL KONCEM TEDNA V BENETKE
i
2ENEVA, Švica, 10. junija. — Prihodnji petek bo nemški kancler Adolf Hitler šel v Benetke, kjer so bo sestal z ministrskim predsednikom Benito Mussolinijem ter se bo ž njim posvetoval glede razorožitve in zopetne vrnitve Nemčije na razorožit-veno konferenco.
Za, ta sestanek je dal povod an-tfleško-fratfivokski sporazum glede vstopa Nemčije v Ligo narodov Posebni odbor bo sestavil imert za pogajanja z Nemčijo.
Po «wtaaiku Hitlerja z Mussolinijem bo francoski zunanji minister Louis Barthou obiska! angleškega mrnistrskega predsednika J. Ramsey MacDonalda v Londonu najbrže v začetku julija ter bosta skuhala razvozljati malo zamotani položaj, katerega je po-iraroeila francosko-raska zveza.
'Ameriiski poslanik Normam H. Davis, čegar zasluga je. da se j»* poravnal spor med Pramcijo in Anglijo, bo se! prihodnji teden v London, kjer bo imel raagt»vore z angleškima državniki glede nior-iviriške konference prihodnje ieto.
Predsednik razorožit vene koti-fewwee Arthur Henderson bo ostal v Ženevi, ker se v ponedeljek prične splošna razorožita ena konferene-a, ki bo imenovala odbor, ki bo imel stalne seje, med tem ko bodo razsni državniki potovali in skušadi doseči političift sporazume.
Pariz, Francija. 10. junija. — Na kabinetni seji je bHi> naznanjeno, da je 'zunanji minister L. Barthou prejel povabilo, da ob^ išče Miisnolrnija. Toda Barhtou bo uredil svoj obisk tako, da ne bo izgledalo, kot. bi to bila konferen-ea treh držav — Francije, Italije in Nemčije, zato bo obiskal Miis-solinija po Hitlerjevem obisku v Benetkah.
Barthou-a je povabil italijanski baron Alois* iv Ženevi, da obišče ^r.Ur+iolmija<, bodisi »pred Hitlerjem ali ,pa pojmeje. Barthou pa je baronu Aloisiju naznanil, da ima že določene obiske v Bukarešti. Beogradu in Londonu.
Barthouov povratek v Patriz je bil podoben vrnitvi ranagoslavne-ga vojskovodje. Vsi časopisi in ministri so mu čestitali, da je v Ženevi dosegej francosko zmago glede varnosti in zopet utrdil prijateljstvo z Anglijo in Združenimi državami.
SMRTNA OBSODBA ROPARJEV
Dedham, Mass., 10. junija. — Porota je spoznala knivim roparskega umora brata> Mu rt on in Ir-vimg Millen im Abrahama Faberja.
MHlenova brata in Fa'ber so pri ropu Needham Trust Company v Needham, Mass, ustrelili dva policista, sojeni pa so bili samo zaradi umora policista Forbe-sa MacLeod.
Sodnijska" obravnava je trajala dva meseca i^ en tad ep več, kot obravnava pro^Sacco in Varrzet-tnju v isti soilnijski dvorani.
Faber je edini sin bostonskega krojača in je obiskoval visoko
šolo.
Proti ženi Murtona Millecm se lirične obraRtnaVa 20. junija m je obdolžena, da je bik soudeležena ri ropu v Needham Trust banke.
Naročite se na 0LA8 NARODA, največji slovenski dnevnik V Združenih driavth.
i
PONUDBA ZA i IZROČITEV DILLINGERA;
Zvezne oblasti so se obrnile na Dillingerjevega očeta. — Pregovori naj sina , da se sam izroči, j
i
Mooresville, IntL. 10. junija. — J. W. Dillinger, oče zloglasnega roparja Johna Dillingerja. je na-, ttnanil, da se -zvezne oblasti poga-^ jajo ž njim za prostovoljno predajo njegovega srna. Medtem pa so policijske oblaki s tem večjo vue-1 mo priči4e Iskati Dilligerja. ko je bil njegov tovariš Thomas ('a'r-roll v Waterloo. Ia. ustreljen.
Stari Dillinger je reked, da jej pr«sl nekaj dnevi prišel k njemu »rek avezni zastopnik s predlogom, da bi vplival na svojega sina. da »e sam izroči oblastim.
—	Nek z vezi i i uradnik je prišel k meni — je rekel Dilligerjev oče, — in se je z menoj razgovar-jal o mojem sinu. toda ne morem ničes-al* storiti, dokler ne govorim k .lohnom. V oktobru mi je po svojem begu iz kaznilnice v Lima. Ohio, pisal, tla se je ž«- mavrični življenja. In sedsij tudi ne mislhn. da bi bil kaj bolj 'zadovoljeni. Mogoče bi se sam izročil, a ko bi mu bito zajamčena pravična sodba.
| Na vprašanje, kaj misli glede j "pravične sodbe", je rekel oče, da bi njegov sin moral dobiti "primerno kazen".
—	Ako bi i vedel, da bi bil obsojeni na dese* let iti bi bilo s tem vse končano, tedaj bi v to pristal. V tem slučaju bi bilo za Johna dobro, ako bi se sami izročil, toda sodnijsko postopanje proti njemu bi moralo bitr bolj pravično, kot pa ga je bi>l deležen, ko je prišel prvikrat s postavo navzkriž zaradi ropa. Po mojem mnenju bi bil dober mož. ako bi bile oblasti proti njemu pravične, ko je napravil mojo prvo napako.
Jeane Crompton. ki je bila prijeta. ko je bil ustreljen Thomas Carroll. ;bo prepeljana v žensko kaznilnico v Alderson, "W., Va.. kamor jo je «za eno leto obsodil sodnik Patrick T. Stone v Madison, "WJs.. ko je skrivala zločinca
ZARO AGA JE ČUDEŽ
Istanbul, Turčija, 8. junija. — Stari, na guba nč eni Zaro »ga, ki je najstarejši člm-ek na svetu, razmišljat o tem, »ako bi vzel svojo štirinajsto ženo.
Prišel je ravnokar iz bolnišnice m je zo|pe<t -zdrav in močan. Zdratvniki praiviji, da se nm endi-
■	jo. Mislili so, da mu bodo doka-' | zali, da ni star 164 let. Prepričali
pa so se, da je nevrjetno star in
■	neverjetivo dobro ohranjen in da \ izgleda 'kot mož komaj polovico
njegove starosti.
PET0RČKI SE ZELO DOBRO j POČUTUO j
Tri deklice vidno prido-j bivajo na moči. — Vsak otrok je v svojem inkubatorju. — Tehtajo že1 nad 10 funtov.	j
Corbell, Ont., Kanada, 10. ju-* nija. — Vsak izmed Diooenejevih j petorčkov leži v svojem inkubatorju in vsi pridobivajo na teži.
Samo najtežji dve. Yivonne in Annette, -zadnjih 24 ur nista postali težji. Vseh i»et deklic tehta seilaj 10 funtov in 3 unče.
lm«enia petorčkov so: Yvonne, Annette, Cet-žlie, Em i lic im Marie. | Dr. A. R. Da foe je popolnoma I eadovoljen z njihovim »napredkom.
New Orleans. La., 10. junija. — Dr. ILL. De Buys pravi, da zdravniški znanosti ipetorčki Mrs. Olive Dicwine ne pomftiijo inič no»vega. Navzlic temu pa so ti petorčki poj celem svetu prišli do tako velike, slave. Dr. De Ruto pravi, da pri-i die jo na 41.600.000 .porodov en-j krat petorčki. na 747,000 četvor-l čki. na 7103 rojstev trojčki in na j vsakih 87 rojstev dvojčki.	j
Dr. De Buys pravi, da je odrav-ni'iki znanosti 30 drugih petorčkov. Kot poroča poljski zgodovinar Martin Oromeru-s je grofica Margareta Virboalavova leta 12f)(i povila petorčke in je imela tedaj 3fi živeeih otrok.
O venštevilnih porodih poroča tutli ruski zgodovinar Herman, ki pewebno omenja družino Feodor-ja Vaseileta iz Moskve, čegar žena ga je obdarila z (>0 otroci, šestnajstkrat je dala življenje dvoj-č k o m. sed emk ra t t r o j čk om in št i -i r Ikra t četvorčkom; nikdar ni ,po-J rodil;* samo enega -otroka, j T'x modernejših časov omenja dr. De Buys, da je 27. junija 1847 | neka žeiva iv drža vi Maine porodila šestorčke. od katerih so štir-
Ije umrli, dva pa sta dosegla visoko starost. Leta 1888 je neka ! ženit v T>a'llas. Texas, porodila 1 h.fit otrok, štiri sinove In dve hčeri. Znano pa ni. ako so živeli.
i
KAROL PROTI FAŠISTOM
Bukarešta, Romunska, 10. junija. — Oib priliki četrte ob le time e svoje vrnitve na Romunsko je kralj Karol .v svojem razglasu izjavil , da se bo boril proti fašistom in bo podpiral liberalno vlado. ki je (nasprotovala njegovi vrnitvi iz izganstva. I "Na dan obletnice je bili po celi j Romunski razglašen pratonik.
ZAROTA PROTI
STARHEMBERGU
Dunaj, Avstrija, 10. junija. — Detektivi so maki t>radom pod-kaliclerja kneza Ernsta Ruetliger Starbemberga našli boorubo v pisalni miza urada, ki ni bil rabljen.
Vsled tega je vlada postavila pred ivsa ja\raa poslopja, vojaške straže.
Nai loneza Starhemberga je bilo izvršenih že več atentatav, kakor na kanclerja Dollfuesa in na prejšnjega podkanele-rja, Peyai.
Najdba .bombe dokazuje, da so teroristi še vedno na delu m da se ne omenijo za) zadnjo odredbo I kanclerja Dollfussa, da je vsak toloein z bombo ali pa poškodovanje nrladnih poslopij -kaznovan s ' smrtjo.
PORAVNAVA ! GLEDE DOBITKA
Frank Schmidt, ki je z&-| del dobitek bo dal 20 I tisoč svojemu stricu R&-i dovniku.
! Framk 'Schmidt, ki je na ii>ki
I	loteriji zadel drugi dobitek v znesku $75,000. je odločil, kako bo porabil to nenadno pridobitev. ,
N ajvecje vsote bo deležem ro-!j jak Frank Kadovnik. ki je mislil, I <la je njegova? srečka dobila ta' dobite, ki pa je čez nekaj dni iz- j vedel, da je dobil dobitek nečak, njegove 'žene. Frank Selim id t, ki . je na« srečmo napisal njegovo ime h rn njegov naslov.
Na konferenci med Radovnikom l in Sclvmidtom in njunima druiži-nanisi je bilo pogodeno, <la dobi j Rado\-nik $20.000 ter bo ta znesek ded i 1 z Johnom »Hribarjem, ki je skupno z Raidovnikom kupil dvtr«»srečki. Ta dogovor je bil sklenjen pred dvema odvetnikoma v Ra^lovnikovem stanovanju na 307 K. 6th St., New York.
f'elo n-soto $75,000 je fn-hmidt odločil v naslednje namene: Fr. , Radovnik $20.000. starimi Sclvmid. tove žene $10,000. Schmidt o vi starimi v Ba«čki v Jugoslaviji $1500. stric in teta Sehmidtow- žene $500 in državni dahek $15.000.
iSchm^iltu tedaj preostane še ^8.000, s katerim denarjem bo kiupil restavracijo s kavarno.
