St«v. 33« {Pesamezna ite*itfce * vtearjee.) 9 Trste« ^ sredo 5. de:^mbra 19» umik im m V* - ne m* e* ne^rMaH ob S zjutraj Urtt UUc* £> A*i*eg« it It, L iopM M M poilllai« w« 'r'Jhm KsU. Hrankirtn« »e rte Tacajo tttfajmrt} ta Stefrn Ooduu. Lastuik ke*jard| Kad .EdinostV — ThL tukantc .Edinosti', vpisane udruge « —rjqy fmrnttnn * Trsta, ulica Sr. Fran«ftft A4* tala . f«gi««iK« številk« .Edinosti' se no ^ \ luaj'*/, zastarele številke po 10 vutarjcv. Oglasi se računajo r,o m-11 metre v sirokostl tac koici.a Cene: Oglasi irgovccv In brlnlkov.....mm po 10 vi v Osmrtnice, zalivate, poslanic?, ->gl2s! den-mih za- _ v^lov...............mm po 20 \ m CV>sM v tekstu Jista do pet vrst........ K 20.-«» vsaka nadaljna vrsta ............ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inserat ni oddelek .Edinosti-. Naročnin« In reklamacije se pošiljojo upravi Usta. PlaCnie se Izključno Ta upravi „Edinosti" — Plač; in toži se'v Trstu. Vprava In fetserr.tai oddelek se nahajata v aHc* Sv. rranfika Aslškega SL 20. — PoStnohnallnični ratun it. 841.652. Cesar za spfem mir ii o mM AvstnisKo. delegaciji. j Predložitev proračuna. Ka/Jii prediogi »a j izjave. DUNAJ. 3. (Kar.) Vnanji m mi ste r grof! Czerniin je predložil med drugimi skupni-i mi predlogami proračunski provizorij zal i. 19! 7/18. glasom katerega znašajo voini I strošk* dosedanjih treh. vojnih let 43 milijard kron. Za proračunsko 'eto 1917/18 so proračunieni stroški za slučaj, da traja vojna celo proračunsko leto. na 20 milijard. Nemški delegati in Rnsin vitez Vasiljkn so vložili predlog, naj delegacija sklene, ia avstrijska delegacija odobrava politiko vnan?ega ministra, ki stremi za tem. da se d<>eže v tesnem sporazumu z zavezniki kar najhitreje splošen, trajen in časten mir. ki jamči teritorijalno nedotakljivost avsfro-ogrske monarhije in r-jen bodoči "vobodni razvoj na političnem in gospodarskem polju. Del. Oaszynskl in tovariši so viožili predlog, delegacija naj sklene, da avstrijska delegacija odobrava politiko vnanje-ga ministra glede skorajšnje sklenitve splošnega miru in pričakuje, da bo minister dejanjski nastopil pri mirovnih pogajanjih za uresničenje življenja in razvoja zmožne, narodnim pravicam poljskega naroda odgovarjajoče poljske države in obenem tudi za sasiguranje interesov monarhije. Del. Staaek je predlagal izvolitev mirovnega sveta za predstojeća mirovna pogajanja. ki naj obstoji iz vseh narodov monarhije. T>el. dr. Korner in tovariši so vložili predlog glede varstva imunitetne pravice za Klofača in bivšega delegata dr. Kramara. Koncem seje je neki delegat (katerega t.ne je vslcd pok var jeclja brzojavke oslalo> podal imenom čepkih in jugoslovanskih delegatov izjavo glede sarnood-'očevalne pravice nat^niov. pri čemer je pobijal tozadevno izjava avstrijskega in odrskega ministrskem predsednika. Radi neke neprijazne opazke !;-roti Ogrsk? je •Jobil ud predsednika ukor, kar je izzvalo živahen protest Cehov in Jugoslovanov. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. cesarjev sovor m\ sprejema oUeti delegacij. DUNAJ. 4. t Kor.) Pri današnjem sto-vesncm sprejemu obeh delegacij je odgovoril cesar na poklonilne nagovore prt-1-sednikov obeh delegacij sledeče: Odkar sem po božii milosti zasedel prestol Mojih očetov, se ie danes prvič zbrala delegacija državnega sveta (državnega zbora), da resi naloge, ki jo ča-kjjt;. Zagotovila neizpremenljive zvestobe in vdanosti, ki ste Mi iih. gt>spoda moja, izrazili po svojih predsednikih, spreje-j mam z odkritt>srčniin zadovoljstvom na znanje in Vam izročam hvaležnega srca Moi cesarski (kraljevi) pozdrav. Pred kratkim ;e minulo leto dni, odkar ie r »klical Vsemogočni k sebi Mojega vzvišenega prednika. Njega Veličanstvo cesarja in kralja Franca Jožefa I. V bridkih in veselih urah je ovckovečesii vladar dva človeška rodova z brezprimerno požrtvovalnostjo in neumornim delovanjem Je!i! usodo svojih narodov. Rlažr«i naj bo njegov sptMiim* Cestitljivi cesar, cegar najiskrenejša ■žeti.i je bila. da posve'i zadnje dni svojega živ.ienja delu miru. ni iskal spora, ki je preiresel svet v njegovih temeljih. Krvave: tn srcem, toda v neomajnem zaupanju! na Boga in požrtvovalnost svojih narodov in silo monarhije je sprejel poziv na boj, ko ie uvidcl. da je i>ostala vojna neizogibni. Navdušeni odmev, ki se ie odzval klicu Najvišjega vojnega gospoda po vseh krat it naše ljubljene domovine, je opravičil sijajno njegovo zaupanje. Zmagoviti uspehi naših zmagovitih armad. drznost našega brodovja nas navdajajo z domoljubnim ponosom. Zato se zahvaljujemo vsi Vsemogočnemu, spominjamo pa se tudi žalobno onih hrabrih bojevnikov, ki so žrtvovali v boju za najsveteiše stvari, za varsto domače grude svoje zdravje, svoje življenje za prestol in domovine). Številni čini heroizma in ponižnega samozatajevanja. ki smo jih zamogli opažati v več kakor 3 letih, bodisi pri boiujočih se četah, bodisi pri skoro nadčloveškem delu zaledja, jamčijo vsakemu junaku častno mesto v zgodovini domovine. Z nič manjšim