Sclmnidt je bM prisiljen dati svojemu stricu Radovnurku 20 ti-!sol' dolarjev, ker je ma'svoji srečki rabil njegovo ime in naslov in je uprav« irske loterije izjavila, da dobitka ne i-zplča nikomur drugemu, kot <i*ebi. čije ime se nahaja na srečki, drugače pa i«ro-iči celo zadevo irskrm sodiščem. V tem «luč««jn bi odvetniki vzeli ako ne celo. pa saj večji del celega1 dobitka.	j
SIN PREDSEDNIKA
GRANTA JE UMRL
[	--I
Los Altos, Ca., 10. junija. — Zadnji in najmlajši sin generala i in predsednika l\ S. (ira»nta, Jesse R. Grant, je umrl na svojem domu v stalnosti 7G let. Bil je poznan inžinir rn je živel v Los A1-' to« šest let. BoJan je bil le malo časa.
i
V dvojem življenju je hodil Jes-shi Granit neodvisno od svojega shuvmega očeta. V političnem življenju si je tudi izbral očetu nasprotno, demokratično stranko. ' Tekom državljanske vojne je bil J Jesse večinoma s svojim očetom, ki je poveiljeivall severni armadi, r Po vojni se je vpisal na Cornell University, kjer je študiral inži-
>	nirsko znanost. Ko je njegov oče j <1 o vršil drugo predsedniško dobo,
-	je prekinil učenje in šel z oče-
>	tom na potovatnje o/kofli sveta. Ivo i se je zopet vrnil v Združene dr-. žave. je nadaljeval svoje učenje . na Columbia University v New
Torku. Po končanih Študijah je
II	Grant kot irižimr potoval po rajnih deželah ter se je slednjič za
-	stalno naseflil v Ne\v Torku, kjer
-	je živel do leta 1924. ko se je za i stalno preselil rs* L#os AJtos.
Tvet>a 1908 je bil Jewse Grant i pred<*edniškii kandidat v nasprot-i ju w demokratičimm kandidatom AViflliamom Jennings Bryanoro. V o I tom vol it vernem boju je znnagal republikanski kandidat William • H. Taft.
OTON H0CE 1 OBISKATI AVSTRIJO J
Otonov a vrnitev bi po-1 pospešila zvezo z Nem-' čijo. — Za Malo antkn-| to pomeni vojno nevar- ;
nost.	ji
---------------— ■ i
Dunaj, Avstrija. 10. junija. — 1 "To poletje moramo imeti Otona' v Avstriji", je rekel bivši koinor- . nik cesarice Zite girof Dege«ifcld < nekemu ogrskemu monarlustu, ki * je pri.-eil na Dunja. Tai zjatva od- 1 j kriva sedan je< najuene monarhi- ' .stov in osebno še namere cesarice . I Zite. ki ni zadovoljna s počasnim i napredovanjem monarh 1st ičn ill načrtov.	. i
A" vladih krr»gili se zagotavlja, ' da vlada ne bi nasprotovala inad- ^ vojvodi Otonu in njegovi inateri Žiti. ako obiščeta Avstrijo] kot . privatni osebi.	• «
Da ne bi prišla* avstrijska via- J da iv kako za<i«ego. varit jejo- mo- I narhlsti svoje načrte kar najbolj tajno. Pretlno se je vrnil v! Avstrijo nadvojvoda Evgen. so za- 1 stopniki ^lale antante in Franci-je .posvatridi avstrijsko tvlado. da 1 Franeija je v svojem svarilu, med drugim tu-di omenila, da bi' bile '
Itake demonstracije zaradi prijateljskih vezi Francije <z Malo an-itanto ncprij-atelj.ski čiir.	i
I Vsled tega protesta se je vlanla ■
IIizognila javnemu sprejmn ti>r je l>il nadvojvoda spec jet samo pri- i ^ vat no in polofiei jetoio.	!j
i Moil a rli 1st i so že pripravili ^e, j da i»ride nadvojvfKla Oton na kra-jt<*«k obisk nena[>ov<Hlan in kot pri-jva«tna oseba. Preskrbljeno bo vse. da jannost o njegovem obisku ne bo izvedela, dokler zopet ne od-1 potuje ii/, Avstrije, nakar bo povedano. <la je« bil njegove obisk namenjen samo njegovim sorodnikom.
Za kulisami pa habsburško vprašanje povzroča velike skrbi. Ogrski
n in 1st r.sk i predsednik Ju-j liuis Goemboo« je velika ovira na potu Madžarov, ki žele obnovitev! ogrskega kraBjestva pod nadvojvodo Oton (»m.
SAMOMOR POLICIJSKEGA KAPITANA
Baltimore, Ohio, 10. junija. — Danes si našLi mrtvega s kroglo v glavi policijskega kapitana ■ Oh ar lesa Lastnerja.
Zdravnik je dognal, da se je u-strelil Lastner skozi usta. V po-' nedeljek se je vrnil iz bolnišnice, . kjer so mu zatrdili, da je neozdravljivo bolan.
OGENJ NI MOTU VERNIKOV
Chicago, HI., 10. junija. — Ko p je izbruhnil dan-rs v St. Johns cerkvi ogenj, je 4000 (vermikov o-stalo popolnoma mirnih. Celo, ko L so ognegasci napeljali po .cerkvi . cevi. ni nastala' med njimi panika*. Požar je bil kmaJu pogašer..
RUSKI POLJEDELSKI NAČRT
Moskva, Rusija. 10. junija. — Letošnji poseti progrjim sovjetske vlade je bil dne 5. junija 'dovršen in sicer skoro stoodstotno. Onega dne je bilo posejanih 238,338,000 akrov. To je največja •* pofvršina. kar jih je bilo kdaj po-a sejanih v Rusiij. V glavnem »o sejali pšenico, ječmen in sladkorno peso.
POGAJANJA MED JEKLARJI IN I INDUSTRIJALNIM DIKTATORJEM , SO SE BREZ USPEHA KONČALA
Zastopniki jeklarjev so poslali predsedniku pismo, ^ v katerem kar mrgoli raznih očitkov. — Vrnili se bomo domov, — pravijo, — in se pripravili na akcijo. — Tudi jeklarski mogotci se pripravljajo. — Johnson še vedno ni popolnoma obupal in bo odpotoval v Pittsburgh.	{
WASHINGTON, D. C., 9. junija. — Šestnajst unijskih voditeljev je več dni iskalo prilike, da bi mogli osebno govoriti s predsednkom Roosevel-tom, kar se jim pa ni posrečilo.
Slednjič so se poslužili skrajnega sredstva ter na- 1 slovili na predsednika Roosevelta pismo, v kate- J rem kar mrgoli raznih očitkov.
—	Ce res nameravate, — je rečeno v pismu, —\ izpolniti svoje lastne NRA določbe, bi že vsaj lah-h ko zapovedali jeklarskim mogotcem, da bi prišli v .Washington in se udeležili skupne konference. Ce drugega ne, bi že vsaj vrgli v koš nesramen pred- ' log jeklarskih mogotcev, naj bodo kompanijske u- ; nije zaščitene.	i
Istotako ostro so napadli tudi industrijalnega , ravnatelja Johnsona ter izjavili, da se jim zdi beda- 1 sto še nadalje izgubljati v Washingtonu čas z "Na-
v
tional Run Around" (sramotilno ime za NRA) ter j se neprestano ščititi pred nastavljenimi pastmi. -— Vrnili se bomo domov, — se zaključuje pi- ,
smo, — in se pripravili na akcijo.	j1
j i
Par ur prej so se brez vsakega uspeha kar nena-i1 doma prekinila pogajanja med delavskimi vodite- j lji in generalom Johnsonom.	' i
Predno so odšli od njega, so mu rekli, da so ž | njim gotovi in da nočejo imeti ž njim nobenega o-j pravka več.	i
Johnson namerava odpotovati v Pittsburgh, kjer 1 bo pozval jeklarje, naj sprejmejo predlog za uravnavo.
Iz tega razloga bo govoril na konvenciji jeklarjev, ki se bo vršila dne 1 4. junija v Pittsburghu, ter predlagal ustanovitev nevtralnega posredovalnega odbora.
General se je pritožil, ker so delavski voditelji stavili samo dvoje zahtev: I. na vsak način hočemo videti predsednika Roosevelta; 2. določbe NRA, tikajoče se strokovnih organizacij, morajo biti najstrožje izvedene.
Predsednik ni dosedaj hotel sprejeti v avdijenci delavskih voditeljev pod vodstvom radikalca Span-ga. Vsi pozivi in vse prošnje so bile zastonj.
—	Slišali smo, — je rečeno v pismu, — da se boste koncem tedna podali na počitnice. Prav radi bi vas spremljali, toda vrniti se moramo k našim delavcem in jim sporočiti, da iz vaše NRA naprave nismo drugega izbili kakor ponudbo, naj še bolj oja-čimo verige, s katerimi vežejo kompanijske unije delavce. Mi smo izgubili vse zaupanje v vašo upravo, ki je obljubovala delavcem pravico in "new deal'*.
—	General Johnson nima pri ameriških delavcih nobenega kredita več. Poleg tega je še razžalil jeklarje, ker jih je označil za komuniste, ker so zahte-
* vali trideseturni delovni teden.
Iz Chicago poročajo, da se jeklarski baroni vztrajno pripravljajo na težak in odločilen boj.
V velikem calumetskem okraju so vse jeklarne opremljene z žarkometi.
Vsepovsod otvarjajo restavracije in grade zasil ne barake, v katerih bodo namestili stavkokaze, če bo res izbruhnil strajk dne 16. junija.
'OCXS VHODA'
trew YOWt, MONDAY, JUH* 11, 1&4
THE LABGMT 8LOV&HE DAILY i» U. 8. A.
Owned and Published by
PUBLISHING COMPANY .(▲ Corporation)
INDUSTRIJALNO DELO DOM A
Predwerhiik je izdal e^kekufrven mači delavci. <k\ so se tekom let i tekate, s kiaterim ese dovoljuje delo prilagodili temu delu in so <m1 te-
L. Beoedlk, Tre««.
doma (home work) ljudem. ki
flrn of
at tbe corporation and addr ef Menhfittin.
oC above otttcera:
New York City. N. Y.
mGL A 8 NA HODA"
(Voice eff tbe People)
Brerj liey Except Sundays and Holiday*
It cato leto vUJa m Aaerlke
••••i
la pol leta .. la earn leta
»•eaaeaeeeaea
la . $6.00 . $3.00 fLflO
Za New York km celo leto
Za pol leta t............
Za iDoadmstvo aa celo leto Za pol leta ..............
97.00 $3.50 $7.00 $3.80
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
_«*Qlaa Naroda" lihaja veaki dan l«v«emfil nedelj In pramlkov.__
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poHUJatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M —7» tndi prejtoje bivallACe naananl, da UltreJe najdemo naslovnlks.
"GLAS N
A". 216 W. 18th Street. New York. N. Y. CHelsea 3—$$78
POMOČ FARMERJEM
Neprestano se eita, kako ogromne vsote je dovolil o-ziroma bo dovolj kongres iarmerjetu, j Miselno onim po srednjezapadnih in eapadnilh državah. Marsikdo .se vpraša, eeimi se vlada toliko zanima'za farmsko prebivalstvo in imi daje predmet preti malim obrtniki in industrijalniini delavci.
Kdo pomaga malemu trgovcu, ki v slabili ea-sili izgubi «voje odjemalce jnora zapreti trgovino? Ktlo se zavzame za malega podjetnika, ki mora poslati na cesto večje ali manjše število delavcev, ker ne more razpeeati svojega blaga.
Ameriški farmer se skoro vedno pritožuje, iai bas iz farmskih predelov dežele pride največ zahtev za pomoč iz javne blagajne. Po mtieiiju nekaterih so bas farmerji najbolj zaščiteni pred stisko in pomanjkanjem. Farmer ima svoj tlom, in če se količkaj pobriga, mu ni treba Stradati. Po najnovejših odredbah imi ne more nihče vzeti larme, če ne plača obresti in davkov, (.'ene za farmske produkte bodo zvišane, in farmer bo dobil odškodnino za zemljo, ki je ne bo obdelal.
Ne glede na to, se pa nahaja velik" tlel farmskega prebivalstva v zelo težavnem položaju.
Fannerja že par let strahovito «tcpe depresija, letošnjo pomlad se je pa pojavila se suša, kakršne ne pomni ssgodovina Združenih držav. Poljski pridelki so uničeni, in živina poginja, ker nima paše.
To je katastrofa, č|je posledice občuti vsa dežela.
Kolikor bo pridelkov in živine, bo prodana za drag ■denar, toda farmerjem, katerim je suša uničila pridelek in jim je vsled suše živina poginila, ne bodo višje cene nič koristile.
y tem slučaju gre za slično katastrofo kakor sta pcftres In po vodenj in vsled tega ni več kot prav, da vlada farmerjem čimprej izdatno pomaga.
Stračne posledic« nesreče na železniški progi.
Na bmko&tno nedeljo se je na iele antiki progi tn*xl Sibrnj-em in Orlovcem pripetila »t najina nesreča, ker je vesela kmečka družb«! Eavozila na 'progo m pri&La tako pod. oaebni vilak. (Na voaju je bilo
v bolnišnici v Nm-i Orairlteki. Ena ranijeukia: je tf« dmi zblaoneia, dva kmeta pa sta tako uwamo ]>o«ko-dovana, da pričaJtujejo vsak čas njuno smrt. Up&nje na okrevanje
ne morejo delati v tovarnah vsled kake poii-kodbe, telesne hibe, vsled nekaterih bolezni. starosti ali ker morajo ostati doma, da oKkrbujeo kako bolno ali inivalid-no osebo. To dovoljenje še daje pa le pod ipogojetn, da domači dela ve i (ho me\v< > nkeirs) dob i va jo isto plačo. katera se plačuje v tovarnah aH drugih delavnicah.
Takoj za delom otrok se je in-dustrijalno delo domai smatralo kot resno socijalno zlo. Trdi se, da koirtraktorji zaposlujejo približno milijon, delavcev in delavk, ki posiKjajo blago iz tovarn na dom delavcev, da ga tam, predelujejo. Krojaško delo in delo šivilj je največji vir del-n doma. V raznih krajih pa se tudi druge stvari izdelujejo doma, kot nafvrimer nat»kanje gumbov in igel. izdelovanje omu-h dragul'jev. papirna-tili škatlic. natikanje koravd. izdelovanje senčnikov vm< svetilke, ig-nač itd.
Delodajalci domačih delavcev ko več i nima mali in metalni obrtniki. ki imajo malo kapitala in so odvisni od cenili. inez<l -/.u svojo produkcijo. Zaposleni so večinoma. ženske. ki jian d«rs1 škrat tudi otroci poma-jrajo. To imlustri-jalno delo etvete zlasti v najrevnejših delili veleme.st. Preiskave so dognale. da večji tlel teli domačih delavcev so i1alij4i.ru. Ali tudi drupe tujerodne skupine, pa celo tukaj rojeni Am»erikanc.i in črnei ko obilno zastofuami.
Preiskave, izv dene pred vpe-ljnvo XfRiA 'kodeksa. so -pokazale skrajno izrabljanje le skupi.:!*1 de-laiveev. Tako, v Pennsvlvaniji. tekom leta "prosp-Titete" UG8. je povprečna tedenska tf>lača od rasi epa donvač-epa delavca craaKiila $4.40 in pov|)rečna urna nnv.da je bila H! e«n.t«iv. V NVw Yorku je povprečna« tedenska plača znašala $12.50 v industriji moških kra-vrat. do $3.88 v izdelovanju j»u-drawtih (poihoR-. Imamo celo s-luča-jie. ko so domači delavei na d«*Ke!i dobivali nič več kot 2 eenta na uro. oziroma 2o do .">0 netitov na dairk
Dolpe ure del; Ktalno zaposlen je. otroško de1«) in okolščine. pi*etei"e zdravju delavcev i.n. jaivnosti. so bile jHavno zlo industrijalnepa dela doma.
Minope držane »o izdale rppula-, cije p*le<le te vrs-te dela. Z uvedbo X1RA kodeksa je bil storjen" prvi poskus, da se ravnn' s tem-vprašanjem na vsenarodni i>odla-pi. Izmed industrij, pri 'katerih je; popolnoma prepovedano Oddaja-! nje dela za i-?.pot arija nje doma, ko bledeče: bliKze- in braizirji. ženske obleke, kuverte. pripih'«Tije; papirnatih /ikatljie. drapulji, lflo-fcuki, »podnje perilo, kotonina.sto blapo (ra^m * »vezenje). D-rupa* skupina industrij, pri katerih naj; se domače' delo prepove (no prete-: kil pot o ve dobe. »leideče: umet-l ne evetliw i»i peresa, atlefično; blapo, moška obtačrla, podveze za-mo?ke, ma:;ke kravate, igrače itd."
iNašlo se je pa. da; nekateri do-.
pa odvisni, bi mnopo trpeti vsled takojšnje prepovedi /taikega dela:. To je raz lop ipredsodnrkavega u-kazii. ki napravljei izjktn<- za nekatere <bnna*V »lelavee. Ali prejšnje rzrablja-njo je postalo <ne<zakonito in s<- domačim delavcem morajo plačevati iste mezde, ki prevladujejo v dotr«ii imlustrijr p<»tl do-tičnim inductrijalnim »kotleksom.
FLIS.
GLAS NARODA'
zopet pošiljamo v do« sovino. Kdor gt hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
SLEPCI SI UREJAJO DOM
Iz Ljubljane poročajo 30. maja : namesto zadržanega predsednika A' tem easu. ko se čujejo obiujK vodil podpre<le.etlnik društva 111 klici uia ponioe otl zdravih, a j mcKtni fi-aik dr. Rus. Strahlov bre»po»v<dnih Ijiwli in ko je soci- grad. kalkršen jt^, nudi prostora jahi<»]xclirično' in luumauitarno d^ j za (nastanitev okrog 50 slepcev, z I<» uMuerjeno predvstun v ]>odpi-1 adaptacijami in prk/.ida vami. ki rauije tisatih. ki jdh je kriza ]>ahaii- so nujno jM>trebne, ,pa bi se dal la v bedo. družba kaj r;wla i]>ozab- [-zgraditi dom za SO do 1(M) <weh.
V domu hi bila tudi šok;, za ^lep-ce:l)o>»Vj čina m;r v Sloi. cniji samo banoviniski aavod'za slepo deeo v Kočevju, ki pa j«k sanK> začasna ustanova, tako dar bi bil dom v Stari Lokr v vsej držat v i -edini p<»-lep Doma slepcev v Zemunu.
Ta ju ica društva Sik a bernet o va je podrerbno obra»zložila vso orpa-nizaerjo nabiralne aikcije. ki je po sedmih lotih prva zbirka ra sle.pn-e prr nas. Kakor je akcija pred leti prav lepo uspela, tako tudi sedanja -prošnja, s katero ,se društvo obraea na Ljubljano In 11» vess narod, n** b«> mogla najti zakrknjenih src in zaprtih rok.
Ija 1 iste najbednejše, .ki so nesrečni že od zdavnaj poprej in za ka-terH ne- ho napočil čas mškve niti takrat, ko bodo spet boljši rasi. V mislih imamo slepce, ki jih je »v .naši banovini nekaj nad frtM). To j*- armadiea ml usode najbolj neusmiljeno udarjenih ljudi, ki* so sami mnopo prešibki, da bi od družbe in od javnosti .mogli terjati rjMunoč. Zato so navewani tui podporo svojih srečiK^iših roj;i-kov. ki so vsi brez izjeme mnogo, mnogo bogatejši od njih. saj si vendar ne moremo misliti večje bede, kakor je živeti in .ive videti luči .<4v«eta.
V društvu "Dom .slepih", ki se je pred dobrimi desetimi leti usta-noviLo v Ljubljani in ki mu pred. seduje kanonik dr. Tomo Klinar, m1 zbirajo ijmije, ki so si od vsega l»<»četka nadeli za najsvetejšo nalogo. da preskrbijo tem naj\Nv-jim siron>akoni lasten dom. ki jim bo niulil |>oleg oskrbe zdravo, le-bipjiSišče. >i>otrebno »luištmio uteho rn možnosti za izobrazbo «n zaposiitiHv. Z denarjem, ki ga je društvo nabralo med slovensko javnostjo in dobilo po volilih po-kokojnih dobrohnikov in s skladom. :ki so ga zbrala ameriški Slo-nizike pluče, ne- venci za tras za vod za slep<«e. je driwtvo lani <laipflo znameniti St rahlo v grad iv Stari T/oki na Gorenjskem. Ker pa je treba mnogo deinarja za inventar, za: vzdrževanje Doma slepeev in za
—	V (ireeiwburg. Pa. je je bil 3. junija najden na progi od vlaka ubit K'loriaia <Hse-e. doma rz fare Stojače pri i\«<vem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je bival 28 le*. Pokopan je hil 5. junija ob enajsti obletnici smrti njegove žene. V Ameriki zapušča tri otroke in štiri pastorvtke. v starem kraju 71a dva sinova.
—	V (-levelaaulu ,je naghrma preminul rojak Louis Štrukel. star 43 let. Ilanjki je bil sam in doma iz vasi Kom.pctle. (nikoder je prišel v Ameriko pred 21 leti.
—	Po tridnevni bolezni za zastrupi jenjem lcnvi je .umrla v Olevelandn liose Jirroj. Pokojnica .j"4 brla doma iz Ribnika pri ZVlet-li-ki ter se je v Ameriki inahaja.br 31 let.