sočutjem se spominjamo tudi žalostne usode onih tisoče v. ki jih je oropala vojna očetov, mož, edne opore. S pomilovanjem se obrača naš pogled tudi k onim obžalovanja vrednim. ki so oiii pregnani z domače grude in so morali položiti na žrtvenik domovine svoje imetje in posestvo. Vsi ti naj bodo ^epričani, da velja naša prva skrb njim. mm in aeniraliHL Kakor v težkih časih nismo poznali obu-pavaaja, ravnotako sedaj, ko se nam je pričela odpirati lepša bodočnost, v pre-nišfj^ni samo~"*ojitvi ne smemo prena-penjati mere dosegljivega in tega. kar nam Te v prid. Po zmagoviti obrambi naše pozicije s: no sle »k opre j vedno pripravljeni, da sklenemo jasten. eksistenčne ie monarhije srarantrrajoči V tej misli in v doslednem vztrajanju pri politiki, ki jo zasledujemo, odkar smol nastopili vrlado, >mo iudi velikodušni korak Njegove Svetosti papeža, ki si je postavil za cilj spravo vojujočih se delov, pozdravili z veselim zadovoljstvom in tako +ndi v bodoče na podlagi ustavnih pravic ne bomo zainudtfi nobene priložnosti. da napravimo težki borbi in veliki bedi, ki io je povzročila ta vojna, čimprej konec. V duhu reh Naših namenov je Naša skupna vlada izjavila, da je pripravljena, da se odzove povabilu ruske vlade in prične pogajanja za splošen mir. Naj blagoslovi Vsemogočni to mirovno delo in rovrne "narodom Evrope spravo in medsebojno zaupanje! Težko izknšani ruski narod, ki :e prvi med našimi nasprotniki pripravljen, da sjedi našemu mirovnemu klicu, naj bo agoiorvljen, da odkritosrčno želimo, da se vzpostavijo ž njim prejšnji Cvhiošaji prijateljskega sosedstva. Na drugi strani pa moramo smatrati za našo najsvetejšo dolžnost, da meča, ki nam ga je potisnila v roko ropaželinost sosedov, v tem za \~so bodočnost monarhije t?ko odločilnem boju ne odložimo poprej, dokler se »aši nasprotniki ne odpovedo razdelitvenim in nasilnim načrtom. V lastni hiši hočemo biti sami gospodarji. Zveza z nemško državo, ki se je tako sijajno obnesla, je bila pred kratkim z zrnato na jugozapadu vnovič sijaino podkrepljena. Z napredujočim bolgarskim narodom nas oprtajo najboljši zavezniški odnošaji. O tem pričajo tudi Moji ponovni sestanki s kraljem Ferdinandom. Ponovno smo imeli priliko, da občudujemo tradicijonalno hrabrost turških bojevnikov v neustrašnem skupnem delovanju z našimi četami. Samozavestno upamo, da joka zvezno nam osmansko drža-vo dr*ba novega procvitanja in zasignra-nega azvoja. Utrditev naših odnošajev napram nev-*r .';:im državam je naše prvo stremljenje. Izrekamo jim tudi iskreno zahvalo za njihovo človekoljubno vnemo na korist našim vojnim ujetnikom. Gospoda moja! Predloge, ki Va«n bodo predložene ai med katerimi se nahajajo, bakor običajno, tudi one, ki se tičejo Bosne in Hercegovine, stavljajo velike zahteve na Vai patrijotizeru. Prepričan sern -rdno, da se jih beste lotiii z običajno resnostjo in spravljivim duhom in želim Va&emu delovanju na korist naše Jjubije-ne dor^ovinc kar največji uspeh. VNANJI ODStK AVSTRIJSKE DELEGACIJE. DUNAJ. 4. tKor.) Vnanii odsek av-strii-ke delegacije je imel danes popoldne pod predsedstvom načelnika dr. Baern-reitherja sejo, na kateri je imel minister grof Cze^nin ekspoze. ki je bil sprejet z živahnim odobrav mjem in ploskanjem. DeL dr. Eiienbogen je vprašal, ali je resnična vest časopisja, da bo delegacija neposredno po ekspozeju radi dozdevnih tredstoječili mirovnih pogajanj in potrebe navzočnosti ministra pri istih, odgode-na. \ nanj i minister grof Czernin je izjavil: Danes smo na priče k tu pogajanj glede premirja z Rusijo, ki se bodo samoobsebi uniljivo vršila pretežno, ako ne čisto z vojaške strani. Naša želja je, da se pridružijo tem pogajanjem tudi mirovna pogajanja. Ako pride do tega. potem bo pri tent po+rebna moja navzočnost. V delegaciji potem gotovo ne bo nikogar, ki bi oporekal, da je moja dolžnost, da sem tamkaj navzoč. Za slučaj, ali naj delegacija zboruje ali ne, ako ne b; bil navzoč, o tem se še ni sklepalo. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek. 11. t. m. SEJA VNANJEGA ODSEKA OGRSKE DELEGACIJE. DUNAJ, 4. (Kor.) Odsek za vnanje stvari ogrske delegacije je imel danes ob 3 por>oldne pod predsedstvom taj. svet. pl. Berzeviczy sejo. ki so se je udeležili: vnanji minister grof Czemin, ministrski predsednik dr. Wekerle, minister a la-tere grof Aladar Zichy in skupni finančni minister baron Burian. Potem ko je predsednik otvoril sejo* je imel grof Czenria ekspoze. ki je bil sprejet z živahnim odobravanjem >n vzkliki. Predsednik se je zahvalil ministru za pojasnila. DeL grof Ti&za je protestiral proti temu, da bi se geslo samnadta££valne vice narodov razlagalo tako, da je trebaj postaviti monarhijo pod varuštvo mednarodnega aeropaga in dovoliti vmeše-vaino pravico v vseh vprašanjih, ki se tičejo naše notranje organizacije in bodočnosti obeh držav monarhije. Protestiral je z ogorčenjem proti misli vmešavanja inozemstva in izjavil, da zahtevata ogrsko javno mnenje in seveda tudi ogrska delegacija kar najodločneje, da naj se odkloni vsak eventualni poizkus, da bi se razpravljalo o notranjih .problemih. Tako postopanje bo vnanji minister gotovo odobraval in je tudi pocmral. (Živahno odobravanje). Del. groi Jitltf Aiklrassy se je pridružil izvajanjem del. ^rofa Tisze. Protestiral je proti temu, da obstojajo ljudje, ki bi bili pripravljeni za pogajainja z našimi sovražniki glede notranjih stvari dežele. (Odobravanje). Vnanji minister grof Czernin je izjavil, da je samoobsebi umljivo, da je vlada na stališču, da ne bo niti sedaj, niti v bodoče pripustila nobenega vmešavanja v notranje s i vari Avstro-O Srske. Opozarjal je na besede prestolnega govora: »V lastni liiši hočemo biti sami gospodarji.