—	Prejšnji petek je brla prepeljana v bolnieo in t-ukoj operirana na »lepif-u -Mi-s Florenef Podpadec. ?«ktri< :i Olge Podpa-dee. znani elevelandski dvojr-ki in, limotni plavalki "irnm Amerike. Nedavno je bila operirana Miss Olga! P o d, padec za i.si«i boleznijj>. Druwin.^kr 'Zdravnik se je pojavil, da je znači'mo. da če eden dvojčkov operiran, da sledi kmalu potem Kta« bolezen tudi pri drugem dvojčku in operacija. In res. komaj dva meseca je minulo od operaeije Olge. ko j«' morala' tudi Floreikce podvreč-i isti operaciji.
Peter Zgaga
Dopisi
Pueblo, Colo.
Prvi piknik v tej sezoni, prire-
TOČA V SAVINJSKI DOLINI
10 oaeb in ao bile tri takoj anrtve,: i-matai samo dvai Člana mesrečne dve ienaki pa sta umrli pozneje i družbe.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO«) DNEVNEM KURZU

ItH • i—
9 7JES $11.75
mu
Din. 1M
Din. S00 Din. 5*0 Din. 1M0
" y ITALUO
Za $ 9.25 ....................Ur 100
" $ 17.90 ..:................. Ur 200
" $ 44 — .................. lir 500
" $ 87^0................... Ur 1000
»• $174 — .................... Lfr 2000
MMB 8* CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI Q&R1 ALI J>QL1
večjih aneakor kot sforaj navedeno, bodial ▼ dinarjib
aH Urah dovolJuJamo k bolje pogoj«. ■VUClU V AMHtI&KIH DOUftJIH Ea	$5.00 morata poaUtl — $ 0.7« \
n >' OIOjOO " "*___.:jH0J0 1
• »* iloioo »• "---' (.
»« m tsojo » " _$2i>— Si
u 99 $40.00 *	"
II J« t
kraja HptojMio t dolarjih.
po
SLOVENK. PUBLISHING COMPANY "Glas Ntrada" r M wmn mh trjum , , mew TOME, r.
I ■! 'I
v ' W
v Prešernovem doin.ir v 'live. Colo. Večina naših Slovencev in sploh Ju<ro>h Ivanov v Pueblo, .kakor tudi v bližnjih naselbinah, ve. kje se nahaja Prešernov dom. To je prekrasno slovensko zbirališče.
Zato pa 1 pevsko društivo "Prešeren" tfljudoo vabi vse naše roj.i-
zgradbo v-:eh potrebnih oddelkov, i ^ j'Z	'm ^!ižnjih »^in.
ki jih liijora imeti tak za^-od. Re M1« na 1jumja gt>tovo obisee-
dru'tvo obrača ^ra! ivso našo jav- te nasem |,lkll,1<a' v T res"r-
30. maja: popoldne je nastala okrog Bra.4ovč silna nevihta. Kmalu w je \>»ula gosta toča brez dežja. Padala je po okoliških va-heli (rornjih Gorčah. Malih IJra-šlovčah. Pofl\-rhu. Ohramljah. dedi slovensko pws»ko društvo "Pre-! loma po Brasiovčah. Letušu, <Jo-šereiii" iz PueMo, Colo. Piknik mrlvkem in Št. Juriju. Padlo je priredi v nedeljo dne 17. junija*. < je 1 "> do *>t> cm visoko. T'mi«"ila je
vm hmelj, oklestlia vse sadno tlre-
nost s prošnjo, da sodeluje ob prireditvi dneva slepcev. V soboto i.-i nedeljo 2. in 3. junija od 8. do 20. bo društvo po ljubljanskih u-Tieab in *oeJitah pobiralo prostovoljne prisj>evke v ta namen.
Za snoei je društvo sklica to v posvetovalnico mestnega magistrata pripraivljalni sestanek, na katerega .«0 bili povabljeni zastopniki \-seh naš ill Kumanitarnih i« naoijolnanih organiaaieij. Številna odzrv in la'asti odlična udeležba narodnega ženstva sta odločno priča4a, d« ima atkeija iv naši javnosti živahen odmev. Sestanek je
EKSPLOZIJA V POSTNEM URADU
tievem dojnit v 'Rye. Colo.
Pumvo d<tmače veselje in zabava vas ča-ka.
Kaj na je lepšega' v tujini, kakor lepa sloivenska narodna pesem.' In teli bo dovolj, jaz vam to jamčim. Poleg »petja bo ples. dirke, jed in pijača.
Torej, aiia veselo svidenje;v Prešernovem domu 17. j lin i ja ! -
S pevskim poteilravom vas pričakuje pevsko društvo "Prešeren", Pueblo. Colo.
John (Vrni. •
Advertise m 'Glas Naroda* *
v je Ln uničila vse žito. tako da ga bodo morali pokositi. Xohena bilka ne stoji \vč pokonci. Polja . o Ogledala! kakor jv^zimi, vsa bela od toT-e.
Ljudje .so bupnui. Denarja ni in prizadeti so po ivečini mali niki. ki jrm je bi! lvmelj edino 11-panje. .>^edaj pa še ostalih skromnih pridelkov ne bo.
Knjige Vodnikove Družbe
tabko že SKDA.I uarotite za prihodnje leto. Naročnino, ki znaša SAMl —
toliko prijet« nam. In kakor hitro bodo knjige Izšle, jih dobite po potil.
Ako čakate tako dolgo, da knjige izidejo, morate plačati zanje $1.35.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
S(« WVst IHth Street. Nra Vork. N. V.
S
pomladanski Skupni Izleti:
BERENGARIA, 16. junija v Cherbourg
Karta da J^jubljane $119.24; za tja in nazaj $206.50
ILE DE FRANCE, 26. maja v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50
Pred kratkim je v poštnem uradu v Washingtoni! eksplodirala bomba ter težko ranila uradnikaMvrtoma Getuai«?a. Bomba ^e je mataajttllla v zavoju, ki je bil adrefiiran ima neko osebo na Iialka<nu. Na sliki vidite uradnika P. H. Bhslibyja, ki preiskuje paket.

Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teb parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki bo se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street	Hew York.Y.
......................................^
K staremu, bojratemu skopemu trgovcu je* prišel mlad. energičen človek in se mu takole pred-»ta-ivii:
—	Jitz. sem najboljši prodaja-lee na »»vetu. I»<Wje»a agenta kot sem jaz. si ne morete prtnUtav-Ijair. Stavim, da- boni v enem mesecu prodal vwe. kar imate v trgovini.
Skopu-h pa je necraupno gledal, premišljeval in se odločil:
—	Dobro, vzamem ivas. Od proda nejra hla'_ra dobite jvroeeaite. ste res najbolj-i prodajalec na s-vetti. ni vra.fr. da bi ne zahojra-teli.
Mladenič se je zahvalil in se podal na |w>t. S seboj je seveda vzel v/oree.
TVfrovee. je čakal, ("aka! je teden dni. dva. tri tedne, ("'akal je tri mfKW. toda Ttobene<ra naročila.
Po šestih meswih se je pai rvr-nrl :n?ent. l?led j«- bil in precej razeapnn.
—	Xo. — ga je zafrknil tr»o-vee— k<ili«ki» mojega blaga .>te pmdali ?
—	X'ir. prav nič. — je odvrnil ;t<<re!*t in .s;-* .ses<"deL
-— (se prav spfKinijam. sle mi rekli, da st»* najboljši agent na KVetiii.
—	Da. to sem mislil. Popdno-ma prepričan sem bil o tem. Sedaj pa vem. da nisem. Še en ho! j-šr aire nt j»- na svetu. Tisočkrat ho4>i kakor >eni jaz.
—	J ji«? Tfe.x .» — s." je čudil trgo-vee .— Rad bi ga p<Fzna!.
—	O. .saj ga pwnate. To je tisti. ki je vam blago prodal.
*
(Rojak nas je ivpra&il. za koliko bi mu naii-kali dva tisoč lisi ko v sledeče VM-bine;
—	Ja. vrata sem zaklenil in luč sem ugas-nil. Ja. tudi v kovdru sem jo ugasnil. Ja. tudi kevder je zaklenjen. O. ju* boj niso rav-barji, je le veter. Xe. motiš se. to ni nas pes. pač pa s»»sed<«v. Xas je priklenjen. Denar je v hlačnem /.epu. (Lahko noč!
Xa posebnem listku je takole pojasnil:
—	To mi n.vtUka-jte. To so vprašanja. na katera moram sleherni večer, ko sem že v poste'ji. f>d«rf»-varjati svoji ženi. Ko mi boste na-tiskal i in poslali, ji bom vsak večer kak listek dal in mimo "-a-pal.
*
Z ženskami je križ. Štmi^no težko jih je pogrimtati. Pa nekateri, p«** bno izd ravnik i. jih pozuajo.
Prijateljici sta se pogovarjali.
—	Ali ^i bila pri zdravmitu .*
—	Seveda sem bi!a.
—	Kaj ti je reke!
—	Da. se moram nunn/iti.
—	Ali mu nisi povedala, da vi ž—* dve leti poročena?
—	Seve<Lt' sem mu povedala.
—	In kaj je rHkel *
—	Naj se ločim.
*
Xekateri ljtwlje Lmajo jako laz-vit čut za 'Umetnost. Amerikan-e-em očitajo, da v tem m\<rledu ni prav posebtuf brihtni. t<xla vsako pravilo ima svoje i^.j~me.
V umetini«kr galeriji v Dražda-nih na Xeiuwkem imajo fda\iio Rafaelovo .sliko, Srksti-nsko Madono.
Pr»*<l njo se je irrtavil hog:»r Amerikanrt- s svojo ženo. Molče sta strmela v »veliko umetnino.
Na en k m t p» dal Amerikr.nee duška svojemu umetniškemu okusu i*n vprašal ravnatelja:
—	Koliko stane ta slika?
—	Dva milijona dolarjev — je odvrnil ravnatelj.
Toda« žena ni hotela zaostajati zasvojim možem. Tudi žena je lu*-tela pokazati, da zna ceniti umetnost.
—	Dva milijona dolarjev, pravite? Z okvirjem ali brez okvirja?
*
PrijaMja sta šla po eeMi. X.*i-enkrat pocukne prvi drugega za rokaiv.
—	Stopiva" v tole vežo. Tam gre John, kateremu sem doi'zan pet dolarjev. Ker ■sem suh. ga nočem srečati.
—	Xe boj se! Tvar pojdi va naprej. Bo raje John Htopil v vežo, ker je meni dolžan deset dolarjev.
Tn Johna! res nista srečala.
*
Xeki iznvan^tevnik je ugotovil, da je najhujša smrt. če mora človek od žeje umreti.
Kolikor je meni znano, taki shi-čarj» med nami Slovenci niso prav posebno pogosti.
"Glas Naroda"
4KBa	Owned and
ilotkmc runi
.(▲ Ooi
"O LAS NARODI" mmmim
NEW YORK, MONDAY, ^fUNE 11, 1934 „t ,	-m i. ■ ■ ■■■»!■
THE LAEOE8T SLOVENE DAILY IlO.lli
A. A..
OSMEŠEN CARINIK
Prijazno je sijalo solnce na maju obmejno avstrijsko mestece. 1'li-ce so bile kakor fenmrle. Xa trgu je stalo nekaj praznih voz. Poletna vročina je vplivala na vse ljudi. Na dolgem. železnem m<*itu, ki j«* •spajal Avstrijo s sosednjo Bavarsko. je .stala mitnica. V nji je spal v svoji urmlni itniofrmi gospod ewrinik. debeli Brenta in tako krepko hreščal, da je njegovo stnr-canje zaginsilo šmmenje valov «e-lene reke. ki j-«> tekla |K>d mostom.
I'opoldne okoli treh je prekinil rarinlkovo smrčanje ropota nje voz. S k < hl"- i I je kvišku, si zavihal 'brke in pomnilo stopil n;i most. P red njim je stal prijazen, suhljat gospod, ki je ljubeznivo priklonil in se i predstavil: *'Jaz sem gospod AHa-ka. ravnatelj |>otujoče}ra strelišča in komedija n t. ki zna r južne nmet-| n i je. Prosim. da hi takoj '»carinili m oje vozove, ker 1>i rati še nocoj priredil svojo prvo predstavo!*' i
Hrenta se je zarezal: 44 Ali mi-' ilite. <ta gre to kar tako meni nič. tebi nič.' V.-e mora hiti narejeno strogo uradno!*'
Pri okencu potujočega vagona se ,je prikazahi zajetna ravnateJjeva gospa in mrko (»ogledalu natančnega uradnika, ki je počasi pri-1 pravljal razne listine in izpraševal | to in ono. Tedaj se je pog-uala iz j \agotut komedijantka Cilka in pri-! i-f-la i.števati tlebeliriia. k;iko si upa iKtavaljati na poti slavno družino priznanih umetnikov. To ga je razburilo. Zažuga I je. da bo vse temeljito pregledal in l>o revizija dokaj dolgit trajala.
Uavnatelj je spoznal, da zgrda ne ho ničesar opravil. Prijazno se je torej priklonil Mrtvemu cariniku in »a ljubeznivo še enkrat prosil, naj bo tako dober in mu vagone takoj oearini.
44Ce me prosit*. je	druga
stvar!" j;' odvrnil uradnik in odse! v mitnico.
V«*M)vi .so nc medtem premaknili ill hoteli dalje, to je vzbmlilo ta-k ij v delM-luha sum. da bi ne vozili kaj carini jmhIvrženega. Cka-za.l je ustavit-. M**d tem >•• prišli drirgi popotniki, ki jih j.- moral p»-'-'skati in se'e nato ji- nadalje. vi.t pregledovanje vagonov. k.ir je r< s trajalo nekaj ur. I* I tog i ravna-
KRATKA DNEVNA ZGODBA
*elj j«1 bil zelo razburjen. Vedel je. da ne iio mogel prvi večer prirediti pr edstave, pa si ni mogel po- | mahati. Ko je naposled zadnji voz r-dirjal čez mo.st. .se je ravnatelj i oddahnil. V žepu pa je stiskal pe-sta in .-e zaklel, tla se -bo nad njim ; pošteno maščeval, i
I	---.
Solnce je .»pet sijalo na obmejno mestece in na dolgi železni most.1 IXa mostu je slonel ravnatelj potujočega gledališča in zamišljen str-' m H v vodo. .Malo popotnikov je 'prihajalo čez mejo. Tudi njegove 1 predstave >o .bile slabo obiskane. 'Ljudje se niso zanimali za njegove umetuije. Bližal se je pa sejem in .ta t o j«* <r(«s|MM| direktor sklenil do ' 'tedaj počakati, upajoč, tla bo ta-jkrat pošteno požel tisto, kar je doslej zamudil. Imel je še nekaj dni 'časa in te dni je hotel porabiti, da ■ bi se maščeval nad cariuarjem. I:i I ga ni |M»za:bil. Ko je hodil tako po iliostu in se u.stavlja*l, je bil ž e I	s»'i in jo jf hotel pobrisati!
domov.
Tedaj je začul od daleč ropot i in zagledal je kar pet. visoko na-jlozenžh senčnih v«.*z. ki so .se bližali mostu. \' njegovih očeh j«1 zaigral poreden smehljaj. 1'očasi ^e je približal mitnici.
Solnce je izelo pripekalo. Oblaki komarjev .m> grizli uhtige konje, ki j so se uistavrii pred mitnico. Carinik' je pristopil in vprašal hlapce, če j imajo na vozeli kaj skritega med j senom. Zanikali >o. H renta je vzel dolgo, koničasto palico in pričel z njo prehadati seno. Na nobeno oviro ni zadel. Že je pri.'-H z drugim vo'.om. Tedaj se je začulo glasno prešičje krnlenje.
Carinik se je razhtrdil: "Aha, kaj pa je to.' Prevariti -ste me hiteli! Takoj raamečite seno. Izpraznite voz! Na vozu imate .skrite ipre:šicke! Ne hoote me p retail ta-
i " .. i | Komedijant je >tai tik voza i::
se pomembno muzal.
Hlapci so le neradi zmetali seno raz voza. Gosftod 1 »renta je v.sc-ga pregledal. t) pre rački h ni bilo ne duha. ne sluha. Jezen je odkimal z »lavo. Hlapci so pričeli rentači-ti. da jim Ih» moral plačali odškod-
nino. ker so morali raiztovoriti voz po nepotrebnem.
I »renta je hladnokrvno potisnil
svojo palico v tretji voz.
j
Začulo .se <je divje krulenje, ki je le -polagoma utihni-!o. .Spet morali hlapci izprazniti voz.
Tedaj >o prihiteli otroci, ki so se, takoj udeležili zabave in so pjridno j teptali seno. ga 'brcali in skakali po njem. Hlapci so kleli in se pridu-šali. Vse ni tih- pomagalo. Skoči i i so nad šolarje in jih pričeli tepsti. Ljudje so privreli skupaj in pričela bi se bila pravcata bitka, če hi carinik ne bil poslal po orožni-j ke, ki sf) hitro napravili red.
Illapei so >e jcRili in zahtevali | »•d Hrente odškodnino, češ, da so jim tudi otroci pokvarili seno. ker so vsega steptali. Vsak. kdor je čul krulenje je trdil. da je tu vtafs čarovnija.
Tedaj je pristopil iz množ'ee' ravnatelj Mlaka, se odkril in se globoko priklonil: "Gospodje ;n dame! Tisto krulenje sem proizva jal jaz sam. Neprekosljiv umetnik sem in lahko govorim s trebuhom kakor nihče na svetu! Sijajno sem oponašal prešičje krulenje, da snu vse preslepil, še celo našega slavnega gospoda Brento! Ne pozabite moje velike umetnosti! Pridite in poselite zvečer mojo predstavo, ki lto polna zanimivosti in novosti o katerih niti ne sanjate, sa jih oh-č udi nje ves sv;-t!" Spet se je poklonit.
4 4 Se za kruli! Pokaži še svoj wner-nost!" so kričali navdušeni gledalci.
Orožniki so jih pa razgnali in ravnatelja za pisal i-
Zvečer je hila predstava res sijajno obiskana in ravnatelj je * pravi I ifcepe denarce. Kes je moral plačati neznatno odškodnino, toda zdaj je imel mnogo višje dohodke. S svojim krulenjem si je naredi« dobro reklamo, pa še Brento je o-sra.motil.
Carinik i.'.tiiko poceni odin>-tal. 11 hi pcem je res moraj plačati iKpkodnino. pa še ljudem ni m »-gel zavezati jezikov. Povsml so govorili o njem. in marsikdo ga je vprašal, kdnj bo spet iskal med senom prešičke.
VAŽNO za IZLETNIKE
KI SE NAMERAVAJO UDELEŽITI IZLETA OB ATLANTlSKI OBALI NA OTOKE ZAPADNE INDIJE
^^^^^ -r	'	-m
^nSp-	;- TffWyr.Xjii. '
.j	-r ? | y	B^ ifiKS^i
Vse ved je parobrodne družbe določijo oB cM počitnic več svojih najboljših
parnikov
z2l kratke izlete v mesecih junij, julij, avgust in september. H& takih izletih je za potnike vse preskrbljeno. Imajo lepe sobe za spati in izvrstno hrano na parnikih ter je tudi cvse preskrbljeno na suhem. Za vse je všteto v cenah. Taki izleti so prav priporočljivi zastariše, ki imajo otroke v šoli in jim je mogoče, da sebi in otrokom privoščijo malo oddiha in razvedrila, da marsikaj vidijo in sicer za mal denar, kar bi drugače težko. Izleti so tudi primerni za kako družbo prijateljev.	s
NOItTIl fUUUIAN LUIVD ln»a CUNARD LINE je Uulufila bvoJ HAMBURG - AMERICAN LINE
ve<" svojih j mi rn ik<>v «l«>l<MVnili vji znani imrtiik. "Mfl^retaIlla•, za iz- )»a prireja Izlete v Bahamas, ki Izlete v Nassau In Ilernnuta. ki lete v Trinidad. Curacao. CtAaa <lo trajajo i»o 5 in i»ol tlneva. Cena
trajajo za tja in nazaj went Id Havana, Cuha. Ti izleti trajajo za vse je od $55._ naprej.
I»>l «la*. Cemm, Je $45.— za udra^lu l.'i dni in oena w (mcIh> je od Umije so POSEBNI IZLETI ZA owIki In T«*.	$133.—- In naprej. Všteto je vse. PRAZNIKE KOT DECORATION
Parnik odpluje iz New Torka 7. DAY. FOURTH of JULY in LA-in SL JULLIA: 4. in ?0. AVCiU- BOR BAY. Cena je od *S0_ na-.STA In 8. SEPTEMBRA.	prej.
Za !■*<» ts izlete je fino preskrbljeno, da imajo potniki lepe sobe, najboljša hrano in dovolj vsakovrstnega razvedrila, tako, da bo tak izlet vsakemu ontal dolgo v dobrem spominu. — Prostori se hitro eaarajo, zato p site za vsa pojasnila takoj na:
SLOVEMC PUBLISHING COMPANY
TRAVEL BUREAU 216 West 18th .Street	New York. N. Y.
Pogled iz zraka na	ki je uničil dvanajst blokov I nkm' Slock Yards v Chicagu Povzročena
aktfda znaša mad deaet milijonov dolarjev. To jo bil največji požar v Chicagu iz;za .leta 1871. Na Spodnji sliki so -ostanki Anil'itea txia, v katerem so se vršile pred požarom razstave živine.