« To stališče je jasno in odločno izrazila tudi avstrijska vlada. Tudi avstrijska delegacija je vložila včeraj predlog, ki potrjuje isto stališče. Menim, je i/javil minister, da me bo v tem samoobsebi umljivem vprašanju podpirala ogromna večina obeh delegacij. (Živahno odobravanje.) Predsednik pl. Berzeviczy je 'konstatira!. da izražajo te izjave mnenje cele ogrske delegacije. Plenum bo imel priložnost, da izrazi to mnenje v posebnem sklepu. Na predl'.:*g predsednika je bilo sklenjeno. da naj se prične debata o ekspozeju v četrtek, ob 10 dopoldne. Pcsiotfsko zbornici DUNAJ, 4. (Kor.) Zbornica je razpravljala danes drugo čitanje nagodbetie predloge. Posl. Renner je izjavil, da nimajo socijalisti nobenega zaupanja, da bo sedanja vlada izpremen la nagodbo tako, da bo odgovarjala potresam našega gospodarstva. Posl. Schiirif je obžaloval razmerje z Ogrsko in pobijal očitke Cehov in Jugoslovanov proti dualizmu. Nagiasal ie potrebo skupnega delovanja z Ogrsko, Ivi se je tako sijajno obneslo v tej vojni. Z ozirom na sprejeli avstrijske delegacije pri cesarju je bila nato seja ob i2 prekinjena. Ko je bila seja zopet otvorjena, je posl. dr. Stratrsky zagovarjal češko-sioval' a strem 'jenja in izjnvil, da je pravo češkega nahoda do suverene države najmanj enakovredno ogrskemu državnemu pravu. Ni . eba čuditi, da streme Cehi za tem. da osvobode končno Slovake Iz ogrskega hlapčevstva. Posl. Vi$kovsky je naglašal, da bodo češdci poslrmci kot načelni na-sprourki dualizma glasovali proti nagodbi. Posl. ir. Verstovšek je nastopal za odpravo dualizma in zagovarjal ustanovitev Avstrije na podlagi svobodne skupine narodov. Naglašal je potrebo združenja vseh ozemelj obeh državnih polovic, kjer prebivajo Jugoslovani, in napovedal za sluC j, da se ne izpolnijo v deklaraciji Cehov ;n Jugoslovanov postavljene zahteve, kar najo^trejši gospodarski boj Jugoslovanov. Govornik je slavil končno več predlogov glede izgradnje proge Krapina-—deželna meja in zveze s progo Grobelno—Rogatec —deželna meja, izgradmo proge Bubnjar-ci—Karlovac kot glavno progo na bodoči črti Ljubljana—Split, in zvezo z južno-železniško progo Zidan most—Zagreb; dalje predlog glede predloge o tajnih pogodbah, tičočih se izvoza živine in mesa in resolucijo, ki poživlja vlado, da zahteva - r najenergičnije od ogrske v'ade, da :akoj vzpostavi popolna prometna svoboda med obema državnima polovicama, tla poskrbi dalie za enakomerno pre-skrbovanje prehi\ ^!«tva z živili in enakomerno razdeljeva jo surovin. Nato je bila seja /^uključena. Prihodnja seja. jutri. ZMAGA KRiLENKA C RUSKEM TURSKO. GLAVNEM STANU. i CARIGRAD, 3. (Kor.) Iz glavnega stana General Duhonin umrl vojaške smrti. !se poroča: Na vsej fronti mirno, izvzemši LONDON, 3. (Kor.) Reuterjev urad po- ; običajnega topovskega ognja. Naša letala roča iz Petrograda: Poroča se, da je raz-;*o metala bombe na Imbros. poslal revolucijonarni armadni odbor iz jEiia za mm oa nuli \ml gardnih rezervnih polkov in raznih strojniških oddelkov obstoječe čete. da nastopijo proti glavnemu stanu. DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Predno se je Krilenko ustanovil v ruskem glavnem stapu, je prišlo do srditih bojev, tekom katerih je padel bivši vrhovni povelinik Puli on m vojaške smrti. Ameriški general Johnso« pri Trockem. BEROLIN. 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Ruska brezžična postaja v Carskem selu je razposlala dne 2. decembra popoldne sledečo brzojavko: Včeraj je general Johnson, šef ameriške misije . po-setil v zavodu Smolne tovariša Trockega. General je izjavil, da ne more še govoriti v imenu ameriške vlade, ker sovjet narodnih komisarjev še ni priznan. Vendar pa je prišel, da se pojasni položaj. General Johnson se je informiral, ali je nova vlada pripravljena, da likvidira vojno skupno z zavezniki. Menil je, zavezniki bi se končno dne 2. decembra komaj zamogli udeležiti pogajanj. Tovariš Trockij je generalu v kratkih besedah pojasnil politiko sovjeta v boju za splošen rnir. Na eno okoliščino je polagal komisar za vnanic stvari posebno važnost, namreč na javno obravnavanje vseh predstojećih razprav." Zavezniki zamorejo zasledovati vsako fazo razvoja mirovnih pogajanj, ki se jim zamorejo zato vsak trenotek pridružiti tudi pozneje. General Johnson ie vprašal. DOGODKI NA