BREZVESTNA GLEDALIŠKA |
BLAGAJNIČARKA |
_;■ i
Iz Prafje poročajo, da so prišli v ; Teplicah »a sttnl velikim ponever-' bam pri gledališki 4ila<;ajni. Gleda--lišče je imelo za blajrajničarko llil-do liammovo, ki je več let oprav-1 ljala ta posel. V zadnjih petih me-j secih je blairajnivarkii vsak dan, ]K»neverUa kakšno vsoto, t ji ko. tla j znašajo celotne poneverbe doslej ] od «0 do ]tH).0(K) čelioslovaškiii I kron.	j
Hammova priznava svoj p;rch in \ pravi, da j«1 poneverjala denar na ta način, da je delala lažne obračune. Izročila je v>ak dan denar za • manj vstopnic kakor jih je proda- ' jla. Poleg- tega so odkrili. d<i je j?o-tljufala tudi ]iri abonentskih vstop- J nicali.
Vzrok poneverb ti<"*i v lnksnrioiz- ' nem življenju blagajničarke. ki je imela sicer bolj majhno jilačo. vsekakor pa š<* vedno dovolj veliko. I da je mogla od nje dostojno živeji i. Kljub temu se ji je hotelo "lep-Išega" življenja. Privoščila >i je p<>-|tovanja. kupovala obleke in kožuhe ter nakit. I.u ker je To življenje j terjalo velike stroške, je Ilaimno-i va segla tja. kjer je l< žai denar— v gledališko blairajno.
, Zanimivo je dejstvo, da j«1 Hammova poneverjala denar v «'asu. je zahre^llo gledališče v gospodarsko krizo. S tein je tako pi^iabšaia I položaj zavoda, da je »lancs vprašljivo, t*-e Iio mogel še nadalje «»ii-
i^HBHHHBB^^HBHMBHBH
V Blag Spomin
TRETJE OBLBTXH'E SMRTI NADVSE LJl'IlLJE-XEKIA SOI'KOCA oz. (H KTA
JOHANA RINKA
Tri leta so minula, oh. dolga leta žalovanja! Zdaj vemo, kaj vse si nam bil.
Nikdar Te 11" bomo pozabHi.
Žalujoči o^tali:
&of>ro<j<i in i/fr<tc>. j^^^H^MHBBMHIHHHHHHHHIHHMBHHil
ROMAN
PROKLETSTVO LJUBEZNI"
je tako lep in pretresljiv, da ga boste pitali z največ, jim zanimanjem.
$1.50
(2 KNJIGI)
V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
stoj at i. Slednjič ni brez pikantno-sti noyica. >la j«' Hanunova p«i-4odi-la 40.(KMH) čcho>lovaških kron nekemu moškemu, ki se je potegoval y.n prevzem vodstva v gledalšš<"-u. 1 Ta denar !;«• »ledaiiški blagajni sicer povrnjen, za ostalo razliko pa se ne ve, če jo bo še kdaj videla gledališka bhwrajna.
DVA KRVNIKA
r. Delbbr. ali "Mon-ieur ti«-Paris", kakor ga imenujejo Francozi. potuje te dni s svojo '"vdovo" giljotino po Fraueiji. X<nlavno imel po-ia tudi v Afriki. Zadnj-.-as«* .se zadržuje bolj na jugu • l**-za ve. Odkar je usmrt il zločinskega advokata Sam-ta. je imel š" eno eksrktieijo v južni Franciji, in sicer je moral }K»staviti giljotino v Aixn d«* l*rovence. Odrobil je glavo roparskemu morilcu Maii-cureju. zdaj pa poj !e v Epinal. kjer bo posla! na drugi svet nekega -»1 letnega zločinca, ki j* u-nioril lastnico majhni- kmetije i>i je nato zažiral njeno hišo. da b: zabrisfil za selv»j sleherno sled.
Medtem ko >e francoski krvn'k ne more pritožiti, da mu iied«»sta;e deio. j:> njtijov poljski tovariš, krvnik lirami, vložil na pravosodno ministrstvo \- Varšavi prošnjo. Za-
POŽAR V CIKASK1H KLAVNICAH
iiteva, naj mu zvišajo plačo. Odkar so v Poljski odpravili preki so<l, so se justitikaeije močno skr-j čile, z njimi pa so se tudi zinanj-j šali dohodki krvnika 15 ran na.
llraun je prejemal dotdej za vsako jus.tifikacijo posebno nagrado v znesku 100 /lotov. Ta nagrada je v zailitjem času popolnoma odpadla, poleg tega zahteva Brauu zastonj stanovanje v poslopju varšavskega sodišča. Zanimivo je, da >e je ist«H-asno kakor Hranil oglasil tudi upokojeni poljski krvnik .Marcsi'jevski. ki prosi vlado, naj mu nakloni podporo za zdravje, ki ■si ga je porušil v času. ko je izvrševal svoj krvniški poklic. Marcse-jevski je bil krvnik pre«l Braunom.
C1CANSKA JOHANCA
1 V Rademestiju na roimiTir-Kcm ozemlju so imeli nedavno ogromno senzacijo, liaznesla je novica, da imajo cigani v nndotnem tabori-š- u šestnajstletno dekle, ki poti krvavi p(»t. "Rdeče potne srage so se pojavljale na čelu vselej, kadar so navajali v taborišče gledalci.
Kakor M "si; je š!.» to oznanilo od o^t do ti->! in ljudske množice >»o se trumoma valile proti ciganskim šotorom. Vsakdo, zlasti vsaka ženska, j* hotela videti "čudež". <la bi potem o njem pripovedovala naprej.
Xaval žensk pa je kmalu pokazal svoje nčne strani. Dve ženski, ki sta obokali še^tnaj>tletnico, sta [zapadli zasledovalni blaznosti. Se-jb» tedaj s.» se oblasti Zganile in se Ijele zanimati za pojav, zaradi ka-I terega je uriiuušalo laiikoverno j ljudstvo ciganom dcn;;r in živila. |Xeki oil » blasti poslan; uradnik je j slednjič obrisal dekletu s čela kr-jvavi pot in nesel krpo v kemično i preiskavo.
| Kemiki s(t di»gnali presenetljivo |dejstvo. 1'gotoviii .so. da predstav-' 1 ja krvavi pot raztopino kalijevega hipermanganata. 1 * r r t<-j ugotovitvi ; je i blast naročila orožnikom, naj J primejo vodje ciganske tolpe. Pri j za-1 ša 11 j 11 so priznali, da >o uple-
Advertise in *'Glas Naroda"
nili deklico njenitn staršem pred .štirimi leti nekje na Setimopra-
Jskem. Dajali so ji hiperinanxaua-jtovo raztopino v večjih dozah in ^so sčasoma dosegli, da je lahko po-^vžila prav izdatne doze. ne da bi ji to škodovalo. Vsak drugi človek hi pri zavžitju takšne količine podlegel za.strupljenju. šestnajstletna Jobanca pa je samo potila krvavi pot.
Seveda pa so s«1 tudi na tej re-viei pokazale škodljive posledice za-vžitega strupa. Vid ji je skaro popolnoma opešal. Tiuli koža se ji je spremenila iti prebarvala pod vplivom strupene raztopine. Zdaj so rumunske oblasti naročile, da morajo dekle natančno pre.iskati na vseučiliški kliniki v Bukarešti. D<» zaključka preiskave pa S4» zaprli net ciganov in tri ciganke.
t
VAŽNO ZA f NAROČNIKE
P ah g naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnino. Pre<i številka poni en i mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Xovo leto in ker bi žele• /i, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosim-o, da skušate naroča no pracoeasno poravnali, Pošlji t r jo naravnost nam ali jo pa plavajte našemu zastopnika v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljeni h.
;AUFOHNIA: Sau Fraucisco, Jacob Laoahin
:«)LOUAIX): PiieMo. IVter Coilg. A. SofllC Walsenliurn. XI. J. Bosuk
INDIANA: IndLuDaiHjli*. LouL-« Iluiiich
ILLINOIS : Chicago. J. llerr-if. J. l.uknnlch Cicero, J. Fabian tCliicaj:«. CMrer« iu UliuoiM
Joliet, Mary Banibicb. Jiwepb Hm val
I .a Sallc, J. Spelich Muscoutali. Frank Augnstin North Cbicago, Joir Zelen«
KANSAS: <;iruri), Agnes Mofnik
Kansas City. Frauk Žagar
MARYLAND: '
Kitxuiiller. Fr. VtMlopIeeo Steyer. J. C'erne (za lViiua« W. Va. iu Mil. i
MICH It JAN:
Detroit. Frank Stular
M1NXHSOTA:
Cbisliolui, Frank Cuu£e Ely. .1 os. J. lVsl.el Eveleth, Ix>nis Cooie (Mlltert. I>»nis Vessel Ilibbiug. John I'uvse Virginia. Frank Hrvatli-h
MONTANA:
Itoundup. M. M. I'anlan Washoe. I*. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Iiroderlck
NEW YORK:
CowaiKla. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Mati«
OHIO:
Itarherton. Frank Troha Clerelantl. Anton Itubek, Chi«. HjAI^ linger. Jacob Resnik. John Slapftlk Cilrad. Anton Nag«ide Lorain, Louis Balant, John Kun* * še
Warren. Mrs. F. Rachar Youugstown. Anton Klkel]
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Kobiar
PENNSYLVANIA:
Ambririge, Frank Jakfie It rough ton. Anton Ipavec CI a ridge, Anton Jertna Conemaugh. J. Brezove« Exihirt, Louis Supanfit Farrel. Jerry Oknrn Forest City. Math Kamin Greens bur g, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn. Ant. TauželJ Luzerne, Frank Ballocb Midway. John 2ust Pittsburgh. J. Pogafar Presto. F. B. Demshar Reailng. J. Peedlrc Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. ffcbtfrer West Newton, Joseob JoTtn
WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Frank Skak SbelK>ygan, Lm Majean
WYOMING :
Rock Springs, Lenis Taifhtf Dlamondvllle, Joe Bollcb
Vuk natopnik potrdil« n m t«, katera Je prejel. y-tifb» rej*
UPRAV^ "OLAS N4$0t>A"
ODA**
NEW YORK, MONDAY, JUKE 11, 1934
THE LAXGE8T SLOVENE DAILY Kb 0.
DUKOV GOZD
ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za "Glas Naroda" priredil: L H.:
N O R M A N D I E" — NAJVEČJA LADJA NA SVETU.
J
1. poglavje.
"Moj dragi Fred:
Sedaj Ti ne morem pomagati, ker mi je nemogoče dobili dfiuir. Tudi mat i ne more pomagati. Tvojega pisma se ji uit i ne iipjitn pokazalo. Pred nekaj dnevi >e ji je bo! /.vii zopet povrnila in se tako poslabšala, da mora biti zopet v jwnstelji.
oil. Fred; 1i napadi .so vedno hujwi. njeno ubogo sis-e .se malokdaj pomiri m skoro w1ik> mora imeti asu prsih vrevo 7. ledom. Najmanjše razburjenje privabi nov napad.
V t«ni .slučaju je bilo krivo zelo veliko razburjenje. Pomisli, najina sestra Lena je bolmi: na zdravnikovo odredbo mora ta>-koj odpotovati domov. Prišlo je nanagbtna. Tri let<u živi s svojim možem v Južni Afriki. Ako njuna lesena koča. v kateri stanujeta, ne bi bila precej visoko na gori Kilimandzaro. kjer je še mogoče prenašati podnebje, potem bi že davno morala od tam. Samo popolnoma zdravi ljudje prenesejo tamošnje podnebje. Lena j*- bilju tako zdrava in močna, da smo jo mogli brez skrbi pustiti oditi. Toda po rojstvu svoje, sedaj dve leti stare hčerke, ni več tako trdna.
Predstavljati si moreš materine skrbi, navzlic temu. da sem jo na to počasi in prizanesljivo pripravila. Sedaj je zopet nnimej&i in se že veseli Lene. ki bo pripeljala s seboj tudi svojo hčerko. Toda bili so razburljivi dnievi — tudi «za mene. (ieorg je poslal dolgo pismo, v katerem nam poroča, da mora Lena takoj odpotovati, da ]>a za pot nima dovolj dena-rja. Zato nas prosi. <la mu pošljemo, kolikor moremo. A' avgustu bo dobil dopust in nam bo tedaj vrnil p<*>ojenii (]enar.
Tako vidiš, dragi Fred. smo morali zbrati do zadnjega vinarja. Tudi denar, ki smo ga prihranili za posebne slučav-je. je ■sH. Denar smo -po držaivni banki bflaojavmo nakazali na trgovsko banko v Tangi. Tako bo sedaj naša Lena v nekaj dneh s svojim otrokom odpotovala, iz F-ambara. Do Tange jo bo spremljal (ieorg z nekaterimi črnimi služabniki, ki bodo Leno in otroka prenašali po težavnih potih skori prago«d.
V \apolj moram za Leno in otroka poslati zimsko obleko, katero ho pa rob rod 11 i i agent s p r.ivil na parui.ik "Hhenauia". Zaradi otroka bo T«ena vm> j>o.t vozila s pa mik mu. da se ji ne Ivo treba presedati. Iz Haanibur<ra ipn se Vm> peljala z železnico. Kupiti jima moram* mno«o obleke, ker imata samo lahko obleko.
Vs* lo sloni na meni z veliko težo. poleg tega pa moram še naporno delati, da pride kaj denarja' v hišo. Materi bo pokojnina izplačana šele v januarju in (lo tedaj moram sama za> vse skrbeti. K sreči imam mnogo naročil. Za Rožič nwroea qro-spoda mnogo ročnih d«-l. Za to so večinoma potrebne ri7.be. Tvrdka. za katero delam, plača 'z*<lo dobro, fiospodar pa tudi skrbi, da dobim kako i>or*bno naročilo, ki je zelo dobro plačano. To je Še sreča. k»*r drugače ne bi vedela, kako bi živeli. Mati mora imet.i zelo močno brano. Tako slaba je; moja bojazen za njo >< z<*lo velika. Vse to Ti p i "oni samo zato. da Ti po-j asm itn. da Ti ne moremo pomagati — saj sedaj ne.
O. Fred, za'kaj nam vedno delaš tflike skrbi! T»rez tejra jih imamo dovolj. Ko bi vedel, k^ko težko mi je pri sreii! Xaš stari i/draviiik mi je včeraj rek: 1. da mati ne sme več imeti tako hudega napada. dni«rač»* bo za njo slabo. Ko vi vedela, da si bil 7op»»t lahkomišl jen! Za božjo voljo, že bodi enkrat pameten! Tzhajati moraš s prispevkom, ki Ti ga »laje teta Lavra. Pomagali >i moraš ka'ko drugače. Tudi jaz Ti ne momm ni«V-sar poslati od svojega zaslužka. In dokler ho Lena z otrokom, bodo tudi večji stroški. I11 pred avgustom od Oeorga ne moremo pričakovati nikake |>omoči. Mogoče bi Sam poskusil, da dobiš od tete Lavre tritlsoč. kron. To je za mene sie-*r strašna misel 111 komaj upam. da Ti bo pomagala, kajti odločno je rekla. da Ti ne da več. kot kolikor s<» je namenila, toda poskusiti moreš še vseeno.
Prosim, odpiši mi tako. kako si izvlekel iz te zadrege, kajti zaradi tejra sem v velikih skrbeh.
Z iskrenim pozdravom in poljubom
Tvoja sestra	.	Juta."
S trudno kretnjo odloži Juta Falkn^r pero iz roke ter zalepi pismo, ne tla bi ga še enkrat prebrala. Nekaj časa ga m* gleda, nato pa Vstane in ga vtakne v svojo ročno torbico.
Stopi k mizi pri oknu. kjer je izdelovala svoje rizbe. Poleg mize stoji .stojalo z napol dojrotovljeno .sliko — pokrajina »v oljnatih barvah.
To je Jutiua delavna soba. Po očetovi smrti sta se vdova in hči naselili v tem stanovanju. Poleg delavne sobe je imelo stamovanje he eno skupno spalno sobo za obe, eno majhno družabno sobo in ae» manjšo sprejemno sobo, poleg katere je bila; majhna kuhinja in sobica za služkinjo. To je bilo pravo meščansko stanovanje, kjer je bil preračunan vsak prostor.
Juta Jjkuša š«» nekoliko delati, .toda prične se mračiti. Mlado dekle gre tiho skozi sobe v spalnico, d<a pogleda po materi.
Stara go^>a podprta z blazinami, leži napol sede v postelji. Imela je ta.nek. fin obraz z velikimi trudnimi očmi.
Ko Jpta stopi v sobo. se ji izpremerii njen obraz. Bi'1 je skoro brez skrbi, skoro ve*el. Xjenc lepe sive oči žare polne gorke ljubezni do matere. Ko opazi, da mati čuje, stopi reatgio k postelji.
—	Air si kaj zadremala, mati?
Mati smeje odkima ter dvigne svoj bolestni obraz proti hčeri.
—	Xe. Jufta: nisem mogla Mpaiti. Morala sem misliti na Leno in «111 svojo tnalo vnukinjo Vilmo. Skuhala nem si jo pivdstatvljati. Fotografije, katere nam je poslal (ieorg, za moje oči niso dovolj jasne. Ko bo« pozneje prižgala luč, mi boš dwfla fotografije in Lenima pasma. Bom še enkrat vse prelirala. Danes še ne smem iz postelje.
—	iNe, mat-, 1o»l<a jtrtri smeš zopet jv družabno so!k> in boš sedela v naslonjaču. — pravi Juta ter sede ma stol poleg iposfcdje.
—	('e je že I^ena odpotovala s parnikom? — vpraša mati.
—	XV. mati; nekaj dni morajo še potovaiti do prist«nišea. V nedeljo bo najbrže "»Ilhenania" onlplula. Toda na to sedaj ne «nueš misliti. iXe smeš razburjati, moraš biti (popolnoma mirna-, ali sii-
iii r
—	Da. otrok bom p<«ponloma mirna. Samo. — o. Rog. — ta dolga pot — za L«tno je tako naporna z otrokom.
—	Do pantuka ima dovolj pomoči in na lani ji ima tudi postrežbo. Jftofi videla, da s** bo I>ena na nw«rju »Vo tfobro počutila. Ko bo prišla donK»v. bo	zdrava in iivrsta.
—	Samo Bog daj! Tudi zriravnrk je /e to rekel. Pravi, da Lesi pri njeni močni naravi potovanje ne bo škodilo.
—	Vidiš. mati. Sedaj ae brez «krbi ve-seli, da jo boš zopet kmalu videla.
, Sttrm ffosp« rradifana	________(Dalje prihodnjič.)
. s
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW lOEl, N. I.
plSitb nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tc vanje
■«iiiiim»iiiiiiuinfi»iiHiiiiniii»iiHini»i«iiiMwmntiiiwiiimBisl
'*X< Mi.ALVN I>l F" največja" la-' v i "k i vožnji meseca julija pri-	ladja, ki ima 75.000 ton ter je
dja na svetu in. zastavna ladja	hodnjegai leta. Tako j«' nVraj ob- 1027 čevljev od plula dne 1.
French Line brodi »v j«, bo kmalu	jaivil Henri Morili Lin.lavs. tu-	jUMjja ^ tA Havre proti Plv-
dogotovliena v Penltoef ladjede!- kajšnji ireneral. upravitelj Freneh	' * .	.	. ,
x. ^ - .. v,	. - r. ... . ... ,	moiithu 111 New 1 orku ter lm do-niei v Nt. Xateaire. \ newyorskn I,me. !*<n*oerla iz pariškega guiv-
pristani."če bo tlospela na svo-ji de- nega stana naznanjajo, da bo ta	spela sem dne •"». junija 19.'J5.
zmanjkalo tudi <leset tisoč fran-
I	kov, ki jih je imel Boule pri sebi. 'Zločinec, je uigral zelo spretno iz-J vršiti svoje delo. S ključi, ki jih
je imel Boule pri sebi. je odprl prtljago, ukradel denar in potem zopet zaklenil kovčege. Xajbrže sta bila dva. ki .sta izvršila napad na j žrtev in sta vse tako uredila, kakor da se je potniku zgodilo nesreča. Truplo Bouleja so našli šele naslednje jutro ob progi. Neposrednega vzroka smrti še niso dognali. Mrlič je bil strašno razmesarjen. lOhlasti si prizadevajo, da bi pojasnile skrivnostno smrt. o storil-ieih pa ni disdfj š<» nobenega sle-idu.
1____
II	ar oči te se no "C LAS NARODA"
največji slovenski dnevnik 9 Združenih državah.
I
i
(love človeške krvi. Domneval je, da je potnik mogoče pade! skozi okno. in j<* potegnil zasdno zavoro. da .se je vlak ustavil.
. Železničarji .so pregledali koh-sa 1 in so res našli sleiH»ve krvi na njih, toda trupla ni bilo nikjer. Preiskava je dognala, da je potoval v spalnem kupeju Louis Fernand Bou-ie. ki je bil ob "JI.1*2 še pri \ oknu. Xa marsi-jski postaji st» ^•.sa.j videli, kako ji* slonel 111 gledal množico na peronu. Potem se i je umaknil v svoj oddelek. Kako je izginil, je skrivnost. Vsekakor je i>il in.d njim najhrže izvršen zločin. kajti olienem s potnikom jt*
i
SKRIVNOSTEN ZLOČIN V "SINJEM VLAKU"
Na postaji Avignon je te dni potrkal sprevodnik, ki spremlja ".sinji vlak" med Parizom in Nieo. na vrata spalnega kupeja. Bijo 2*J.44 zvi*čer. Spalni oddelek je l>i! znotraj zaprt, oglasil m- ni nihče. Sprevodnik pa je dobro vedel da mu je potnik iz t<«ga kupeja naročil. naj ga -zbudi ob tri četrt na enajst. Zato je še enkrat stresel vrata, in ko tudi t o pot ni dobi! nobenega odgovora, je šiloma odprl v« »z.
Kupe je hi! prazen, okno odprto. V mreži zgoraj je ležala prtljaga. toda potnika ni bilo nikjer. Kilino pri oknu je bilo opaziti sie-
TAJNI IZUMI i
Ugleden anmriški časopis se bn-vi z vprašanjem, dali bivajo izumi, ki jih kri vajo. in skuša n:» temelju ra'.nih kombinacij lipotoviti značaj teh izumov.