MORJU. BFROL1N, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Bristolskem prelivu so bili potopljeni 3 parniki in 2 jadrnici, SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 3. decembra. — Včeraj je bilo na vs^j fronti bojno delovanje močnejše. Številne sovražne sile, ki so bile na pohodu zu asiaško planoto in med Brento in Piavo. so ostale izven območja naše artiljerije. Izdatne in trajne akcije naše artiljerije na Pasubiju, ob Brenti in na severnih pobočjih M t. Grnnpe. Obstreljevali smo koncentrično sovražne čete v dolini Nos in na pobočjih M t. Pertica. Sovražne patrulje s strojnicami so bile na Mt. Ponda-reca in v ozemlju Movenere pognane v beg-___ Rame m&iiti&am vesti. O ritsker« mirovnem predlogu. »Agra- mer Tagblatt« konstatuje, da so pri nas hoteli potaiiti najvažueji stavek o rus'\i noti: oni o samodoločbi -narodov. Potem pa nagiaša. da je še-le vprašanje, da-li stoji za Lenjinom tudi Rusija? »Ne le Pe-:n,grad in nekatera druga mesta, ampak velika, široka Rusija naroda 170 milij« -nov? Kakor je gotovo, da vsakdo želi miru, istotako moramo biti pripravljeni na razočaranja, da ne pademo iz najjasneje,.a li zamore naznaniti ta odgovor svoji ncba v Praznino prevarjenih nad. In ko so vladi in je izjavil končno, da je doba protestov in groženj proti sovjetom minila, ako je sploh kedaj obstojala. Daijs je vprašal general, ali vztraja komisar pri izjavi glede izv ršeriih pripetljajev in protestnih izjav pripadnikov ameriške misije. Tovariš Trockij je izjavil, da so formalnosti stvari brez pomena in odpravljene že z izjavo generala, da je »minula doba groženj in protestov proti oblasti so-vjetov.« Icežna mMm pcrcOla. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razstava: 4. decembra 19 i 7. Italijansko bojišče. — Topovski boi je mest'^a naraste!. Večjih bojnih dejanj ni bilo. Vzhodno bojišče, — Včeraj popoldne so se pričete pogajanja glede premirja na ruski ironti. Albanija. — Neizprcmetijeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 4. (Kor.) Vetfkl glavni st in, 4. decembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: IVa ilandrski fronti je naraste! ogenj opoldne tned Poefknpelle in GSi?!uveltoin do velike srditosti. Angleška pehota le uapadla v več valovih severno Gheluvefta. Btta je odbita z ognjeni hi s protisunkom. V severnih odsekih bojišča pri Cambrai je bilo topovsko delovanje med krajema Inchy in Bourlon začasno živahno. Manjši boji v pred-czeiuljn so bili ugodni za »a?. V južnih odsekih so se vršili tekom dneva med Marcoingom in custo, vodečo iz Peron na v Cambrai. krajevni zelo srditi boji. Neumorne v napadanju, z rcćnhui granatami in bajoneti, so iztrgale naše čete Angležem žilavo branjene kose iarkov. Sovražnik Jih je zaman poizkušal zopet osvojiti. Bazenske čete co zavzete vas La Vac-|2»>v\:dina za ma j j imovite pro^ querie in jo nhdržale proti več angleškim j prečrtani Aazn^ za protinapadom. Ujeli smo nad 5tMt — Armada nemškega cesarjeviča: Ob Ail-letti in na obeh straneh Moze ob živahnem poizvedovalnem delovanju od časa do časa oživljen ogenj. Vzhodno bojišče. — Pričela so se pogajanja glede premirja za rusko fronto. Macedonska fronta. — Nič posebnega. Italijanska fronta. — Ob d Prihod ruskega odp -Janstva ht pričetek pogajaai. DUNAJ. 4. (Kor.) Uradno se poroča: Ui. ko odposlanstvo ie b0o včeraj "b 4 papo!dne s kratkim migovorom pozdravljeno od vrhovnega iKiveljnika na vzhodu, ieidmaršala princa Leopolda Bavarskega, nakar so se pričela pogajanja o splošnem premirju in sicer pod predsedstvom načelnika generalnega Slaba, generala ffoffmaoaa. ob navzočnosti pooblaščenih zastopnikov vrhovnih armadnih vodstev Avstrije, Bolgarske in Turčije. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se poroča: 4. decembra, popoldne. Pogajanja sleda premirja s fcu*flo so se danes nadaljevala. VrtH se la splošen razgovor o posameznih točkah. Popoldne so se vriMa skepsa posvetovanja komisij. Prihodnja skepoa Me le doAočena za S. t m ^onoldne^ morda že začela obojestranska pogajanji v knkem kraju blizu fremte, se oglaši*r<» zastOi-niki trškega, jugoslovanskega n ukrajinskega naroda, da kažejo c. in t\r. vladi !Ja pot, ki jo misli ubrati Lenjin na mirovnih pogajanjih: na pot garancije za pravico »:dr« »ov do snmodoSočbe! V opravičeni skrbi za interese monarhije in za mir se oglašajo severni in južni SIo\ atii s svojim svarilnim klicem. Na c. in kr. vladi je sedaj, da posluša ta glas, ako ni>čo da >e Lenjinova akcija ponesreči iu s tcitt tudi — init !! — Isto smo rekli že tudi mi: če hoče naša vlada res podariti manxk nt mir, ne zauošea, da le formalno sprejema mirovno ponudbo, marveč mora decidirano izjaviti, da hoče lojalno izvesti vse konsekvence iz pogojev, ki jih stavlja ponudba. Izjaviti mora odločno voljo, da tudi v svoji državi izvede princip, na ka-terem sloni ruska ponudba —• samodo-ločbo narodov! Iz te soteske ni za našo v!a lo druge poti ven na piano v mirno življenje, razun one, ki dovede do zadovoljenja stremljenj narodov monarhije r>o narodni svobodi. Naša vlada naj že enkrat opusti po dogodkih definitivno onemogočeno stališče s katerega postavlja na mesto pojma narodov, poim države! — Zadnji čas je, da se naša vlada sprijazni z dejstvom, da mi nismo nacijonalna država, marveč država narodov. Naša državna politika se ne more uravnavati po kopitu nacijonalnih držav, kakršnja je n. pr. Francija. — Ako se bo naša vlada še nadalte odtegala temu izi>oznanju, ne bo trajnega miru. ne bodo zatrte kali .za bo-^-če koniiikte. Ni dovolj, da se rana po-\ rširj zaceli, zntreti treba kal bolezni. — L v rop v- pa potrebuje trajnega miru po tolikem t Mnjenju. Razde»ievv? ie govejega mesa za mani imovite s|o]e. Jutri, v čeirtvVk, 6. t. m., se bo prodajala r^alnžitvi meso iu maščobe, ki se J—eščipne ptui št. 1, in pro;: izročitvi izkaznic št. 16 serije a in b. Na vsako izktjzuico se bo moglo dobiti kg mesa. — Prodaja se prične ob 7 11 /S "S »IV. zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinignslia, Barkovlje 41, Bin, Rojan 9, Bolle. ul. Šalita di Gretta 13, Peilis. ul. Cecilia de Rittmeyer 9, Trocca, ul. Com-merciale 3, Paronitto, P. Caserma 4, Ca-d<>rini. ni. nadvojvode Josipa 11. Cavailie-ri, ul. i>te 3, Gatznig, ul. S. Spiridione 7. Borgnolo, uI. Lazzaretto vecchio 52, Vattovaiz. ul. Giustinelli 5, Zadnik, P. (i. Vico 7. Rodella, ul. Beccherie 6, Polacco, ul. Beccherie 47 (samo za Žide), Fabbro, ul. Marije Terezije 43„ Zadnik, P. S. Gio-vanni 6, Rumetz, ul. Largo Santorio 2, Marše. ul. Farneto 7, Zafutta. ul. Farneto •38, Godigna. ul. Farneto 747, Mornig, ul. Acquedotto 15, Castellitz, ul. Gitilia 67, Vattovatz, ul. Giulia 17. Rodella, ul. Giu-lia I. Nichetto, ul. Torrente 39. Viezzoli, ul. Barriera vecchia 15. Cossich. ul. Ugo Foscolo 2, Jenco, ul. Istituto 4, Saffaro, ul. Istinito Tapazzin. ul. Settefmtane 24, uselila m n»i)au»iiu )c£vivut ^ ul. Settefontane, bile f^ncoske'skJpin^"kT so^^'poizku-j R^^^n ul. deli'Istria ^ J^ziaii. ul del približati našim postojankam, pre- g^o Rocco^uI S. Marco 2 Cau ri. gnane. Ob Ci-venl steni in v ozemlju Mo- S. Marco 34. Godina, Skedenj 138, Gat- brem razgledu je bilo topovsko •ielovaiiiel v nekaterih odsekih živahnejše kakor v prejšnjih dneh. BEROLIN. 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. decembra 1917. zvečer. Na nobeni fronti dosedal nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni kvanirmojster r»l. I.udendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 3. (Kor.) Generalni štab pt>-roča: Macedonska fronta: Zapadno Ohridskega jezera so aretirali naši poizvedovalni oddelki Essadove pristaše. Med ^ ^ Ohridskim in Prespanskim jezerom soj Cooperative Operaje^ bile francoske skupine, ki šale približati našim postojankam, pre- c*r»l ha v A7^ttiltil M O- J1"' znig, Skedenj 50. CENE: Prednji deli s priklado po K 3*36 kg, zadnji deli s priklado t>o K 4'— kg. «lene živahno topovsko delovanje. Pri Dobrem polju smo odbili sovražni poizvedovalni oddelek. — Na fronti v Dobrudžl ie ooložaj neizpremenjen. ▼ Tfitn. li« 5. decembra 1917 KONJSKO MESO. L>*nes in naslednje dni se bo prodajalo konjsko meso in sicer v naslednj h mesnicah: , Bencith. ul. Cristoforo Coloinbo I, Sva- -stednja slednjih revidirati svoje naziranje o Sokolstvu hi svoje postopanje nasproti tej naši organizaciji? In popraviti tudi storjeno krivico? Kakor hoče! Mi bomo tudi odslej in tudi vik ljub njej čuvali, bra- giie'. ul. Giu'ia 88. Tedeschi. ul. Molin a nili in negovali svoje Sokolstvo kakor zeva v'-e 4. Rossi, ul. Farneto 3, Lisiak. ul. jnico v svojem očesu. To obljubo in prise- Indnstra 8. CENA: Prc 'nji deli s prik'ado po K 2"80 kg, zadnji de!T brez priklade po K 4*— kg. Prodala kurivi. Osfje. 10 kg na izkaznico. Rdeče Izkaznice. Stara mitnica: št. 4606—4805 (obrobna št. 3> dne 5. )2.. pri A. Rubnič. u!. Sor-gensc 7. (cena 56 vin. k^V Premog (koks). 10 Kr na izkaznico. r».we izkaznice. go smo dolžni pokojnemu Jezersku, ve-j doč, da se s tern najprimerneje oddolžimo pokojniku in najlepše proslavimo niegov spomin. Rodbini njegovi, našim šolskim, zavodom, niihoveuu učiteljskemu zboru in našemu Sokolstvu izrekamo iz globine duše svoje sožaiie. Blagi Egon! Kratko je bilo tvoje življenje in vendar bogato -na poštenem delu. kakor si bil blag in pošten tudi Ti na tem delu! V prezgodnji grob Ti kličemo naš sokolski: Na zdar! Odlikovanje. V priznanje izvrstnega službovanja v vojni je podelil cesar nad- odvetniku "C- tnurnunu Poročniku dr. Egonn Staretu, odvetniku Staro mesto: št. 2IM— 22M ^brobna T vitežki križec Franc Jožefovega št. 3) dne 6. 12.. pri Turcovich. ul. Mura Hokaraeikv 12. (cena 22 vin. k?). — Sv. Jakob: št. j 709—1308 (obrobna št. 3) dne 6. 12.. pri A. Doice. ui. P. Oiacono 6. št. 1309—1408 (obrobna št. 3) dne 6. 12., pri A. Verbetz, ul Giuiirtai. št. 1409—1508 (obrobna št. reda z vojno dekoracijo. Odborova seja Političnega društva »Edinost* se bo vršila danes, 5. t. m., ob 3 pop. v prostorih uredništva v ulici sv. Frančiška 20 I. Ker so na dnevnem redu . vi + važna poročila in predlogi, se priporoča 3) dne 6. 12.. pn N. Pore,pat. ul. del R*vo, ;X)!no5teN -lna udeležba. — Predsednik. 10. (cena 22 vin. Kg) ... Dljakuva smrt na bojišču. Ob Tilmentu Drva zii kurjavo 2t» kg na izkaznico. j .^ padel A|bgrt S|akar< Sedmošolec c. kr. slovenske državne gimnazije goriške. Sh>- Rdeče izkaznice. Starti mesto: s\. 2252- 2306 (obrobna št dne 5 12.. nri Poropat. ul. Cap«'- ^na^f^rl^I^l^ -eh frontah. OBardiaNi doteo tem,. Kar se Je nai kar. lep in krepak dečko, ie bil v gimnaziji sko/.inskoz odličnjak. Boril se je na Slov enščina na obeh nemških državnih si. /91—bob U _ J Oavinel. ul. Mirti 17. (etna 30 vin. kg). Premo?; (fossUe). 20 kg na Izkaznico. Modre izkaznice. list po vsej pravici pritože val, kako malo je mar tržaškim šolskim oblastim za to, da bi se izpeljeval na zgoraj omenjenih R-n-nii ul Fabbri (ce ia 13 vin kg) — pritožbi je sledila mterpeir cija našega po : 131—368 (obrXia"štev. slanca dr. Rybafa, in dane, že lahko ^ .... r »urcovicb, ul. Mura i2Jtavlja.n0 s polnem zadoščenjem, da jeze SL .$69—-390 (obrobna št. 9) in št. 1—281 (obrobna št. 10) dne 6. 12.. pri A. Perotto P ropat. ul. de' Rivo (cena 13 vin. kg). nameščena učna moč za oouk slovenščine. Stvar ie torei ureiena. in nam se zdi Ul. Fornilli 1. (cena 13 vin. kg). - Sv. iudno na nje! edino Je to da te nCm nioCI Ja »ob: si. 114! (obrobna št. 6i dne :nl b,° ,.,'OROje." d<.bu clr n.miona- 6 12.. št. 1-241 (obrobna št. 7) dne 7. 12.. « pntozbe m mterpelac^ potem pa je I,. 242—45S (obrobna št. 7) d,k 8. 12.. pri, bil«i takoj na razpolago Tosep^v . če bi bili molčali mi. ce b' bih molčali poslanci. bi bili učenci slovenske narodnosti ostali brez pouk j v slove*išč'ni celo leto in ix>tcm najbrž — vedno. Kakor je bilo j sedaj mogoče oprostiti vojaške slu/be zal to mesto potrebno učno moč, tako bi Jo bi'G mogoče tudi že pT*ed začetkom šol- Dem^ tresti« t fgon Jezeršek. Pred par dnevi smo prinesli prcžalostuo vesL da je naš Egon P»;de! tu italijanskem bojišču, da jc žrtvo- ■ val domovini svoje vse — svoje buino,: skega leta: nedostaja'c* je le dob^e voi'e. cvetoče življenje. Sporočilo nam jc prišlo!ki pa jc piišla sedaj kar čv.x noč, hvala od povsem verodostojne strani. (Danes j pritožbi in interpelaciji. — Enako upamo, morem) oovedati. da nam jc to žalostno da doseže svoj uspeh tudi naša pritožba vest špcrro^il brat Jaka Jereb, član naše-1 in dr. Rybafeva interpelacija glede učnih ga tržaškega S »kola, k so ga pripeljali z | moči na zapos-ovabuh tečajih go-riske italijanskega bojišča, tudi težko ranšene- slovenske gimnazije. I u še vedno man-ga, in ki ie bil nameščen v vojaški bol- ka?o na zavodu nameščene moči. ki se ne Bftnici v poslopju venskega liceja v ulici|pokore ukazu, dr, pridejo v Trs:. Nam je Ruggero Mp— od koder so ea odpeljali z j tuko rav«« ije naravnost nepo»mlii\o m drujmii ranicnci ali v Ljubliano, ali v j čudimo se šolski oHasti, da ne zna najti Gradec) Dshsi oan ie tore? vest c Jezer- i primernih sredstev, da prisili te Pepokor-skovi smrti prišla o j t .ti zanesljive j neže. da pridejo na svoje mesto. To velja strani, takorekoč od f^ividca, vendar smo i pred v sem za onega, ki zm ves čas itali-izra^ili seveda le šH)ko nado. da se ta vestljanske vojne lepo udobno v Celju, še ni ne aresničf. Opirali sam to svojo nado na videl zavoda v Trstu, a je vzfic ten na-mnoga izkustva, ko cele soboievniki najPredoval, dočim njegovi tovariši delujejo bojiščih smatrajo zadetega tovariša ?a z vnemo in požrtvovalnost j o. zavedajoč mrtvega, a sc pozneje Izkazuje, da je ob- se svoje dolžnosti napram zavodu in na-ležai \ nezavesti. Fa nada nas ie to pot i rodu, ne glede na večjo udobnost, ki bi jo prevarila. Sedaj ni nobenega dvoma več: teefi tam v ozadju. Ljudi, ki na tak «eo- pravičliiv način zaiicniariaja svojo dolžnost, je brez obzira treba pokazati narodu, a dolžn.rst šolske ob'ast:. ee se ne Egon Jczcršek je mrtev! Položil ga je v grob sovražni projekti!. Že v oni vesti smo povedali, kolik«. &"afao pomenja Jezersko^ start za tržaške Stoveastvo, p<.-.jodzovejo njenemu p>zi\m. more biti eimo s^bim pj. za naši kuhurni ustanovi, za naše da jih čria iz vr^i državmh nameščen- narodno šolstvo in naše Sokolstvo, paralelno delujoči za isti cilj: za isti visoki cilj: Saj delujete o!>c za vzgojo naše mladine — v poštene, značajne sinove in hčere naroda! Videti je trebalo Hgona Jezerska na delu: s kakim žarom, kako vnemo, kako neumornosijo je deloval za ideale hi cilje, ki jinj ie posvetil svoje mlado življenje, fzlasti za Sokolstvo v okrožju svetojakobškem pomenja njegova smrt udarec, ki ^a ne bo la'iko preboleti: c^-J-vrla se je vrzel, ki jo bot ežko izpolniti. Lverjeni smo, da ia vest izzove pravo konsternacijo, najglobljo žalost, med našimi poštenimi Svetojakob.ani. Ni več ....! To je težaka, pretresljiva resnica. S kruto roko poveva vojna furija ravno v naše vodilne sokolske kroge. Ali so padli. cev. Prihcd-njiČ pridemo r»a dan z imeni. S sp!ec7:ariU jercibi in sleparji označa — kakor čitamo \ Slovencu« — oklic nov«. >S!ovenske kmečke stranke« svoje nasprotnike: tiste, ki so ostali zvesti stranki, ki jej je bi! načelnik in glavar — dr. Susteršič, a se jei je izneverH ravno v trenotku, ko si je s postopanjem svojih zastopnikov v parlamentu pridobila najvećih zaslug za sIo\ enski narod. Besede so sočne — to treba priznati. In po dejstvu, da jih rečeni oklic rabi proti bivšim somišljenikom, se ne bomo več čudili. da ve dr. Šusieršič svoj čas obklada! s surovostmi nasprotnike iz druge slovenske stranke, poebi.« pa — in to Je vele-karakterističiio za tega moža — začetkom >4.Janje vojne. Kdo se ne spominja na ali so. i jo veliki večini: ali rf-^jeni, a!i od- i)sa , ki g je dr. Susteršič zaluča) proti likovani — nekateri ponovno. Prav tako, kakor da aoče smrtna kosa na bojišč.: z našo sokolsko krvjr, pisati ui* eevidno obsodbe iad iniernah uui obrekovalci in de-nuncij ui! Tudi n.rtvi Je^eršcrv je iem bol, — živ . priCu krivici, ki se je delaia. Tiiea za opravičenost vprašanja, ki so je stavili v zbornici poslanci Korošec. Rav-nihar ia R\bar r..di te krivice, ki so jo tielali .. e m Sokolstvu brezvestni ^o-vra 1,. iii . . \lada. Bo-Ii Iie-tela ta po- 1» O i t S "I V ¥ Slovanska strast« Ron.a".. I>;• icohki spisal Danijel LiSuenr. Mali kočija? se je prav dobro spominjal obeh tujcev, katera je vozil prejšnji večer. Imela sta svojo lastno, belo pobarvano ladjo, k» je bila okovana z blesitčo medenino. V pristanišču ju ie čakal Čoln z lastnimi mornarji, ki so iu odpravili na krov. To je mali Jcočtjaž vse videl. Ce bi sferne ne bil tako hitro odšel, potisnivši mu namesto enega dva srebrnjaka v roko, bi bil svojo pripovest prav rad pričel iznova do konca. Od genoveške železniške postaje vodijo tja doli v pristanišče s-topnjice in pa slabo tlakovana cesta z mnogoštevilnimi ovinki. Hubert je skočil po stopnjicah navzdol in je že medpotoma pregledoval ladij polno notrame pristanišče, ne da bi mogel opa- Ivanu Hribarju iia glasovi; v ni zborovanju v U-iionu< ? Dr. 5ust*.-rSič hn, pač le ta-k-i oi\-žic \ svojem arzenalu! Pri .eni pa je j rasa-njc. ima-li nova sira «ka, ki ima slu i ; i iozu s tako minolov jo in seda-"lioijo, str« -ka, ki ie —- kak^r priča že več javnih izjav - imenovala v svuje vodstvo ljudi brez njihove vednosti in pro-i njihovi volji: ima-li ravno taka stranka pravico, da meče na druge blato »spletkarjev- ia sleparjev-?! Možje, kakršen i žiti kako jahto Pohitel jc preko nabrežij, vpraševal v carinskem uradu m končro izvedel, kar je želel. nekega piloja v r.eki tobaVarni. Neka zelo elegamna jahta ie bila dva a!i tri dni zasidrana v pristanišču in $e šele davi odpluJa. Kako se imenuje javita? — Ne\-a, — In lasTnik? — Lastnik je neki silno bogat Ras, grof Miranov. — Ali se ve, kam je odptuia jafata? — Menda v Monako. — Hvala lepa, — )e dejal Hubert m stisnil začudenemu pilota v roko tolar za pet frankov. — Povejte mi še, dragi moj, ali so bili na »Nevi« Se kaki drugi potniki poleg grofa Miranovega? — Da. zelo lepa mlada dama. — Njegova, hči? — Da, goaovo; ntegova hči. — ie potrdil je prelat Kalan, načehiik začasnega odbora S. L. S„ stoje pač z vsemi svojimi osebnimi, moralionimi in političnimi kvalitetami tako visoko, da jih tako blato ne more doseči, marveč pada smrad nazaj na tiste, ki blato mečejo! Narod slovenski mora biti hvaležen tem »spletkarjem« tn »sleparjemda so tako odkrito, tako moški in tako energično nastopili proti zlu. ki je razjedalo narodovo življenje ter da so ujedinili ves narod v obsodbi — spletkarjev in sleparjev. In »jerobstvo« očita oklic nove stranke nasprotnikom dra. Susteršiča. No, pošten varuh more biti tudi zelo koristen organ. Vsikdar pa je v nesrečo — tiran, ki pozna le svojo voljo in razno drugo »svoje*, pa naj je to tudi v pogubo varovanca. »Spletkarji« in »sleparji« od take strani, na take adrese in iz takih razlogov ne prepričujejo nikogar, ki ima le zrnce dobrega smisla, pač pa vzbujajo stud nad takim orožjem! O tem se že še uveri »Slov. kmečka stranka«. Za to bo skrbel dobri genii slovenskega naroda. Nemška kultura v Bosni. »Znak kulture« je dandanes — kinematograf, ki je seveda tudi že zašel v Bosno, da tamkaj širi kulturo, katera zopet seveda na more biti drugačna kot nemška, posebno ne med narodom, ki je jugoslovanski. Ta nemška kultura se je v bosenski Tuzli napovedala dobesedno z naslednjim oznanilorn, ki ga imamo pred seboj v tiskanem izvirniku. Kakor vse nore Ln veliko obetajoče stvari — opozarjamo le na oglas nove Šusteršič-Kregarjeve meščansike stranke — je tudi ta ciglas tiskan na upapolnem zelenem papirju in se glasi: Kino kazalište Tuzla. Kundmachung. Geliertes Publikum statd Tuzla u. umgebung das leh das Kolosseum Kino ubernommen habe, u. ales von neu renoviert ist so wic mc»dern hergeschtelt so das geertes Publikum alle bekwom-iihkeit hat 1. Stok moderne Biifet kaffe Kino hat 50o asngenemen sitzen separaten Lože fiir Tirkrschen Damen Anostibul. Oereinung Kolosseum Kino am 29. 9. trm Vzl Uhr abends Rote Prinz. Vorstehmg begi.-!tet eigene Musig 'kapele. Eintrit Prcise: Lože kr. 1'50 Balkon kr. 1'2Q Re-servirtes kr. 1— I. Platz 80. hel. II. Platz 6f» III. Platz 40. hei M»luter unter Feld-webel u. Kinder zahlen bei II. platz 40 hel. III. platz 30 hel. Begin der Vorstelung ge-wenlichen tagen ¥>7 lezle um Vz.9 uhr abends Sontag u. Fauer tagen begin um A ulir lezte um 9 uhr abends. Eintrit nach •edes bild. Nach jedes Vorstelung 10 min. pauic. Voranzeige. Humunkulus und He-nyporten Serie wie andere grosse Schla-ger von Jahrg. 1917-1918. Ein Block mit 10 eiiitrits karte kr. 10 Kino gibt jeden Tas: Vorsch telungen. Hochahtungsw oll Fran:.) Stainko Unteraehmer u Direktor. Josip R bičič: Razvaline. Trst, 1917. Na korist goriškim beguncem založil Zdravko Katnik. Cciia 2 K. — Da-aes naznanjamo samo to najnovejše delo našega učitelja-pisatelja Ribičiča, v kratkem pa izprego-vorimo obširneje o njem. Knjiga se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah. Gospodične In gospe, katere so se pri-javfle, rn tudi še one, ki bi želele sodelovati pn nedeljskem nabiranju, se prosijo, dii p-idejo v četrtek ob 4 'n pot pop. v »Nar. ckmi«, da se razdele. NMblralne pušice za nedeljsko nabiranje po okolici, bodo v »Nar. domu« na razpolago v petek od M do 12. Gosp'e, »katere irc- prevzele vodstvo nabiranje, so napro-sene da pošlieio po nje v navedenem ja&u. Kaj nai počnemo? Prejeli smo:. Mnogo se je že bavila javnost z vprašanjem, kaj bo 7. invalidi, vračajočimi se z bojišč v doi .o\ino. Obljubljalo se je pač mnogo, a v-orik) se }>a ni prav nič, to vemo mi invalidi sami, kajti dobivamo ravno ono malo oenzijo, kot so jo dobivali naši pra-J, dje pred precej leti. Takrat se je dalo s prejetim denarjem še živeti. Kaj pa naj danes počne 80% invalid z letnimi 360 kronami nenzije? Nai pa ima še poleg sebe nepreskrbljeno družiuo, kaj pa po-.em? Gotovo si ta ali oni že po malem pridobi toliko moči in si prisluži morda kako kronioo. kai pa sledi temu? Poklic na zopetno prebiranje, odbitek 40% de-avne zmožnosti in odtegnitev najmanj Vtisih 180 kron; poten; pa naj dotičnik f i vi ali umre. Za invalide je treba posrbe i. i bo i je. Žrtvovali so vse, kar so mogli, in dol/nos- je viade. da jih preskrbi < potrebno penzijo. Prosimo g. poslance. oseHi pa Jugoslova nski klub«, naj ^se na • ristojrrem mestu zavzamejo za zviša-je invalidskih penzii. 80% invalid. pogreša i»e od neaeljv popoldne Peter Kuradiii iz Roccla, h. št. 567. Star je 65 'et, je visoke i. močne postave. Ima črno-sive ia>e in brke: ia levi roki ima pokvar-;en kazalec. Obleče je v črne hlače, sivo-tenien jopič in iea#viiik iii ima trd klobuk, (lovori slovenski in malo italijanski in je ielCina umobolen. Kd(.r bi kaj vedel o tnjem, naj obvesti njegovo soprogo Ano Koradm, Rocol h. št. 567, ali pa tukajšnjo policijo. Velika tatvina na iužnl železnici. Iz Sv. Križa pri Trstu. Vsled pomanjkanja vprežne živine v tuk. okolišu je voditelj križke aprovizacije bil primoran d>ne 27. novembra najeti na postaji iužne železnice železniški voz v svrho prevažanja živi! v Nabrežino in od tam v Sv. Križ. In skladišča, kjer ima glavna aprovizacija v Trstu živila, so se torej gori omenjenega dne naložila živila namenjena za tuk. vas. S živili naložen voz ie stal vso noč na postaji ter je došel še-Ie naslednjega dne, 28. nov., v Nabrežino. Ko je voditelj aprovizacije zapazil, da manjka pri vozu ena žabnica, se ni dotaknil voza, dokler ni došel na lice mesta dotični železniški uslužbenec. Konstatiralo se je, da so bila ukradena razna živila in sicer: 90 kg slanine, 90 kg pancete. 91 kg sira, 3 zaboji testenin in vreča moke. Vrednost ukradenega blaga iznaša okroglih 4200 kron. Pri tej prilrki bi se drznili prositi kompetentne faktorje pri južni železnici, da bi vendar nekoliko bolje pazili na izročeno blago; kajti, pri tatvini je morala sodelovati cela rokovnjaška družba. Omenjamo le, da je samo eno kolo sira tehtalo 91 kg, torej ga niso mogii odnesti v žepu kakor uro----— Malo večje previdnosti bi ne škodovala — Prosimo torej! Mestna zastavljalnica. Danes. 5. t. m., se bodo od 9Yo do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na zelene listke serije 140 in sicer od štev. 212.601 do št. 214.600; popoldne od 2M> do 6 pa nedragocen! predmeti zastavljeni na bele listke serije 141 in sicer od štev. 208.001 do štev. 208.700. M0i modra gaiico v vsaki m c ožim s« dobi po (0 17 K pri Karola ŠiAkovič. C nikal. 31 2 Ženske čevlje I P>ccardi li. I nadstr. 6t. :19 la 38 e, ie rabljt oe. kupim takoj. Bittenz. ulic? A i < ! IttFflin ii'iift črno ,n be,° Prodani ! iMl&HU VillU na debelo za krčmarje. j Maks Gulič. Trst, Via Petronio 2. (1860 Ćeško Budjevićka Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba m slovenski jedilni listi. Išče ie MALI OdLASI. llfDnbff od ul Acquedo:t« do ča- UlCimH kalnic- •e-tričn« ž-leznic* Tr-t -Oj^iua torbico v kateri jc cn naroćoi lis «k za elektri do in 1 za dr>avao železnico p d imeaora Franči-ka Cterne. Kdor je te na^l nai prineFe pro-i oa^ m