Izumov, ki bi njih avtor sam skrival pred javnostjo, danes gotovo ni več dosti. Nekoč so se takšni izumitelji opirali na dejstvo, da niso od svojega truda imeli ničesar. Odkar pa imamo mednarodno patentno pravo, je takšen razlog popolnoma odpadel. Samo znanstvena odkritja ne uživajo patentne zaščite, kar velja }>osehno tudi za medicinske izume, in tako se lahko dogodi, da odkritja, ki so jih napraviLi zdravniki po dolgoletnem raziskovanju ali slučajno ne postanejo splošna last. ker s«* izumitej vsaj za svojega življenja ne mara odpovedati prednostim, ki jih im i oil svojega izuma. Včasi se. posebno v Ameriki, utegne celo zgoditi, da odin se takšen zdravnik svojo skrivnost s sebo j v grob.
Pravo področje tajnih tehničnih izumov so vojaško-tehnične novo-tarije. ki jih pa ne skriva toliko njih izumitelj, kolikor država, ki jsi jih je nabavila. Seveda pa ni mogoče ničesar tako skriti, da n«-I bi prišel izum vsaj v glavnem v ; javnost. Strokovnjak utegne po. •ein iz majhnih indieov sklepati 1 pobližje o takšnih izumih. Navedi-lino samo nekatere primere iz najnovejšega »"asa.
I Znano je n. pr. z gotovostjo, tla ima Francija nove tiipove. ki poženejo i/strelke po nekolikokrat <llj«' nego najboljši topovi med svetovno vojno. Prav tako je zna 110. da so na Angleškem napravil1 poskuse z električnimi topovi. T< ; topove so zg rad i 1 i po načelu izbolj-šanih solenoidov. Izstrelek j«' v ee-vi počival na dveh tirih, ki sta «i dala zgoraj, ob žrelu, z vključit vijo t«»ka napraviti elktromagneti čna. Zaradi privlačni^ti elektro magneti^i-raneg'a dela tirov je zle tel izstrelek s silno brzino prot žrelu. V odločilnem trenutku s< tok izključi, izstrelek pa šine zara di zakona vztrajnosti v širokem lo ku ven. Takšne topove so preizku š<ili že prej in Angleži so jih seda. samo znatno izboljšali. Vendar pj so bili us[>ehi zelo zmerni. ' Francija razpolaga s eelo vrst< tehničnih izumov, ki se nanašaj« na opremo podmornic. Z novim I pripravami se podmornice n. pr i potapljajo dosti globlje nego do slej. Tudi periskope so Francoz zgradili na |>ovsem novih načelih
Amerika ima silno izboljšanji tanke, ki se premikajo neprimerni hitreje nego dosedanji tanki. Ame rika in Anglija razpolagata z novo vrstnimi letalskimi tipi in podroh ni izumi. Anglija ima v svojcu zračnem vojnem brodovju baje tu di helikoptere. ki se dvignejo lali ko navpično v zrak in ne potrebu jejo nobenih obsežnih pristaja lišč. Civilna zračna plovba bi tud nujno potrebovala takšnih iz|>opol njenih letal, toda angleško vojni ministrstvo se ne more odločiti, d; hi izdalo patentne skrivnosti tel strojev.
Nemčija je izumila baje nov strupene pline, ki so veliko bol učinkoviti od starih. Toda sestav; teh plinov ni baje tudi Ameriki ne bena skrivnost.
SHIPPING " NEWS
12.	junija: lirt-meii v Kremen
13.	Junija:
l.afav«-(I« v Havre Deutsclitaiid v llmiiliuri
16. junija: II«- di- France v Ituvi* Hi-rengarla v Cliei buurg
18. junija:
Ruro|iu v tiremen
20. junija:
KurnbiiiK v llutiilmrg AlajeMtli* v Clierbuutg Munh:iitun \ Havra
22.	Junija:
Vi-Hiibm v Hi>uI<j^ii«
23.	junija:
Cha ih|>Ih in v Mavre U«-x v Umiiou
77. Junija:
A<|iii(ani:t v eherlutiirg NVw V.,rk v tl;<ii)hur( iilyni|>le v ('tnLuiirg
M. Junija:
Saiurnlu v '1'rat
29.	Junija:
Stait-iuiam v liuul>i|n*
30.	Junija: FarN v Havre Bremen v Bremen
Leviathan r Cherbourg
t. Julija: L^tfuvetle v Havri Albert Builin v Hamburs
' i. Julija:
Washlniftrin v Havre
5.	Julija:
Berencaria v ChrrlMiurf
6.	julija:
Majestic v CherU>urx
7.	Julija:
lie de France v Havre Cnnte di Sav^la v Cenm Furopa v Bremm
ti. julija:
D*-utKi-hland v Hamburg
13.	Julija:
Olympic v Cherlxturg
14.	julija:
Aquitanta v Cherbourg Vulcania v Trat
15.	julija:
j Cbamplain v Havre
17.	julija:
Bremen v Bremen
18.	Jul>ja:
' Manhattan v Havre | Hajtihurg v Hamburg 20. julija: Statemlam v Buutogn* j21. julija:
I Paris v Havre
Leviathan v Cherbourg
I Rex v Genoa 24. julija:
Furupa v Bremen j 25. Julija:
I AVir York v Hamburg
27.	julija:
MaJenllr ▼ Cherl»ourg
28.	julija:
lie da Franc« v Havra ————
V JUGOSLAVIJO
Priko Havra NA HITREM EKSPRESN6 M PARNIK
ILE DE FRANCE
16. J C S 1.1 A 7. Julija — 28. Julija
PARIS
•10. Junija — 21. Julija
CHAMPLA1N
23. Junija—14. Julija (opolnoč
NIZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila In potne llate vpra-tajt« naie poo^aščena >g«nt*
Sreoeh JO/te
19 STATE STREET. NEW YORfc
šiov. -4fTarzanov sin
S|ii>:il M. K. lSurroil^lis. Trdo
................................
St. r>0. Slika De Graye
S|»is:il l><4-:ir Wll.lc ........ 1.10
Št. 51. Slov. balade in -romance
Spis.il c*. i;««iar .............80
št. f>4. V metežu
Spisala Marija Kmetova .... 1,—
Št. r>r>. Namišljeni bolnik
Spisal Moliere ..............JJO
r>(». To in onkraj Sotle
Splsjil Friiloliii Žolna.........30
št. r,s. Glad
(Hauistiui > .................. 90
Št. 50. Zapiski iz mrtve-, ga doma
(Dostojevski 1. I. DEL	1.—
št (»o. Zapiski iz mrtvega doma
(Dostojevski). II. DEL .... 1.—
št- 61. Bratje in sestre
(C. <:olar»....................73
Št. 62. Idijot
Spisal ruski pisatelj Itostojpv.sk!. l i>el .................... 90
Št. Idijot
ii. del...................... .90
Št. 64. Idijot
in. DEL ....................90
št. 65. Idijot iv. del....................jo
Vsi 4 deli......3.25
št. 66. Kamela, skozi liho šivanke
(Frant La uger >. Veseloigra .. .45
I Št. 21. Dvanajst kratko-I časnih zgodbic, II.
SpisMl Friiloliu Žolna. 7."I strani, broširano.....................25
Št. 22. Kreutzerjeva sonata
Spisal I ji* v Tolstoj............CO
Št. 2:i. Antigone
l Sophkli's». Žalna Igra. Pisll-veuil <*. Uohir. (JO sir.. Iiroš... .30
Št. 24. Poslednji dnevi Pomejev
Spisal K. h. Iiulwer. I. del, .'-V» strani, broširano ............ .90
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. DEL .....................90
št. 26. Črne maske
S|»kal t^. Amlrejer. I'oslovcnll Jo>ip Viilmar. s^ sir.. l»roš..... ,35
Št. 27. Brezposelnost in problemi —
(Fran Erjavec). SO sir.. I »ros.
Št. 2J). Tarzan sin opic
Spisal Kilgar It. lturroughs... 1.20
št. 31. Roka roko
Spisal I.. I.iiMtvee.............25
št. H2. Živeti
Spisal 1.. l.i|Nivec.............25
Št. P>5. Vojna z Jugurto
(Jaj Sal ust i j Krisp. Poslovenil Ani. lHtkler. lli"! strani. l»roš. .50
Št. 36. Listki
Spisal Ksarer Meško. 144 str. .(Ti
št. 37. Domače živali
Spisjil Da ti t mir Felgel.........30
Št. 38. Tarzan in svet
Kilgar R. Burroughs........ 1.—
štev. 39. La Boheme
Spisal Henry Murger..........90
Št. 40. Misterij duše
JI»r. P. <;«M'stl> ............ L—
Štev. 48. Tarzanove živali
Spisal Eilgar It. Burroughs .. .90
Št. 3. Testament : |
Spisal Ivan ICoy.man. IJmlska j lirama v 1 •lajanjih, hroš.".....35
Št. 4. Poletne klasje
Spisal Cvetko (Jolar. I/.ltrane I*'stni: 1S4 sira., broširano.. .50
Št. 7. Andersonove pripovedke
Za slovansko mladino prire«lila Ftva. 111 strani. Iiroš. .......35
►št. 6. Ljubosumnost
Spisal I-ailislnv N«vgk .. .30
Št. S. Akt štev. 11G
Sjiisai Emil <>al»oriau ........75
Štev. J). Problemi.sodobne filozofije
Spisal univ. prof. «lr. Fr. Weber. 317 strani, hroš. ..J......"0
Št. 10. Andrej Ternouc
Spisal Ivan Albreht. It. lijefuta karikatura in minulosti. 55 strani, broširano .............25
Št. 11. Peterčkove poslednje sanje
Spisal Pavel Colia. Božletio i«n-vest .........................35
St. 14. Denar
(Dr. Kari Engliši. Xannino-gos|MMlarski spis. |M>sloveit11 i|r. Albin Ogris. strani. UroS... J10
Št. 15. Edmond in Jules de Goncourt
Spisal Item* Maii|ierin .....40
št. 16. Življenje i
opisal Janko Samei-. Pesnil. 11^ Rtraui. l»n»širano ............ .43
Št. 17. Verne duše v vicah
Sjilsal Prosper Merlmee. Povest SO strani ..............C......30
Št. 10. Potopljeni zvon
Spis:i1 Cerhart Hauptinnn. Drama. bajka v pelili ilejanjih. 124 strani, broširano........J»0
Št. 20. Gompači in Komur asaki
Spisal Jul. Ze.ver. Jai>onskl roman. 1'restavljeno iz eešflue. 154 strani, broširano .........45
Naročite pri: KNJIGARNA "G. N."
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
-Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNI VLAK ob parniku t Bretnerhaven za-jamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALUN - NEW YORK
V prijetnem okolišu, po zmerni rent
TIT>1 REDNA OI »PLUTJA Z DOBRO ZNANIMI KAI1INSKIM1 PARNIKI Izborne železniške zveze od Cherbourg, Bremena ali Hamburga
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
■h^mmi 57 »roadway, new york city momhm
Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov-noznanih pisateljev. Lahko jih priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale.