\ 19. Številka. V DuDljan!, v sredo. Z3. Januarja 1907. XL. leto. Izhaja vtak dan »večer, izimši redelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogrsUe dežele za vse leto 25 K, za'pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubliano s~posil anjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje d tele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe krez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanita se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.;— Dopisi naj se izvole frankovarJ — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadsir., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jttesečna priloga: „Slovenski Tehnik11 Uredništva telefon fit. 34. Posamezne itevilke po 10 h. Upravnlltva telefon &t. 85. Hupredniahi na Goriškem. Buditelj goriških Slovencev, nepozabni Lavrič, počiva že dolgo v grobu, tuda seme, katero je vsejal iLavrič s svojimi somiš jeuiki, je padlo na rodovitna tla, je lopo vzklilo in rodilo mnogo dobrega sada. Goriški Slovenci so, kar se tiče narodue zavednosti in naprednosti, med prvimi, in da Slovenstvo prav na Goriškem lepo napreduje v vseh ozirih in da je pridobilo toliko na moči in veljavi, je posledica te zavednosti in napreJ-nobfci. Klerikalni v pravem pomenu besede niso bili goriški Slovenci nikdar in tu li tisti, ki hodijo danes s klerikalno straok•>, niso klerikalnega mišljenja, nego se iz drugih nagibov drže bujskačev duhovnikov. Lahko se torej reče: goriški Slovenoi so po mišljenja naprednjaki, Četudi so razdeljeni na dve strani. Uvažuje potrebe časa in razm°r •o g riški naprednjaki revidirali svoj program in sklicali zaupnike narodno-napredne stranke na dan 24. t. m. v Gorico na shod. Ta t-hod bo največjega, morda zgodovinskega pomena. „Sočaa ga pozdravlja tako-le: aSedem let poteče skoro, odkar se je osnovala narodno - napredaa stranka na Guriškem. V hudih poli-tiČLih bojih je nastala. Sovražniki so jo obsod.li na smrt ter ji stregli po življenju. Svojega namena pa niso dosegli in ga ne dosežejo nikdar. To nam spričuje sedanja doba, ko vstaja ■tranka pomlajena, reorganizovana na dan. Tačas, ko ni dosegla popolnega mspeha pri d«-želnozborsk h in dižav-nozborskih volitvah, so jej napovedovali bližnjo smrt; ko je nekdo iz neznanega vzroka vrgel puško v koruzo, •o rekli, da je je konec, češ, vse jo zapušča. Ali napredna misel se je vkljub vsemu temu gnjila po deželi, žete so naraščale in kar nič se ne strašijo nasprotnikov in sovražnikov pod domaČo streho, tako, da je napočil Čas, ko stopi stranka prerojena kot nova stranka na beli dan. Kes je, da se da tekom 7 let marsikaj storiti, v takem Času se po vztrajnem delu pokažejo uspebi. Pogojev za posebno uspešno delovanje ni bilo. V središču je bilo premalo mož, ki bi posvečevali svoje moči političnemu delu, znani „odpadu je vplival po svoje, na deželi so stali preveč pod pritiskom klerikalne strahovlade. ToJa vse to nas ni strlo. Vsi dobromisleči so čutili, da pride do nekakega preporoda, živeli sino pod vtiskoin, da pride tr^notek, ko stopimo krepki na dan, ko se povz-d gueino, ko razvijemo zastavo nove stranke. Trenotek je tu. Na površje so stopili možje v središču, na deželi pa je narasla četa, hrabra četa. Program reorg-inizujoče *e stranke je jasen, organizacijski statut priča čisto in odkrito, kako se zasnuje novo politično, gospodarsko, prosvetno delo na Goiiškem. Prepričani smo, da mora delovanje prenovljene stranke privabiti v naše vrste tudi one, ki 6e doslej niso mogli odločili za vstop v napredno stranko, ali so jih tudi klerikalci zaman naganjali pod črno bandero . . . Kar je bilo, je bilo. Nazaj se moramo ozirati toliko, da vidimo naprej. Pogled nazaj kaže, kaj sme, kaj mora biti in kaj i e. Mejnik naj bo delo! Nastopajo novi časi, nove ideje si pridubivajo zmag. Računajmo ž rj?mi, pojdimo naprej po poti napredka, svobode, prosvete.u Pridružuje se tem izvajanjem „SoČe" želimo iz vsega sroa, da bi imel shod zaupnih mož v Gorici popoln uspeh. Državni zbor Dunaj 22 januarja. Zakon o regu'aciji uradniških plač je bil po kratki specijalni debati sprejet v drugem in tretjem branju. Vsi spre-minjevalni predlogi so bili odklonjeni. Nato se je začelo razpravljati o regu'aciji plač profesorjem in drža vn m učiteljem. Tudi ta debata je bila kratka ter se je sukala največ okoli zahteve posl. Kramara v prilog izrednim visokošolskim profesorjem. Posl. Seitz je zahteval, naj se učitelje telovadbe posebej honorira za mlalinske igre na srednjih šolah ali pa se jim naj to šteje v u*uo obveznost. Vsak dosluženi podčastnik lahko pri le v osmi Činovni razred, zato pa je smešno, ako se to zabrani izprašauim učiteljem. — Posl. Pete lenz je zahteval reformo celega srednjega Šolstva. — Naučni minister Marchet je obširno odgo-v«rjal vsem govornikom, posebno na izvajanja posl. dr. Kram af a. — Poslanec B en del je izjavil, da je treba z reformo srednjih šol pričeti pri šolskih oblastnijah, iz katerih je treba izgnati birokratiČni duh. — Pri glasovanju so bili vsi spreminjevalni predlogi odklonjeni, zakon pa sprejet nespremenjen v drugem in tretjem branju. Resolucije so se izročile proračunskemu odseku. Nato se je začela podrobna debata o pooblastilnem zakonu glede pokritja vseh teh zvi-šanih plač. — Glavni govornik contra posl. Seidel je izjavil, d* ni sovražnik uradnikov, toda proti zakonu je zato. ker je prišel prenagljeno ter ni nihče ž njim zadovoljen. Uradnikom bi bilo bo\je ustreženo, ako bi se bil zakon odklonil, a dovolil 20 milijonski kredit za res potrebne uradnike. — Zakon je bil sprejet v diugem in tretjem branju. Nato se je začelo razpravljati o nujnem predlogu posl. Stojana zaradi zvišanja plač duhovnikom. — Posl. S c hume i er seje odločno izjavil proti nujnosti. Predloga se je napačuo sp avila v zvezo z uradniškim zakonom. Pri uradnikih se je šlo za ljudi, ki služijo državi s poštenim in požrtvovalnim delom. Gospodje pa, za katere se gre pri kongrui, niso državni uradniki in do n j i b nima tudi državna oblast vpliva. Ako kdaj kak zakon nt bil nujen, je to ta zakon. Razen duhovnikov je v Avstriji več ljudskih slojev, ki trpe veliko večje pomanjkanje, a se še ni nibče zanje vzdignil. Čudno je, da razpolaga naučni minister čez več kot 4,800.000 K za duhovščino, dočim je trgovinski minister izjavil, da za postne uradnike nima na krajcarja na razpolago. Pa tudi, ako bi bilo pokritja za kongruo, se še vedno vpraša, ako je država dolžua, prevzeti to breme. Za državo ni obveznosti, da bi zboljšala plače duhovnikom. Država, ki ima za duhovnike na razpolago 4,800 000 K, daje za pospeševanje vsjga obrtništva 780 000 K, v svoji službi nastavljenim slugam pa zboljša ta država dnevno plačo 9 do 10 h. Prišel bo čas, da bo tudi v Avstriji prodrlo načelo, da mora cerkev svoje služabnike sama plačevati, kakor sploh mora vsak podjetnik svoje delavoe. Katoliška cerkev je največje podjetje, ki si ga sploh misliti moremo in ki ima svoje tekoče in stalne dohodke, iz katerih naj plačuje svoje služabnike. Potem je našteval, kako se premoženje katoliške cerkve v Avstriji množi. Leta 1835. je imela 114 milijonov, leta 1905. pa že 950 milijonov. Potemtakem prilaga cerkev vsako leto35 mi'ijonov čistega dobička k svojemu kapitalu. Cerkev je tudi lastnica veleiudustrijskih podjetij in vel epo-sestnica. Vedno je zraven, kjer je kaj zasluž:ti in slabih kupčij ne sklepa. Govornik je opozarjal na francoski kulturni boj ter izjavil, da cerkev koristi državi le dotlej, dokler dižava njej koristi. Proti krščanstvu ne bo nastopil noben pameten Človek, toda popje so ubili katoliško vero. Klerikalizemje 6o vraž-n i k kulture, naoredka in delavstva, zaradi tega soc. d^mo-kratje ne morejo pomagati, da bi se kler ojaČil. Ako je nujno zboljšati položaj duhovščini, je to nujno za cerkev, ne pa za parlament. — Posl. Giinther (protestant) je govoril o položaju prote>tantovske duhovščine ter izjavil, da bo glasoval za nujnost, ker je prepričan o potrebi vere. — Posl. Tschan je izjavil, d i so razne cerkveuopravne reforme mn go nuj nejše, kakor zvišanje kongrue, n. pr. rtforma zakonskega prava, reforma patronatskega prava in konstituiranje župuijskih občin. Pri glasovanju je bila nujuost sprejeta. Proti so glasovale vse svobodomiselne stranke. Govoril je Se za predlogo naučni minister Marchet, nakar se je debata odložila do jutri. K^iza na Odrskem. Budimpešta, 22 januarja. Danes so bile skoraj ves dan konference zaradi afere ministra Polonvija. Iz Dunaja je piispel minister Zicby, da predloži mini?>trskemu predsedniku cesarjevo odločitev v tej aferi. Zvečer so ime'i posebno konferenco Polonyi, Wekerle in Kossuth, Po jutrišnjem ministrskem svetu odpotuje Weker!e na Dunaj, nakar se šele odloči, ali odstopi samo minister Polonvi ali pa celokupno ministrstvo. Za naslednika Polonviju se imenuje glavni urednik „Magyar Orszaga" Hollo. V neodvisni stranki je izjavil Kossuth, da se je treba držati strankinega sklepa, da je Polonyljeva ttvar rešena. Ministrski predsednik pa je izjavil v ustavni stranki, da upa stvar poravnati. — Petnajst naj-odličnejših poslancev neodvisne stranke je objavilo izjavo: Dokler Polonvi ne dožene zadeve pred sodiščem, se ne more končati ne s strankinimi sklepi ne z zaupnicami." Konflikt med A stnjo in Srbijo. Bel grad, 22. januarja. Srbska vlada je včeraj izročila avstro-ogr-skemu poslanika odgovor na noto avstrijske vlade zaradi trgovinskih pogajanj. V odg >voru se baje zagotavlja avstro-ogrski industriji lojalna konkurenca. Sprememba v turškem prestolonasledst'U. Carigrad, 22. januarja. Sultan hoče na vsak način spremeniti pre-stolonasledstvo tako, da se namesto najstarejšega princa ReSa d-Efendija proglasi za prestolonaslednika Burhan-Eddin Temu nasprotuje najb* Ij veliki vezir Ferid paša. Pl dpirata ga vojni minister Riza p asa in minister zunanjih del A h me d LISTEK. Ivan Cankar: Krpanova kobila. Ugodno je kritiku pisati o Cankarju, in zelo hvaležen posel je za ettetka, motriti našega pisatelja z različnih literarnih stališč, zasledovati njegove revolucionarne nazore o svetu ha mu strme slediti na njegovem potu. Ugodno je to, pred seboj imaš lepo polje, Cankarjevo novelistiko, marsikaj mu lahko mirne duše opo-nesei, brezob irno in s polnim pravom, ali nekaj je, kar moraš Cankarju najprej priznati, in le pod tem pogojem smeš potem Cankarju vračati milo za drago, smeš govoriti ž njim v ijegovem ošabnem jeziku, v katerem hruli svoje literarne tovariše in kritike. Najprej je treba omeniti, in to zahteva pravičnost, kakšno stališče si zavzel napram njemu, treba je povedati, da ga ne staviš v isto vlito z literati „nižjih rodov", da ga ne božaš in ne karaš na mil in osladen način, temveč da velja zate za umetnika na slovstvenem polju, za največjega v Slovencih, daje Cankar v jeziku in slogu prvi naš mojster, da je duhovit, da je „velik", če govorim s fi ažersko pozo. Zieno priznaj, da se Cankar pri nas mnogo premalo čita in premalo pozna, da je grdo, ker se Cankarjeve knjige praše po založnikovem skladišču, mesto da bi jih kupovali in brali s pridom. In potem smeš mirne duše povedati Cankarju, da mu Še manjka to-into, preden bo res tako nedosežno visoko nad nami, kakor bi bil rad, ga primes za Ahilovo peto, omeniš, da je sam sebi nezvest, da Še ni nacistom s svojimi nazori, in da bo zato tudi njegovi spisi mnogokje zelo nejasni in naravnost neprebavljivi, da je časih netečen, dolgovezen, da boleha na obČečloveških slabostih, ki se jim pravi: Napuh, samoljubje itd. Te in enake slabosti bo zlasti za pisatelja nevarne, ker ga delajo nesim-patiČnega. In s tem je mnogo povedanega. Premišljeval sem, odkod to pride, da pisatelj Cankar vkljub svojim velikim prednostim, krasnemu slogu, duhovitosti in globini misli primeroma zelo slabo ugaja slovenskemu občinstvu, in je glede na njihovo lepo število malo spisov, ki bi jih človek zopet in zopet in z veseljem čital. Temu so vzrok pravkar omenjene Cankarjeve napake, ki vihti bič nad vsem narodom, ki bljuje zelen svoj žolč okoli sebe, nezadovoljen s seboj in celim svetom. In nadalje, Cankar je tudi satirik. Kako bi se šele moral kot takšen varovati človeških slabosti, ali podam vam dokaze, da smeši Cankar samega sebe. Časih je Cankarjeva satira ostra in jedka ter na pravem mestu, vsak udarec drži, besede sekajo in režejo v mozeg. V tem žanru je „Anastasius von Schi-witzu nedosegljiv. Zakaj? Čitajte! Pogosto se pa zgodi, da Cankar v svojih satirah poka s loparjem po praznem zraku, da se bojuje s sencami, ali kot don Kichote s mlini na veter. Cankar v svojih satirah navadno ne pozna milieuja, ali pa ga zariše, iari po nekakih fantomih. opleta z vsemi štirimi okoli sebe in kriči, kriči. Iu Če ga poslušate, ne veste, zakaj se je tako silno razburil. Prava satira mora biti kot podoba v vdrtem zrcalu (Hohlspiegel); njeni posamezni deli so čez mpro povečani ali zmanjšani, pegice zrastejo v strasne madeže, nedolžni moz lcki v bule in Čvore. Cankar pa krpa in dela satire po svoje, smeši, kar ni smešno, svoje osebne, cesto bolne nazore skuša vsiliti čitatelju, iu Če se ne strinja ž njim, udri ga! Cankar smeši samega sebe. Ni ga hujšega nezadovoljneža in sodnika od njega, ob vsaki priliki se dela strahovito norca iz narodnih jubilejev in slavnosbi, in ni ga bilo izlepa hujšega zaničevanja, kakor če je Cankar komu porogljivo zabrusil: Jubilej slavi! Iu zdaj ! O quae mutatio rerum! Cankar se pokaže naenkrat začudenim očem kot star veteraneo, ki slavi 10. leto, kar je blagoslovljena društvena zastava, ki skoči v uniformo, stopi v parado vihrajoČih petelinjih peres, tam pa se zasliši Radeckega marš. Nas satirik, ki je neusmiljeno ironi- zira! narodne jubileje, praznuje v „Krpanovi kobili" s^oj jubilej, ker mu je prijatelj Schwentner založil deseto knjigo, O ideali, o kšeft! Jaz tega Cankarju ne očitam. Z veseljem priznam, ako kdo, ima Cankar pravico do skromnega spomina svojega plodnega pisateljskega delovanja, da se sme v svojem dela malo oddahniti in pogledati nazaj po prekoračeni poti, ki mu je dala tako malo notranjega zadovoljstva in zaslužene pohvale, ali on sam brije norca iz sebe. Poglejte ga, kako se je oŠemil prijatelj Cankar. V drob in mozeg ^Krpanove kobile" naj ne segam. Samo prijazno bi ga povprašal, ali se mu ne zdi, da je že preveč svoj h rodoljubov spravil med svet? Samo „rodoljubar-8tvo", naveličali smo se ga, in nič nimamo od tega. Ziaj pa je ajdovioa omlaČena. Omenjeno Kodi še, da literat Cankar iz dna duše mrzi literate. Torej Cankar praznuje jubilej! V ta namen je po slovenskih mesečnikih pobral svoje satirične spise, kar se mu jih je zdelo najbolj pikrih in skeleČih, njegov založnik pa jih je rabljeni narod, veodar pa odskoduje vladajoči razred srednji stan za dobavljano blago ali z zakladi zeni'je, ki jo vlada gospodujoči stan, z gospodarskimi izdelki, izvirajoeimi iz prisilnega deia podjarmljeuega naroda, ali pa s podeljenimi pravicami, s katerimi se odkazujejo razne dajatve zarohl|enega naroda srednjemu j»tanu V kolikor je vladajoči razred primoran srednjemu stanu dajati gotove pravice iu v kolikor se lahko posamni člani tega sloja vsled zakona in prava prisilijo k dajatvam srednjemu stanu, v toliko se sme govoriti o moči sr^duj^ga stanu nad vJa-dajočiiui sloji, dasi imajo le ti do g«»tove meje pobt'čnega razvoja veliko množino predpravio in privilegijev, da jim torej vkljub temu še pristoja velika mod nad srednjim btinom Toda obeh razredov moč in ^lada se končno omejuje na delovanje in službovanje podjarm'jjnega ljudstva. Ljudstvo reprezentt.je vs-lej že vsled svoje večine največjo množino Človeških sd in tvori tako velik re-servoir moči, iz katerega se* hrani državni aparat iu iz katerega se črpa vse ono, kar je potrebno, da obdrže svojo moč in vlado višji sloji; z drugimi besedami povedano: vse breme vladanja v državi sloni na ramah najnižjih, a obenem tudi najštevilnejših tdojev. Ž^ v prvih začetkih Človeškega skupnega življenja se razvijajo kali k nadat j ni m poklicem, to je pred vsem stan d u h o v u i k o v, ki je že često mogočno posegal v dižavni razvoj in ki se v vseli časih trudi, da si pridobi odločilni vpliv v državi. Tudi ta poklic je daial vladajočemu razredu za njemu priznane pravice, zarobljenim slojem pa za službovanje prot dajatve s tem, da je preskrb-ijeval bogoslužje, čig^r izvor je najti v človeški naravi sami. Z dosedtj navedenimi stanovi, ki jih tvorijo gospoda, duhovniki, trgovci in kinet|e. pa njih št-»vilo še ni polno, zakaj vsaka splošna, torej socialna potreba si u-tvarja iudividue, ki jo zadoščajo in tako ostane na temelju vsake socialne potrebe nov srau. č m bolj razvit in napreden je državni organizem, Čim silnejša in veličastnejša je kultura, tem številnejši so poklici in sr.anovi, tem bolj zamotan je državni red in medsebojna odvisnost raznih socialnih krog v, ki imajo moč v rokah. E iako kakor so se razvili iz srednjega stanu vsled pri'agoditve na razne potrebe po razdelitvi dela in sp* calizaci |i razui stauovi male obrti, velike industrije in trg »vine, tako se je moral razviti iz prvotno enotnega gosp »skega stanu vsled volje razvitih potrebnosti napred jočega vuj-ko vanj a poseben obrambni stan, ki je potem, s sposobnimi eleme ti iz drugih stanov ojačen, ustvaril današnji vojaški stan. Ker je skoro v vseh kult irnih državah uvedena Splošna vojaška dolžnost, izginja sedaj polagoma vojaški stan kot tak. Videli smo torej, da se vsled kulturnega razvoja človeštva razvijajo poleg prvotnih stanov, katerih ločitev je iskati v naravni različnosti posameznikov, ki jih tvorijo, še drugi stanovi, ki se sčasoma ločijo od prejšnjih, prvotnih razredov in zasledujejo svoje interese. Vsako posamno teh skupin, ki ima kakršnekoli skupne interese, imenujemo „družbo v ožjem sm sluu, dočim zovemo „družbo v širšem po-menuu vse v državi razvite socialne skupine, sloje, razrede in stanove. Dandanes seveda te skupne, oziroma razredi niso več strogo ločeni, ker so eni in isti Jjud e navezani s temi interesi na te. z drugimi interesi pa na druge družabne sloje. Takisto je tudi kulturni lazvoj mnogih državnih skupin povzročil, d* so se gotovi interesi raztegnili dileč preko mej posamezne države, da so torej nastali gotovi socalui sloji, ki z lrnžujejo v sebi pripadnike več držav, tako na pr. int-resi vere, narodnosti, socialnega položaja v diždvnem sistemu itd. Družbo tvoreči momenti posam nih članov različnih družabnih skupin so lahko trojni, in sicer materialni, gospodarski in moralni. Materialni momenti so: skupno bivališče in so rodstvo; gospodarski momenti: enaka ali slična posest, enak gospodar-ki poklic (poljedelstvo, industrija, ruko-delstvo, trgovina itd); na pol gospodarska, na pol moralna je podlaga enakega stanu (plemiči, duhovniki, meščani, umetniki, učenjaki, urad mki itd) E>ocela moralna je |.odlaga enakega jezika, vere, dež. pripadnosti, državljanstva in narodnosti. K mora ličnim momentom se prišteva tudi slučajna enaka usoda, kakor na pr. v skupnem proguanstvu itd. Pretežno veČino teh s treh stališč iazmotrivanJh, družbo tvorečih momentov je pa treba presojati še z drugega stališča, namreč s stališča trajanja, zakaj večina teh socialnih odnos, jev traja samo gotov č*s Skupno bivališče ima namreč d«.cela drug. diU>bo tvoreči vpliv, ako je trajalo veo generacij ali pa samo kratko časa. Brez dvoma pa tvori skupna krvna sorodnost najuiog >čnejši dražbo snujoči momeut in taka socialna skupina združuje v sebi napram dru gim grupam, vezanim med sabo s krvno sorodnostjo, ve Ino n^kaj prvotne moči glede pripadnosti k enemu plemenu, ki smatra samo svojce za ljudi, vse tnjce pa kot sovražna bitja. To je nikdar neugasljiva moč pripaduosti k enemu naroda! Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. januarja, — „Slovenčeva" iažnjivjst smrdi že do neba Ta duhovski list ni več v stanu zapisati le eno pošteno besedo, in jezuvitsko zavijanje mu je prešlo v kri in meso. To smo videli tudi pri polemiki o francoskem separacijskein zakonu. Rekli smo, da bi bile verske družbe, ki jih je hotela ustanoviti država, da bi skr- i be e za bogoslužje, le tedaj veljavne, Če bi jim stal na čelu župnik, kateremu je to dovolil škof. Ker je to nSloveneca tajil, smo prišli z dokazi. Oitirali smo mu zakon in otirali smo mu JauresovTo izjavo, iz katere je razviduo, da sta francoski parlament in je takratni poročevalec, sedanji minister Briand zakon tako tolruičila, kakor smo mi poročali. Navedli smo še dva druga dokaza: 1 ) Da sta župnika v Povinassonu in v Culevu ustanovila verski družbi, a da vlada teh družb ni priznala, nego ju razpustila, ker je škof tema duhovnikoma sodelovanje prepovedal; 2.) vlada verskih družb sploh ni mogla ustanoviti, ker je papež škofom in duhovnikom meseca avgusta l. 1. prepovedal udeležbo, brez škofov in zaupnikov pa vlada ni mogla verskih družb ustanoviti. To so dokazi, proti kateiim sploh ni ugovora. Danes lahko dodamo še en doka*. Vodja francoskih klerikalcev D en i s C o c h i n je zaradi T e f i k F e r i d p a š a pa se je sultanu tudi zameril, ker mu ni hotel dovoliti 1/2 milijona iz državnih dogodkov za doto sultanovim trem hčeram, ki bi jih sultan rad omoiil. Zaradi tega bo Ferid paša kmalu odpuščtn, na njegovo mesto pa pride vrhovni nadzornik v Maoedoniji Hilmi paša, a v Macedouijo pride & a k i r paša. Dogodki na Ruskem Petrograd. 22. januarja. C*r je sprejel demisijo mornaričuega ministra admirala Birileva. Varšava, 22 januarja. V Mo-hilevu je nekdo streljal na polic "j-skega načelnika Radionova. a zadel je le njegovega voznika. Atentatorja so policaji zasledovali, nakar se je atentator ustrelil. — V Varšavi pa so neznani zločinci napadli postaje-načelnika ter ga iz revolverjev ranili. — V Lodzu se pripravlja splošni štrajk. Dopisi. Iz Novega mesta. Opereta „ICamzelle Nitouche" v Novem mesti je dokaz la, da se da z dobro voljo in veliko pridnostjo doseči izvanrednih uspehov. Dobra volja iu pridnost sta opereto ustvarili iz nič Nezaupljivo, maloverno je občinstvo prihajalo v dvorano, z navdušenjem je govorilo o predstavi, ko je bila končana Uvideli smo, da imamo v rae-tu izvrstnih moči, dobr h pevk in pevcev, še bolj h igralk iu igralcev. Vsak je bil na svojem mestu Glavua vloga je bila naravnost izvrstno izvršena, čisto petje, imenitna igra in lepi kostumi so Denizi pripomogli do izvanrednih učinkov. Vreden je bil njen učitelj in sprem'jevalec Celestin, ki se je zual tako lepo vživeti v svojo dvoglavo vlogo. Dober major je mnogo pripomogel do živahnosti in odločnosti v igri, venrlar bi bila starejša maska bolj umetna. Poročnik Fernand je dobro pel in provzr« čil s sv-j o ži-vahno>tjo mnogo smeha. Naravnost izboren je bil častuiški sluga Lorio Iznenadila nas je operetna pevka Korina, ki je izvrstno izvedla sv. jo koketno nalogo, ravno tako izb« mi gledališki ravnatelj. Prav dobri so bili tudi vsi samostanski prebivalci, njim na Čelu mati pred.-tojmca S,duh se moramo čuditi, da se je našlo v Novem mestu toliko pripravljenih moči za koriste. Žeu.-ki in m* š^i zbori so bili močni in čisti, kar se celo na večjih odrih ne najde dostikrat. Seveda se morajo naše gospodične in gospodje s časom bolj \živeti tudi v igranje, kar se gotovo zgodi, če se opereta ponovi iu vprizorijo še druge Končno nam je pohvaliti g spremljevalca na klavir, ki je z z iauo viriu-oznostjo vodil glasbene prizore. — Na celi vprizoritvi se je očitno kazala velika pridnost, pa tudi velika spretnost režiserjeva Mnogo truda, je stala opereta, zato je pa učinek velik in trajen. Želeti bi bilo, da se opereta ponovi. Z Bleda, V „Narodoviu štev. od zadnje srede berem med darili za Ciril Metodovo diužbo, da ta gospici Francka in Mici Peternel v hotelu Triglav med domaČimi gosti nabrali za to družbo 26 kron. To je vesel pojav narodue zavednosti. Prašam le: V kateri gos'ilni na Bledu je nabiralnik za to družbo? V hotelu Triglav ga vidim, drugod pa nikjer. In k laj je kdo naših ljudi daroval kak vinar za to družbo? Ne spominjam se več, proglasil za fenomenalen pojav v Slovencih. Kar je res — ta knjiga nikakor ni ena najboljših Cankarjevih, temveč je njen celotni vtisk neugoden. Zdi se, da je Cankar vseeno, morda instinktivno, — d ibri angel ga še ni zapustil — malo pobagateliziral svoj jubilej. K tej literarni proslavi je tudi Hinko Smrekar doprinesel svoje. Ne odrekam mu talenta, ali z njegovimi okraski se „Krpanova kob lau ne more ponašati. Posamezne vinjete so ali skrajno neokusne ali brez globljega smisla, razen one, ki stoji pred zaglavjem: Novele. Tam je naslikana gnjusna žival svinjskega rilca in polžjih oči, in na ta stvor mečejo rože nevidne roke. Vinjeta je simbolistična. Gnusna žival naj predstavlja slovensko občinstvo, ki je Cankar obsipa z rožami, s svojimi novelami; v drugi verziji povedano: Bisera svinjam! Tako govori pisatelj a svojo publiko. Fran Bregar. ker je od takrat že gotovo* minulo nekaj let. R^s da imamo moško po družnico Cin! Metod ve dražbe. Prj-šnja leta seje nabirala letni na in celo pokroviteljnina se je zbrala, a zdaj podružnica spi in nikogar ni, da bi jo zbudil. Posebno V ttko žalostnih razmerah, kakiŠui so zaradi občinsk h volitev pri nas, ni upanja, da bi se kdo lotil tega dela, ker bi bilo torej brez uspeha. Ker moške podružnice Sedaj ni, bi kazalo ustanoviti žensko podružnico, kar bi šlo gotovo brez posebnih težav in zaprek, saj imamo dovolj narodnega in naprednega ženstva. Le malo ag tacije je treba. Prav in hvalevredno bi bilo, Če bi se zgoraj ornenjeui gospici poprijeti dela, saj sta že z zbirko, ki sta jo nabrali v domači gostilni in poslali slav. uredništvu „Slov. Naroda4*, pokazali, da se zavedati svojih narodnih do žnosti. Hvala narodnih Rlejcev iu Blejk jim ne bo izosrala. Torej na delo! Opazovalec. Iz SlOVenjegradca. Dne 19 prosinca t. 1 je priredila narodna čitalnica plesno veselico, ki je v vsakem oziru kar najlepše uspela Društvene sobane v nNar-»doem domuu, kjer se je vršila veselica, so bile prav okusno oprem'jene Z«seden je bil zadali prostor in med gosti smo opazili tudi precejšnje število tiaro Jnjakov in narodu h dam iz oddaljenih krniov, ka-k_^r Šoštanja. Št. L >vrenca^ b. Uja itd. Sv orala je šoštanjska narodna go Iba, ki je, kakor vselej, žela popolno pri znanje. Mlada družba je bila pri »»lesu nentrudljiva in se je izvajalo takrat tudi več kolorajev. M~d poČiiki je na-topil vrli šmarski pevski zbor, ki je svojo nalogo častno doviŠi1. Mnogo smeha in do v tipov provzročila je tudi šaljiva pošta, ori kateri je ena domaČih gospodičen prevzela vlogo pi-monoše in j^* bila tem primerno uniformirana. Seveda je pri ve-eii zabavi le prerano napočila p"zna jutiajna ura. Le s težkim srcem smo se l-čili iu uverjeni smo, da bod* ta prireditev v s -mu udeležencem os'ala v prijetnem spomiuu. Hvala za lep uspeh ves-'lice gre predvsem našim narodnim damam, posebno še gospem R inovc, Wantar in Ferjan, ki so se pri oprem ljenju prostorov kakor pri priredtvi sploh z ipet pokazale jako požrtvova:ue za narodno st^ar. Oi-taln ca pa je dobita zopet veselje do d^ovanja in kakor slišimo, smemo pr čakovati letos še več lepih pri-redtev, medtem tudi veliko veselico na prostem. 0 sociolog li in socializmi V svojih zadnjih izvajanjih o tjm prelmetu smo govorili o ustanovitvi in o napravah primitivne države, v kateri smo videli vse prebivalstvo strogo ločeno v „gospodi iu „suž-njeu. Gospodarski razvoj in druge okolnosti ustvarjajo sčasoma razmeie, da ne ostane pri tej str.gi ločitvi, marveč da se razvijajo vsled političnega stremljenja ob-h razredov sčasoma srednji stanovi in razredi, ki se vrinejo med gospodujoče iu ne svobodne sloje. Ti srednji stanovi drže nižje sloje v odvisnosti, sa ni so pa odvisni od vladajočih; m« g če je pa tudi, da so na gobovih pol) h življenja odvisni in podrejeni, d »čim vladajo v drugem oziru na zgoraj iu spodaj. To so tujci, po največ trgovci, ki so radi dobička sprva spo-r»d«čuo prišli v d želo in se pot«-m tukaj naselili —, ki tvorijo temelj srednjemu stanu: ti so v smislu po godb, sklenjenih z vladajočimi, osebno svobodni, toda strogo ločeni na z^o-r*j in spodaj. Službe in dela opiav-Ijajo za ta srednji stan ali delavci za mezdo, d- bljeni iz tujine, ali pa za- Sirahouslti dveh km Zgodovinska povest. (Dalje.) XII. ,Kaj se p'ačeš Hj?pa devnjka?" »»Ne pitaj me neznani delija!"* Narodna. Veselega srca sta jez lila Kržau in Tomo čez Kras proti Devinu in tamkai zavila v furlansko ravan. Namenjena sta bila naravnost v Benetke, upajoč, da ju tam čaka sreča, ki ju hitro obsuje z vsemi svojimi darili. Jezdila sta tako hitro, da nista imela časa za pogovore, sicer pa je bilo to Kržaou všeč, ker je m^gel nemoteno misliti na vojvodinjo Asuuto in njeno skrivnostno pismo, v katerem ga je klicala na pomoč, ne da bi povedala, kam naj Kržan pride. Tudi Tomo, ki sicer ni ljubil molčečnosti, je imel ta dan resne misli. Ker je bil prepričan, da je kupčevalec s konji njegovega gospodarja prevaral, je mislil na maščevanje in sicer kot praktičen Človek, je ugiba), kako bi on prevaral kupčevaloa s konji, Če bi ga še kdaj videl, kar se mu je zdelo jako verjetno. Mračilo seje že, ko stase ustavila v furlanskem Tržiču, da se malo okrepčata, potem pa odjezdita med vinogradi proti B-nerkam Tu so bile vasi v precejšnji razdalji dmga od druge in na sam«, ti stoječih hiš ni bilo nič. Toliko bolj sta se začudila Kržan in Tomo, ko sta naenkrat videla, da se jima v divjem diru bliža velika zapita kočija Videla sta, da sta bila v kočijo vprežena dva sestradana kmetska kij .s--ta, nad ka terima je kočijaž neprestano vihtel bič in ju z neusmiljenimi udarci vzdržal v diru. Poleg kočije sta jezdila na slabih kmetskih konjih tudi dva z dolgima rapirjema oborožena lakaja, ki sta hoteč podpirati koČijaževo prizadevanje neprestano vpila na konja. Tudi lakaja sta kmalu zapazila Kržana in njegovega sluga. Potegnila sta rapirje in kočija se je ustavila. Kržan je od daleč videl, da lakaja ne znata niti pošteno jezditi, kaj še ravnati z orožjem, ki sta je skrajno nerodno držala v rokah. Bližal se j nia je z največjo ravuodusnosrjo in niti za orožje ni prijel, prav kakor bi ne videl, da sta lakaja pripravljena na boj. Ko so jima je toliko približal, da je bil le še kakih deset korakov od njiju, je eden lakajev dvignil rapir iu pognal svojega konja, kakor bi hotel napasti Kržana. Konj je bil pametnejši od jezdeca in je skočil na stran ter začel bežati. Drugi lakaj je tudi dvignil rapir, a ni se makuil z mesta, neg.) se zadovoljil s klicem : — Še en korak naprej, in pre-bodem Vas. —■ Ne vem, če izda tvoj rapir toliko, kakor moj bič, je odgovoril Kržan in se pogual proti lakaju in ga začel pretepavati z bičem, s katerim je po takratni navadi naganjal konja. Tepeni lakaj je izpustil rapir in zdrknil s konja ter kleče prosil izpod konja. — Milostlivi gospod, nikar me ne ubite. Prosim Vas odpuščanja. Ko je drugi lakaj videl usodo svojega tovariša, je spustil vajeti, skočil s konja in bežal čez vinograde omenjenih verskih družb v Puyma-ssonu in v Culevu javno nastopil in javno pisal v listih, da nista veljavni, ker škof dotičnima duhovnikoma ni dovolil sodelovanja. Spričo takih uničujočih dokazov je vse „Slovence voa či v kanje in psovanje brezpomembno. „SIov.a psuje vselej, kadar mu navijemo ušesa. Naravnost smešno in neumno je pa „Slovenčevou pisarjenje, da je bila cerkev oropana. Sklicevanje, da so vsa cerkvena poalopja po kanoničuem pravu last katoliške cerkve, je smešno. Na Francoskem je vsa cerkvena poslopja sezidal narod, cerkev jih je le uporab'jala, a niti uprave ni imela v rokah nego je bila uprava v rokah takozvanih fa-brik. V takih okoliš Si uah zahtevati last t^h poslopij in se sklicevati na kauonično pravo, ki je za francosko državo Čisto brezpomembno, to je b u d a 1 o s t. — Ljubitelji uradnikov so bili in so naši klerikalci T> so pok«z*li že neštetokrat in to dokazujejo dan-nadan. V polkrepitev teh besedi navajamo, kar piše rDomoljubtt, list „sloveuskemu ljudstvu v pouk in zabavo". Pravi sledeče: „Država naj zniža število uradnikov. Sedai je tako, da je uradnikov toliko, da drug drugemu dajejo delo, sicer bi morali ležati I'1 Mislimo, da klerikalci ne potrebuj-ga nobeue reklame več za svoje kandidate pri prihodnjih voitvah. Uradai-štvo m >ra biti v duo duše prepričano, kako se mu bo godilo, kadar pri iejo pti nas klerikalci na vrh in bod) oni odločevali o njegovi usoii. Najprej jih polovico ali pa še več oo-mečejo na cesto, nato ostalim dado beraške plače, da bodo stradali, da se bo skozi nje videlo. Prav po dr. ŠusteršiSevem. receptu! Ž A ost no pri tem je, d* se nekateri ljudje, ki upajo, da se njihov stan mnogo zbilj^a, ko bode klerikalci gospodarji situacije! Gori navedene besede pa tudi jasno pričajo, kako hinavskega srca je dr. Žitnik, ki se na vs-h koncih liže in slalka uradnikom, po drugi strani pa dije take re^i tiskati v svoj list. Sicer pa dr. Žitnik Še ni zadnjih vrat zaprl za seboj. — Modri možje. Klerikalci imajo silen stran pred svobodno šolo. Ta je zanje drugi hudič, izvor vsega hudega. Svobodna šola bo v petdesetih letih imela take uspehe, da bomo imeli same anarhiste in Boja hva-limo, da ne bomo takrat več na svetu. Tako zdihovanje beremo v organu moža častne besede, dr. Žitnika, ki piše nadalje: „Vsi modri možje pripisujejo zločine med mladino in druge hudobije v prvi vrsti „svobodni šoliu. Zdaj še le vemo, odkod na svetu toliko zla! Na Slovenskem doslej nismo imeli Še svobodne šole, zato bi vprašali naše modre katoliške može okoli „Slovenca" in „Domoljubau, kdo je pri nas zakrivil, da vlada med katoliško mladino taka strašna Dali« v prilogi. "W in p Ija, katera so bila posejana • turščico, kar so ga nesle noge. — Zakaj si mi grozil, predrzne*, je vprašal Kižan lakaja, ki ga je bil Tomo potegnil izpod konja iu postavil pred svojega gospodarja. — Verujte, milostivi gospod, da ne iz bojažejnosti ni ti iz piešei nosti. Storil sem, ker mi je bU to ukazal moj gospod, ki sedi v tej kočiji. Lakaj se je malo približal Kržanu in mu š^petaje rekel, ozirajoč se plaho na kočijo: — Moj gospodar je odpeljal svojo sorodnico, ki ga je poklicala na pomoč, ker so jo hotei dati v samostan. — Tvoj gospodar mora bifci častivreden gospod, samo pri izberi slug nima sreče, je menil Kržan. Kako ae imenuje tvoj gospodar? — Moj gospodar je grof Pz-nigaj. — Ti si res izboren in zanesljiv sluga. Kar na prvo vprašanje izdal vse tajnosti svojega g ispodarja. Takega slugo bi jaz potreboval! — O, gospod, na prvi pogled sem spoznal, da Vam smem zaupati Prilofla „81of spskann Harodn" it. 19, dae 23. tggfgji 1807. podivjanost in da se vrste zločini vsake vrste? Odgovor modrim možem gotovo ne bo težaven, zlasti ker razpolagajo v resnici z brezprimerno modrostjo in učenostjo. Strah klerikaloev, da se [s svobodno šolo pri nas vpeljejo zločini in druge hudobije med mladino, je pa iz povedanega čisto odveč, ker že klerikalci skrbe za te zločine v polni meri, in bodo pristaši svobodne šole imeli dela dovolj, da odpravijo ali vsaj zmanjšajo ta hudodelstva, lastna katoliškim fantinom in možem. — Gonja proti „Slovenskemu Narodu". Od kranjsko - štajerske meje se nam piše: Naši klerikalci ne sovražijo nobenega lista bolj nego „Slov. Narod. Vprizorili so naši ma-ziljenci proti „Slov. Narodu" gonjo — javno iu.iajno —. da je naprednemu človeku kar veselo pri srcu. Ti revčki mislijo namreč, da živimo še v konkordatski dobi ter da pri ljudstvu le duhovnik Še kaj vtlja. Le hujskajte in sejte vihar — žetev ne izostane in želi bomo naprednjaki. Zakaj se je nedavno tako ščuvalo proti ustanovitvi bralnega društva v Gabrjih? Osobito zato, ker se je sklenilo, naroČiti tudi „Slov. Narod". Kakor vemo iz avtorativnega vira, se je inkvizitor (rorišek, ki je obiskal tudi člane osno-valnega odbora imenovanega društva pr^ti enemu Članu tega odbora izrazil, da ni proti „Narodnemu listu" niti proti socijalnodenokratiČnemu „Arbeiterwilleu, — pač pa odločno proti „Slov. Narodu". Ta list naj se nikakor ne naroči! Verjamemo! „Slov. Narod" je pač Časopis, ki neusmiljeno in brezobzirno razkriva klerikalno lažujivost in hi-navšČino,ki razkrinkava farizej stvo ter zgolj sebično delovanje veČine naših duhovnih gospodov. Resnica pa v oči b6de! Časi so minuli, ko so naši „ga-spudi" smeli počenjati največje podlosti, a javnost o tem ni smela ni-česa slišati. „Narod" je ravno v v tem oziru jel pri nas ledino orati ter si stekel za obči napredek in razširjenje duševnega obzorja slovenskega ljudstva izrednih zaslug, če „Slovenski Narod* danes preneha, iziti mora jutri njemu sličen list; kajti on je potreben in nemogoče je, ga pogrešati. Ljudstvo ga pa tudi rado bere! Čimbolj se agitira proti njemu, tem več bralcev ima. Stara pesem! — Želeti bi le bilo, da bi bil „Slov. Narod" v več krajih po slovenskem Štajerskem na prodaj, nego se je sedaj. V vsakem večjem kraju na Spodnjem Štajerskem — bodisi to že mesto ali trg — naj bi se dobival „Sluv. Narod". Kupovalcev bi mu ne priman j kovalo. Zato že skrbijo duhovski „prijatelji". — Sodna vest. Sodni avskul-tant g. Albert Komavec je premeščen iz Gorice v Kobarid. — Iz davčne službe. Davkar gosp. Feliks Nič je premeščen z Vihnike v Kočevje, na njegovo mesto pa pride davkar g Albin p 1. F 6-dransperg iz Velikih LaŠČ. — Ii pisarne slovenskega gledališča Jutri, v četrtek (nepar) se uprizori prvič na slovenskem odru tridejanska drama „Arležanka", spisal Alphonse Daudet, glasbo zložil Georges Bi zet Glavne vloge so v rokah gospe Taborske, gospe Danilove, gospe Barjaktarovi-čeve in gospe Dragutinovičeve ter gospodov Taborskega, Ve-rovSka, Danila in Nu6i5a. Pri predstavi sodeluje moški in ženski zbor in operni orkester. — V soboto (par) se igra prvič v sezoni na novo uprizorjeni Finžgarjev „Divji lovec". — Slovensko gledišče. „Luoia di Lammermoor", tragična opera v treh dejanjih od G Donizettija (1797 — 1848). Premijera gori omenjene opere je bila v vsakem oziru dobra in čast vsem, kateri so pripomogli do tako lepega večera. Doni-zetti, ki se sicer s svojimi deli nikakor ne more primerjati mojstru italijanske opere Rossiniju, je pisal mnogo oper, katere se vse odlikujejo po izredni melodijoznosti. V muzikalnom oziru je „Lucia di Lammermoor44 neovrženo najboljše delo Donizetti-jevo; danes se izmed vseh Donizetti-jevih oper pojo samo še dve in sicer opera, katero smo včeraj slišali in „Marija hčerka polka". Dasi slednja v muzikalnem oziru ne stoji višje od „Lucije", se vendar v sedanjosti pogosteje poje in bode skoraj gotovo tudi „Luoijo" preživela, ker ravno presladsa melodijoznost „Luoije di Lammermoor" današnjim ušesom ne u^aja. Glasba „Luoije di Lammermoor" je lahka, morda bi se lahko imenovala z ozirom na resno in tragično vsebino lahkomiselna; in to je, kar žali naš čut. Po prav tožno-doneČih akordih, ki naj označijo tragično vsebino opere, se vzdigne zastor in kaže se nam gozd v bližini gradu Rawenswood, kjer lovci svojemu gospodarju lordu Asthonu izdajo ljubavno razmerje njegove sestre Lucije do sovražnika njegove rodoviue, Edgarda Rawenswooda Nadaljevanje prvega dejanja se vrši v parku, kjer pričakuje Lucija svojega izvoljenca, ki pride po slovo pred odhodom v Francijo. V drugem dejanju prosi lord Asthon sv« jo sestro Lucij-), da se njemu na ljubo omoži z lordom Artur Buklavvom, kateri edini ga more s svojim ugledom na dvoru rešiti. Ker se Lucja brani, ji pokaže falzificirano pismo, katero jo nuj prepriča o nezvestobi njenega ljubljenca. V tretjem dejai ju smo v slavnostni dvorani, kjer naj se Lucja s podpisom zaveže lordu B iklawu. Ko pa se je podpisala, vstopi nj-^n ljubljenec, ki se je povrnil po dolgem času zopet v svojo domovino. Zadnje dejanje scene kaže zblaznelo Lucijo, ki je v blaznosti umorila svojega ženina. Tudi E Igard se zabode, ko izve, da je Lucija vsled žalosti zblaznela in umrla. — Zvezda včerajšnjega večera je bila gotovo gospa Skalova, katera je pela Lucijo. Njen izraz skrivne ljubezni, kakor tudi žalosti, da je svojega ljubljenca prevarila, je mojstrsko pogodila; odlikovala se je zlasti v veliki, a hvaležni koloraturui ariji, ko zblaznela pride iz spalnice, v kateri je umorila soproga, k raja-joČim svatom. Tudi gospod Rezurtov, kot Elgard, je skoraj prekosil samega sebe. Igral in pel je tako temperamentno, da je marsikdo mislil, da se žalostno dejanje res vrši pred odrom. Tretja dika včerajŠnj- ga večera je bil g. OufVdnik, kateri je pel h rda A:*thi na njegov be! canto je tudi včeraj žel obilo pohvale, d ostalimi solisti moramo pohvaliti zlasti gosp. Iietetta, ki se je v veliki ariji v zadnjem dejanju, ko piipo- in zato sem govoril tako odkritosrčno . . . — Dobro, dobro! Idi k svojemu gospodarju in reci, da sem njemu in njegovi sorodnici na razpolaganje, Če potrebujeta mojo pomoč. Lakaj se je globoko priklonil in odšel h kočiji. Tomo, ki je z veliko pozornostjo poslušal Kržanov pogovor z lakajem, Be je zdaj hitro približal svojemu gospodarju. — Lipam, da se ne bodete vtikali v zadeve teh ljudi. — Hvala, Tomo, da si tako pozoren in ne zamudiš nobene prilike, da mi daš kak dober svet. — E, milostivi gospod, zgodilo se je že dostikrat, da so bedaki, kakor sem jaz, svetovali kaj pametnega, in da so pametni možje, kakor vi, štorih' kaj bedastega. — Poslušal te bom, Tomo, kakor vselej, rad ali nerad. Govori! Kaj ti ni všeč ? — Prvič mi ni všeč, da se grof Panigaj ne gane iz svoje kočije. To priča vsaj eno, da namreč ni poguben. Drugič se mi zdi zgovornost njegovega lakaja ■umJjiva. — In kaj sklepaš iz tega, moj bistroumni T-mo? — Da gospodar te kočije sploh ni grof Panigaj in da tudi ni odpeljal svoje sorodnice; če pa je grof Panigaj in je odpeljal svojo sorod-nico, potem ga ta gotovo ni sama poklicala na pomoč, ker ji s straho-petnikom ni nič pomagano. Kižan ni ničesar odgovoril, kajti lakaj je v tem hipu odstopil od kočije, kjer je bil nekaj govoril pri oknu, in se približal Kržanu. — Grof Panigaj in njegova so-rodnica se Vam, milostivi gospod, zahvaljujeta za Vašo ljubeznivo ponudbo, a nečeta Vam delati sitnosti, ker ne potujeta dlje kot do najbližje vasi. — Ker komaj Čakata, da bi midva odrinila, je mrmral Tomo, do-čim je Kržan, ne da bi kaj odgovoril, pognal konja. Jezdil je nalašč prav počasi mimo kočije in videl je bled dekliški obraz. Zdelo se mu je, da ima dekle solze v očeh. Rad bi bil vprašal, zakaj se joče, a v tem trenotku se je dekle obrnilo v stran, prav kakor bi se hotelo ogniti vsakemu vprašanju Kršanovema. (Dalje prib.) veduje Žalostno dejanje Luciji, izkazal kot pravega mojstra. V drugem dejanju pa bi bil lahko nekoliko bolj mil tolažnik. Ostali solisti, gdč. Ho-čevarjeva in gg. Ranek in Bukšek so po svoji najboljši moči pripomogli do lepe harmonije z ostalimi solisti. Zoor je Častno izvršil svojo nalogo, orkester bi pa lahko bil diskretnejši. P. K. — „Nafta zveza'1, uradniško politično društvo s sedežem v Ljubljani, kateremu je namen ščititi stanovske in gospodarske, kakor tudi politične in socialne interese uradništva, imela je včeraj sestanek, na katerem je sklenila ukreniti vse, kar je treba, da se Ljubljana glede aktivi tetne doki ade pomakne v II. razred. Na tem sestanku se je izvolila posebna deputacija, kateri se je poveril nalog, da si takoj ko se deželni predsednik gosp. Teodor Schwarz vrne z Dunaja, izprosi pri njem avdijenoo in da ga naj prosi, da naj sedaj on kot deželni predseduik, ki je zasvedočil svoje simpatije do naše uradniške organizacije, blagohotno posreduje in izpo-sluje, da se iskrena, a tudi opravičena želja vsega ljubljanskega uradništva uresniči. Ker so ljubljanske razmere sploh znane, zato je upati, da bode vlada, ki je sama priznala upravičenost naše želje, pomaknila Ljubljano v U. razred. — „Akademija" je imela doslej tri odborove seje. Odbor je prevzel prirejanje predavanj hrvatskih vse-Čiliških profesorjev, ki so se po inicijativi prof. dr. Ilešiča in vsled posredovanja prof. Vjekoslava Klaioa iz Zagreba odzvali v velikem številu. S temi predavanji se prične meseca februarja. Sklenilo se je dalje, da se začne (najprej v Ljubljani) s predavanjem kurzov za analfabete. V ta namen se stopi v zvezo s slovenskimi Šolniki glede pedagoške strani vprašanja, tehnično upravno stvar prevzame društvo, ki izda po šolnikih odobreni analfabetski abecednik in navodilo za pouk. — Izdajo se dalje vzorna pravila, po katerih se Čitalnice in knjižnice izpreminjajo v javne kakor tudi zapisnik knjig in časopisov, ki jih priporočamo v nakup oziroma v naročevanje. Predavatelje prosimo, da vsako predavanje naznanijo poprej tajništvu, svoje člane — čitalnice in bralna društva pa, da javljajo svoje želje glede predavanj itd kakor tudi, da naznanjajo svoje občne zbore in vse sklepe v kolikor se tičejo ljudsko izobraževalnega dela. — Planinski ples dne 2 febr. že zanima naše občinstvo. Ta ples je postal sploh priljubljen in to toliko bolj, ker se ne prireja vsako leto. Letošnje leto bode izvršena dekoracija v stopnišču „Naroduega doma" in v stranskih prostorih bistveno s svežim zelenjem, tako da se bomo čutili postavljene v prosto naravo. Za okrepčanje se bo skrbelo pri več paviljonih, in sicer bosta 2 paviljona za vino, 2 za bufFet, 2 za kavo in čaj, 1 za slaščičarno, 1 za Šampanjec in 1 za cvetlice. 3 paviljoni bodo postavljeni v mali dvorani, ki bode posebno za odpočitek na razpolago, vsi drugi pa v stranskih prostorih ob veliki dvorani „Naroduega doma". Za pouk in zabavo se bo poskrbelo v posebnem planinskem muzeju, ki bode na galeriji; ravnotam bode tudi planinska apoteka. V veliki dvorani bode svirala popolna Dmštvena godba, v mali dvorani pa poseben godben odsek. Planinski ples bode po skrbni prireditvi vsakomur nudil neprisiljeno zabavo v prijateljskem krogu. Pri planinskem plesu ni nobene napetosti; vsled tegd se tudi želi da naj bode obleka planiuska ali pa promenadua. Veselica je pristopna vsem, ki so dobre volje, brez vsakršne razlike stanov. Vstopnice se dobivajo za člane po 1 K, za nečlane po 2 K. — Za kolesarje — rezerviste. Oni rezervni podčastniki, prostaki in nadomestni rezervisti - kolesarji, ki še niso specialno kam oddeljeni, naj se zglase prej ko mogoče pri svojih občinah, da pridejo v predznamek za slučaj mobilizacije za leto 1907 8. Novedenci se morajo zavezati, da pridejo k svojim polkom z lastnimi kolesi. — Umrla je včeraj gdč. Frančiška črne, hčerka narodne rodbine v Krakovskih ulicah. Bodi vrli po-kojnioi prijazen spomin! — Umrl je 20. t. m. v bolnišnici sobojevnik Radeckega gosp. Mihael Mežan, detektiv v pokoju, v starosti 78 let. Naj v miru počiva! — Pozor, slovenski lovoli V ihanski in dovški občini imajo domžalski Tirolci lov v svojih rokah. Ker bo v kratkem dražba teh dveh lovov, se Tirolci silno trudijo, da bi si ga ohranili. Na vas, slovenski lovci, je, da iztrgate tujcu ta dva lova iz rok, to pa zlasti, ker je izredno lep in vreden. Opozarjamo posebno ljubljanske slovenske lovoe, da se v pravem Času pobrigajo za ta lova, ki sta tako blizu Ljubljane. Od njih zavednosti in požrtvovalnosti je odvisno, ali bodo po slovenskih krajih lovili divjačino Nemoi ali Slovsnoil Kakor je lani prešel lov -v domžalski občini v slovenske roke, tako morata zdaj tudi imenovana dva. Zato na delo! — Prostovoljno gasilno društvo V Stobn se najvljudneje zahvaljuje vsem, katere so pripomogli, da se je predpustna veselica tako sijajno vršila. Osobito vrlemu domžalskemu Sokolu, bratom čehom iz mengeške pivovarne in vsemu slavnemu občinstvu kličemo „Na zdar4*. Odbor. — Umrl je v Trebnjem gospod Josip MalenŠek, posestnik in gostilničar, večletni občinski odbornik in svetovalec in odbornik Trebanjske pos jilnioe po daljši, mučni bolezni v 79 letu svoje starosti. Bil je blag mož in narodnjak. V svoji mladosti je prehodil mnogo sveta, doživel mar sikaj zanimivega in si pridobil Široko obzorje in praktičnih izkušenj. Blag mu spomin. Njegovi čislani družini iskreno sožalje. — Prostovoljna potarna bramba V Metliki priredi dne 27. t. m. ob osmih zvečer plesni venček s tombolo in sicer v prostorih narodne Čitalnice. Toaleta promenadna; ognje gasci v kroju. Gostje dobrodošli. Svira mestna godba. — (Kotnik Podbevšek, o čigar samomoru smo že poročali, se je ustrelil na orožniški postaji v Babi-nem polju pri Ložu. Po izjavi zdravnikov se mu je bilo zmešalo in je v umobolnem stanja izvršil samomor. — Iz Zagorja na Pivki. V nedeljo 20. t. m. smo imeli drugi roditeljski večer. Predaval je tukajšnji nadučitelj gosp. R. Horvat o vzgoji otrok. Označil je pred vsem pomen besede vzgoja iu razložil, kdaj se ima z vzgojo začeti, potem pa obširno razpravljal o treh glavnih napakah, ki so vzrok slabi vzgoji: o boleznih staršev, o pijančevanju in slepi ma-temi ljubezni. Svoje misli in nazore je dobro utemeljil in pojasnil z mnogimi lastnimi dogodljaji in splošnimi vzgledi. — Matere in očetje, ki so v obilnem številu prihiteli učit se dobre vzgoje, so z zanimanjem, ki ga kaže naše pivško ljudstvo sploh do vsakega napredka, poslušali koristno predavanje in ves Čas, posebno še ob sklepu izražali g. predavatelju svojo zadovoljaost in zahvalo z glasnim odobravanjem. Gospod nadučitelj je obljubil svoja predavanja o vzgoji še nadaljevati prihodnji mesec in sicer bo takrat govoril o sredstvih dobre vzgoje, o predšolski dobi in o posebni pripravi otrok za Šolo. Vzgoja otrok nudi slovenskim predavateljem — in tu so v prvi vrsti poklicani naši rodoljubni uči'elji po deželi — lepo snov, pa koristno in hvaležno d^lo v izobrazbo našega ljudstva. Dobra vzgoja otrok je prvi predpogoj za razvoj in napredek vsakega naroda. Naj ji naši slovenski starši in roditelji posvečajo večjo skrb in zidali bodp zdrav, trden steber slovenski bodočnosti! A. — Prostovoljno gasilno društvo v Vipavi priredi 27. t. m. v prostorih hotela „A d r i j a" plesni venČek. — Izredno veliko rib je v vodi Vipavi. Pri Rubijah so jih ujeli te dni tri kvintale, v Svodnjah so pa vjeli 7 kg težko, 75 cm dolgo in 50 cm obsežno ribo. — Pevsko društvo „Kum" v Radečah pri Zidanem mostu priredi svojo III. veliko maškarado na pustno nedeljo, 10 februarja, zvečer v vseh spodnjih prostorih hotela Gmei-ner v Radečah pod naslovom: V jami kralja Matjaža. Ker so maska-rade pevskega društva „Kum" bile doslej veduo zelo elegantne, pričakuje se obile udeležbe. — Železniški voz zgorel. Na postaji »t. Juri na južni železnici je zgorel vagon tovornega vlaka, napolnjen z juto. Pogorel je do železja ves. Ako bi Čuvaj ne bi« pravočasno zapazil ognja, zgodila bi se bila najbrž večja nezgoda. — Poskusen samomor natakarice V cerkvi. V fraučiškan*ki cerkvi v Mariboru se je zastrupila 25etna natakarica Marija Korošec iz Vrbovelj pri Konjioah. Prepeljali so jo v opasnem stanju v bol-nišuioo. Korošeo se je zastrupila zdaj že tretjič, a si vzame vselej premalo strupa. — Poskusen samomor. Viničar Josip Fer k iz Kance pri Mariboru se ga je nekoliko preveč navlekel, zato se je sklenil usmrtiti. Šel je k Dravi, a ni nikjer našel pripravnega mesta, da bi vanjo skočil. Ko je šel po obrežju, se je končno vendar spravil do vode in stopal vanjo. Bil je že do prsi v njej, ker se mu je zdela premrzla, zato je zopet prišel na suho, Ker Ferk ni videti čisto pri zdravi pameti, so ga oddali v bolnioo. — Samomor pelagrozne. V petek opoldne je skočila v Gorici skozi okno ženske bolnišnice 41 letna Terezija Saro val, ki je bila bolna na pelagri. Obležala je mrtva z zlomljenim tilnikom. 77 Topol ubila 721etnega mota. V Biljah na Goriškem je sekal topole posestnik Andrej C i j a n." Pomagal mu je 721etni tast ▲ a t K o v is. Po nesreči je padla vitka topol na Kovica, katerega je na mestu ubila. — Električna ieleznlea Mi-tuljeVolosko-OpatljaLovran. Piše se nam iz Opatije: 15. januarja je izšla posebna izdaja opatijske »Kur in Badezeitung", v kateri je ponatisnjena interpelacija barona Sohwegla in drugih na ministra notranjih poslov in železniškega ministra zaradi električne železnice Matulje-Volosko-Opatija-Lovran. V tej interpelaciji je poleg drugega tudi vprašanje na vlado, ali hoče brez odlašanja skrbeti, da se začne graditi projektirana paralelna cesta, katera bi vodila iz Ma-tulj nad Volosko Opatijo, in po kateri bi vozili vsaj težko obloženi vozovi, ker je državna cesta iz Matu J skozi Volosko-Opatijo preozka, da bi vzdržala poleg sedanjega prometa še električno železnico in da se konoesgonirani električni želesnioi ne sme dati prej dovoljenja za vožnjo, dokler ne bo ta paralelna cesta dogotovljena za promet in dokler ne bo sedanja državna oesta skozi Vo-losko-Opatijo za nevarno vožnjo električne železnice povsod, kjer je le mogoče, zadostno razširjena in na obeh straneh ceste storjen v potrebni meri pločnik za pasante. To je vse lepo in odgovarja popolnoma okol-nostim teh ozrajev. Mi se tudi popolnoma strinjamo s to interpelacijo. Nikakor se pa ne more ž njo strinjati podjetnik, ki je dobil od vlade koncesijo, da napravi to železnico, in ki dela na tej železnici že par let. Tu se zopet vidi, kako se pri nas v Avstriji dela vse na veter. Leta in leta so prosili vlado, da, če že neče sama na svoj račun graditi toli potrebne ceste, naj vsaj pomore, da se ta cesta zgradi. Ali do sedaj se še ni storilo skoraj nič. Med tem se je pa izdala koncesija podjetniku Miinzu za električno železnico, da jo zgradi na državni cesti, ki pa tega imena ne zasluži, ker je že za sedanji promet trikrat preozka. Tako so se že dosedaj nak pičili ogromni stroški na eni in drugi strani, oesta je pa ostala vedno ista, kakor pred iuterpelacijo, in če bo naša mačeha vlada še nadalje tako gledala na potrebe svojih državljanov kakor dosedaj, bo pa ta cesta tudi po interpelaciji ostala v takem stanju, kakor je sedaj #Mi si pa bomo dali napraviti perutnice, da bomo letali po zraku, ker po cesti ne bomo mogli hoditi. — Razmere v občini Veprinac, okrajno glavarstvo Volosko. Is Opatije se nam piše: Po enoletnem natezanju je vendar prišlo dne 14. januarja t. 1. tako daleč, da je prevzela hrvatsko sloven>ka stranka občinsko upravo v svoje roke. Izvoljen je bil za župana zaveden in odličen Hrvat g. Ivan B a č i 6, pomorski kapitan in veleposestnik v Veprincu. Pri teh občinskih volitvah se je videlo, koliko zaprek se pri nas v Avstriji postavlje Slovanom, in kako se nam od vseh strani pri takih slučajih mečejo polena pod noge; toda pri tej priliki se od naših mož ni nihče spotaknil nad temi poleni. Občinske volitve, katere so sedaj za nas srečno zvršene, bi se morale vršiti v decembru leta 1905. Ker je pa italijanska stranka v tistem času uvidela, da bi njenemu gospodarstvu mogle biti konec, počela je delati na vse kriplje, da bi se obdržala na krmilu. Vse pjene mahinacije so pa razpadle v nič. Zdaj je prišlo končno do tega, da je prešla občina Veprinac, katero so Italijani tako trdo dižali v svojih krempljih, v poštene in trde hrvatsko-slovenske roke, kjer upamo da tudi ostane za vselej. Ko je tajuik Marchi videl, da mu tu ni več obstanka, prosil je za mesto tajnika v edini Še italijanski občini v Liburaiji, Lovrani, katero mesto je kot zvest sin matere Italije tudi dobil. Našel je pa v Lovrani tudi svojega pajdaša in somišljenika učitelja Zeca, s katerim že sedaj prav pridno z z lruŽe-ninr močmi delata na odpad od slovenske in hrvatske narodnosti. — Opatijske novice. Volosko -o pati j s ki „Sokol" bo imel svoj II. veliki ples dne 3. februarja t. i. v „Narodnem domu" v Voloski. Pri plesu svira del vojaške godbe peŠ-polka grof Jelačič št. 79 z Reke. Da bo ta ples kar najbolj sijajen, delajo se že sedaj velikanske priprave. Vabila se bodo pravočasno razposlala — Kouoert s plesom priredi hrvatsko psvsko druUvo „Lovor" v Opatiji dne 6. februarja v prostorih hrvatske čitalnice „Zora" v Opatiji. Pri konoertu in plesu svira del vojaške godbe pešpolka grof Jelačio št 79 z Reke. — Kon oert s plesom priredi volosko opatijsko prostovoljno gasilno društvo dae 10. febr. t. 1. v prostorih „Naroduega doma-v Voloski. Pri koneertu in plesu svira del vojaške godbe pešpolka grof Je-lačič št. 79 z Reke. Vabijo se nanj vsi prijatelji tega društva, ker bo Čisti dobitek namenjen v društvene potrebe. — Deželna zveza za povzdigo prometa tujeev it-atrijskega Primorja, 16. januarja t. L ee je konstituiral osrednji odbor goriuaeaovaue aveae v Opanji. Vredne je zabel ježi ti samo to, da, ko so se pravila sestavljala, se ni pozval niti eden od Hrvatov ali Slovencev, ko so bila pa pravila že potrjena, počeli so agitirati tudi med nami, da bi pristopili k tej zvezi. Pravila so tako sestavljena, da, ako bi bilo Še toliko Članov Hrvatov in Slovencev, ne bi mogli nikoli imeti veljavnih glasov v ti zvezi. V odbor so bili izbrani iz-vzemši eno osebo sami najhujši opatijski slovanožroi, katerim je na Čelu kot predsednik takozvani vodja nem-5ke stranke v Opatiji, dr. Chon, o katerem smo nekoč javili, da se je bogato oženil, sedaj pa kozolce preobrača. — Pet godbenih instrumentov je izginilo v petek, 18. januarja, popoldne med 4. in 6. uro iz paviljona v parku pred vilo „An-giolina". Kdo jih je vzel, se še ne ve. Čudno je pa vendar, kako se more vzeti, ne da bi kdo videl, pet največjih instrumentov iz paviljona, pred katerim se vedno ljudje sprehajajo, in to Še podnevi. Ti instrumenti so last posameznih članov vse-nemške lečiliščne glasbe. — Pevsko društvo „Zarja" v Bojanu priredi 27. t. m. velik koncert z dramatično predstavo in plesom v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Sodeluje rDramatično društvo" iz Trsta. — Dvoboj med kapitanom in ravnateljem! Ravnatelj tržaške navtične šole je izključil sina kapitana Kregliča. Kapitan je zahteval pojasnila. Pri tem sta se sporekla in je ravnatelj pozval kapitana na dvoboj. Kapitan je ravnatelja radi tega ovadil. — Vlom* V Trstu so neznani tatovi vlomili v drogerijo Ludovika Nagelschmida, a so se precej opekli. Našli so le 10 K denarja. Zato so se pa založili z milom. — Obstreljcn je bil v Trstu 121etui Viktor Brajda od svojega tovariša, ki se je igral s pištolo. Strel mu je šel v senčno obližje. — Roka je zmrznila mehaniku Alojziju Petriču v Trstu, ko je delal na prostem. Moral je seveda k zdravniku. — Odbor Hrvatov in Slovencev na Krku priredi "2. februarja veliki ples v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v rHrvatskem domu" v Vrbniku. Začetek ob osmih zvečer. Dobroveljne prinose sprejema dr. B r o v e t, zdravnik na Krku. — Klubu slovenskih medicin« Cev na Dunaju so blagovolili darovati: Dr. Hugo Fink, zdravnik v Ajdovščini, več knjig; dr. J. Bretl, zobozdravnik v Ljubljani, več knjig: dr. E Šlaj mer, primarij v Ljubljani, 20 K; dr. Josip Stare, višji Štabni zdravnik v Pragi, 10 K; dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, 5 K in dr. J. Derganc, zdravnik v Ljubljani, več knjig. — Vsem imenovanim gospodom darovalcem se klubov odbor najtoplejše zahvaljuje. Da bo klub dosezal svoj namen, gojil strokovno izobrazbo in pomagal svojim Članom prekoračiti velike tež-koČe in ovire na poti do njihovega cilja, se obenem obrača klub na člo-vekojubna srca ostalih slovenskih zdravnikov in klubovih prijateljev, da bi mu priskočili na katerikoli način na pomoč, posebno zdaj v začetku ko je še kot vsako novorojeno dete izpostavljen mnogim nezgodam. — V mednarodni panorami na Pogačarjevem trgu je ta teden razstavljen najromantnejši del Fran ooske, prekrasna Dauphine s slovitim kartuzijanskim samostanom v romantični soteski, po kateri je izpeljana najdrzovitejša cesta. Izmed zanimivih mest je omeniti Briancon in Grenoble. Serija je polna nenavadnih naravnih krasot. Prihodnji teden potujemo v Belgijo, in sicer v Antverpen. — Mestno drsališče. Vsled nastalega hudega mraza odpade, oz. se preloži današnja kostumna veselica na mestnem drsališču za nekaj dni. Dan veselice se bo naznanil pravočasno. — K SVOJi „teti" sta rekla predvčerajšnjem, da gresta v Škofjo Loko 18letni Leopold in 19ietni Ivan But-koviČ iz Leskovca pri Krškem, pa sta jo hotela popihati po agetu Zwilchen-bertu v Bazlu v Ameriko in se s tem hotela odtegniti vojaški suknji. Pripovedovala sta, da ima teta v Škofji Loki gostilno in da jo morata obiskati. Policijski nadstražnik Kržan ju je pa na južnem kolodvoru vzlic vsem izgovorom ustavil in se je kmalu dognalo, da je teta, katero tako srčno želita videti, obljubljena dežela, kjer se nefci cedit* med in mleko, daljna Amerika. Prvi je imel seboj potni list na ime Franceta Skrabja iz postojnskega okraja, za katerega pravi, da ne ve, kdo mu ga je poslal, oba pa sta imela v obleki všit za potovanje potreben denar. O i dali so ju o. kr. deželnemu sodišču. — Dva poroda na potu v bolnišnico. V čer«j dopoldne se je po električni železi.ioi pe'jala v porodnišnico neka d .davka, katero je že na poti prehitelo in je porodila V vozu rtve «Uts moškega spola, potem pa so jo oddali, kamor je bila že sama namenjena'. — Tudi danes zjutraj je hotela iti neka služkinja iz Trnovega v porodnišnico. Ker pa ni mogla dalje, so jo spravili v policijsko nlijalko v Trnovem, potem pa poklioali babico, da jo je spremila do porodnišnice. — Nesreča« Predvčerajšnjim je padla pri drsanju v Železnikih 13-letna posestnikova hči Marija Koščeva in si zlomila pod kolenom desno nogo. Prepeljali so jo v tukajšnjo dež. bolnico. — Tatvina. Posestnikuvemu sinu EUjku Breskvarju' je bil včeraj popoldne v gostilni v Velikih čolnarskih ulicah štev. 17 ukraden črn suknjič, vreden 14 K. Tatvine je sumijiv neki okoli 30 let star tujec. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 64 Slovencev in 44 Hrvatov, 17 jih je pa šlo v Heb. — Izgubil je neki gospod dva bankovca po 100 K. Pošteni najditelj naj jih odda proti nagradi pri policiji. — Aleš-Strniša je izgubil 18 K vredno konjsko odejo. — Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. V včerajšnji seji je sabor nadaljeval debato o adresi. Kot prvi je govoril posl. B e n a k, bivši madjaron, ki je izjavil, da bo glasoval za adreso koalicije, ker se ujema s programom, na čigar podlagi je bil on izvoljen. Nato je govoril Starčevićanec dr. Vuk K i Š, ki je pobijal adreso koalicije in se izjavil proti temu, da bi Srbi uživali na Hrvatskem popolno enakopravnost. Ker ni bilo prijavljenega nobenega govornika, je predsednik zaključil debato, kar pa ni bilo po volji Starče-vičancem, ki so jeli vsled tega silno razgrajati, da je moral predsednik sejo prekiniti. Ko se je vnovič otvorila seja, je oddelni predstojnik dr. Badaj odgovoril na interpelacijo posl. Novaka glede amnestije političnih zločincev in izjavil, da je vlada pripravljena priporočati v ame-nestacijo vse prave politične zločince in da je v tem oziru že vse primerno ukrenila. Interpelant se s tem odgovorom ni zadovoljil, pač pa ga je odobrila veČina. Posl. dr. Vlad. Frank je interpeliral radi regulacije Save, T o m a c radi nerednosti v obč. upravi v Grobniku Novak pa radi šole v Vojakoviću Med Čitanjem interpelacije je prišlo do ostrih spopadov med Starčevićanci in koalicijo, da se je morala seja opetovano prekiniti. Nadaljevala se je ob petih popoldne. — Zanimiva tiskovna pravda. Glasilo hrvatske stranke prava nPokret" javlja, da bo vložil tožbo proti „Hrv. Pravu", „Hrvatstvu", proti župniku Ungerju in kaplanu Bubaniču radi obrekovanja, da je hrvatska napredna stranka dobila od francoskih prostozidarjev 240.000 frankov v svrho, da bi njeno glasilo napadalo katoliško cerkev. — Slovenci v Ameriki. Na sveto noč je zaklal neki Anglež v Barbertonu 19ietnega Antona Kašteli o a, doma iz Zaloga pri Sto-feljci. — Cerkev so kupili Slovenci v South Lorainu odlrcev za 13.000 dolarjev. * Najnovejše novice. Za izboljšanje častniškega napre • do vanj a se ustauovi pri vsakem avstro ogrskem polku služba štabnega častnika. — 34 stopinj mraza so imeli včeraj v Galiciji. Neki vojak je na straži zmrzoil, mnogim Šolskim otrokom pa so zmrznile roke ali noge. — Kralj Peter je popolnoma ozdravel. — Bi vši i talij anski n au čn i minister Nasi, ki je zaradi velikih sleparij pobegnil, je bil v svojem rojstnem kraju v Trapaniju zopet izvoljen za državnega poslanca. * Dovtipen diplomat. Angleški diplomat in politik Labuchčre je vkljub svoji starosti velik hudomuš-než. Kot mladi ataše je bil premeščen iz Draždan v Carigrad ; iz Londona so ga samo na kratko obvpstili o premeščen ju, drugega pa nič. ĆJez nekaj časa pa je vprašalo ministrstvo zunanjih stvari brzojavno, zakaj Še ni v Carigradu. Labouchere je takoj odgovoril, da mora potovati peš, ker mu niso poslali denarja, toda Anglija naj bo le mirna zaradi tega ter naj potrpi, v Carigrad že Še pride v pravem č*su. — Ko je bil poslaniški tajnik v Washingtonu, je prišel v urad razburjen rojak, ki je hotel takoj govoriti s poslanikom. — .Poslanika ni v uradu", mu je rekel Labouchere. — rjNič ne de,u je jezno zahropel tujeo, n počakam, dokler ne pride." — „Prosim sed.te," mu je rekel tajnik ter mirno pisal naprej. Uro pozneje je vprašal nestrpui obiskovalec, kdaj se pravzaprav poslanik vrne. — „Tega vam ne morem odločno povedati." — „Toda znano vam pa mora le biti, da se vrne?" — „Upam vsaj," je odgovoril mirno tajnik ter začel pisati novo po o. Tujeo je nestrpno presedel že drugo uro, potem pa skočil s stola ter za-vpil: .Ali pride v eni uri poslanik nazaj?41 — „To pač ne bo mogoče," je prijazno odgovoril tajnik. ffV četrtek se je odpeljal v Evropo ter pride najbrže šele pojutršnjem na Angleško ; ker pa hočete čakati, dokler se ne vrne, lahko pač še mirno sedite . . ." * Farška bisaga na Ogrskem. Premoženje katoliških škofij in samostanov na Ogrskem znaša po najnovejši statistiki: nadškofija v O strogo u u 17 milijonov K, nadškofija v Kaloči 13 milijonov, Škofija v Velikem Varadinu 11 milijonov, v Ves-primcu 9 milijonov, v Neutri 5 milijonov, v Erlavi 4,700 000, v Vaicnu 4,600 000, v Csanadu 4,300000, v Gjuru 4 090 000, na Sedmograškem 3 600 000. v Szatmaru 3,120 000, v Pečuhu 3 086 000, v Cipsu 2 milijona, v Soboti 1,900 000, v Bistrici 1.700 000, v Kostnioi 1.145 000, v Rožnovu 1,145.000, v Stol. Belgradu 1,980 000 kron. Razen tega ima 13 katoliških redov 31 milijonov, tedaj skupno 222,639.106 K. Reče pa se lahko, da znaša privatno premoženje vseh škofov in redov vsaj Še enkrat toliko, kakor so vredna posestva, ki jih je mogoče kontrolirati. In pri tem je dežela tako zanemarjena, da je sam naučni minister grof Apponvi nedavno povedal, da 840 000 otrok sploh ne obiskuje šole. Treba bi bilo 4000 novih učnih moči, a denarja ni. Obresti onih 222 milijonov bi ravno zadostovale. * Sir za otroško brano. Vsak sir ima mnogo redilnih snovi. Ker pa je težko prebavljiv, ni za bolnike, posebno ne pri vročinskih boleznih in boleznih v želodcu in Črevesju. Zato pa se tudi za otroke v splošnem sir ne more priporočati za hrano, posebno ni dajati sira otrokom pred 7. letom, posebno ako niso izredno dobrega želodca. Takih nazorov so namreč zdravniki na Nemškem. Nasprotno pa priporoča francoski zdravnik dr. Gallois sir (Gervais) naravnost za zdravilo pri otrocih, ki imajo katar v želodcu ali Črevesih, Češ, da vse take bolezni nastajajo pri dojen-cih vsled preobile mlečne hrane. Gallois zapiše takim otrokom sir z mlekom ter je dosegel dosedaj izborne uspehe. * Velike sleparije je uganjal po ameriških mestih zadnja tri leta neki starejši gospod, ki je nastopal pod imenom dr. Flower ter naznanjal, da je iznašel sredstvo, kako se delajo umetni diamanti, ki jih ni mogoče ločiti od pravih. Za svojo iznajdbo je znal pridobiti nad 10 000 oseb, katerim je izvabil do 20 milijonov kron. * Pesnik mornar. Predsedniku Rooseveltu so posebuo mile pomorske povesti znanega ameriškega pisatelja Jannesa Connollvja. Pozval ga je k sebi ter je kmalu postal vsakdanji gost v ^beli hiši". Roosevelt mu je svetoval, naj vstopi v ameriško vojno mornarico, da spozna življenje na ladjah. Connollv se je pokoril Rooseveltovi žeji ter se vkrcal na vojno ladjo „A'abama", kjer se pokori disciplini kakor zadnji vojak. Pozneje se preseli še na druge ladje ter si povsd beleži svoje v tiske, da obogati pozneje ameriško književnost. * Zločinska policija. Profesor Klaatsch je imel nedavno v znanstvenem kongresu v Heidelbergu predavanje o avstralskih zamorcih ter povedal, da policija v zapadni Avstraliji počenja strašna nasilstva nad zamorskim plemenom. Policaji odvajajo zamorske deklice z izgovorom, da jih morajo zaslišati pri sodišču, a potem jih posilijo. Policija celo daje nagrade ljudem, ki na ta način izne-verjajo mladenke svojemu plemenu. "Romanje v Meko. Število letošnjih inohamedanskih romarjev v Meki presega že število 90 000 Od pamtiveka še ni bilo toliko romarjev v enem letu. Tako veliko število je nastalo zato, ker je za rusko - japonske vojne iz mnogih pokrajin bilo romanje prepovedano, na drugi strani pa je bila karantena zaradi kuge v Bombaju, kar je sedaj odpravljeno. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. „Daj m o ga m al o pretepati". Tako je nagovarjal fant Janez Weithauser svoja dva tovariša Franceta Lombardija in Petra Grajžerja — vsi iz Smlednika — ko so domov grede iz Bobinčeve gostilne na Klancu proti sv. Valburgi zagledali Miho B a č n i k a, ki je šel s kolesom peš za njimi. Korakali so počasi, da jih je Bačnik došei, na kar je zahteval — Lombardo, naj mu posodi kolo. Ker ta ni ustregel njegovi zahtevi, sunil je Lombardo z nogo v prednje kolo, da se je strlo. Nato so vsi trije Bačnika na tla podrli, suvali in premetavali dobro četrt ure in mu pri tem spahnili levi komolčni sklep. Obsojeni so bili vsak na 4 mesece težke ječe. TepeŽ med sodelavoi. Na Radeckega oasti je med krojaškimi pomočniki Globelnika nastal pre- pir, ii katerega je nastal pretep. Pri tem je France Franoekovič potegnil nož in Š njim v hrbet sunil Ivana Kranjca. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. Telefonska in brzojavno poročila. Dunaj 23 januarja Poslan ska zbornica nada'juje danes razpravo o zvišanju duhovskh plač. To zvišanje bo veljalo davkcplaĆ^vafC3 skoro deset milijonov kron na leto. Za rnc* boče Š3 danes končati s to razpravo in tudi de dane** začeti z razpravo o vojašfcih pred ogah Dunaj 23 januarja Danes je im jI proračunski odsek svojo /sadnjo s-jo Predsednika K a threinu se je pela običajna hvala. Dunaj 23 januarja V ministrstvu zunanjih del$a /gode velike prfmembe Vidi S3, da boče minister Ae r e u t h a 1 temeljito po mesti čred najvišjim uradu š'vcm. Prvi sekejski šef Berey zapusti svoje mesto in poide Kot z^stop mk Avstrije na ko krenco v H^g. Na njegovo mesto pride bivši tr govinsii min ste r baron C ali, ki ja bd, predoo je pottal minister, v dipiomatični službi, in scer v Scfiji Drugi sekcijski šef, Gallen berg, uora tudi it', in scer postane pcsltnik v Stbttgaitu Na x\'y govo mesto pride član ogrske rmgnatske zbornice gref Pavel Eszterhazv Tretji sekcijski šef, Miiller, ostane scer za sedaj na svojem mestu, a tudi n;egi raka davljenja. Originalna Skatljiea Q K Po poAtnem po * zet. ju razpošilja ta prašek vsak dan lekar nar A. M o I. L, c. in kr. dvorni zalagate!) na DUNAJl, Tuchlauben 9 V lekarnab na de* Seli ie zrecno zahtevati MOLI. o* preparat zaznamovan a varnostno znamko m ood-oi«nm 1 16 2 Proti prahajem, luskinam ia izpadanja las ««f luj«« nnjltoljšr prl/.nnn« Taio-cMn tinktura katera okrepćuje lasUće, odstranjuje luske iu preprečuje Izpadanje las. I Ulrmm z tiHniiliKii i tir»ii«. RaipoSdja »e s obratno pošto ne maoj kot dve steklenici. Zaloga veeh preiikuserih zdravil, medio, mil medicinsl. vin, ftpecjsli tet, najfinejših p*'fu- BUgo 99 45 100 95 S9,c5 117 45 9ft 16 114-60 ifJO o 101 50 100 85 100 85 99-70 99 90 101 3S r 6 80 lOf— 100 50 100 35 100 20 101'~ 99 7& 318-75 10170 1139 19 n SS 68 !»4 0H 117 71 B§ 7o tbS Sitno cone v audlmpoitl. Dne *3 Janaarja 1907 T«roal*»« Jieiiici m april . , . «* JO ** K 7 44 K ■ lprU : • ' • S " ■ S-is Coruz« a vn.i 1907 . . . ^J.-* - 5 JJ JVC* a april ... • ■* • • ' 99 Ketprejstajut. rtefeorolGSNno porcčllo nI «1 baro « mru 3 m 22 j.. 23 '. sj. m 1 4 P°*> 7 3 i — IG H r-r aaahođ jtHiJO 76 • 1 ! - 9 i 757 2 , -i3 A ni. *evec 8f. j V Ali Hitela rl',.nllil Bradata »t>*r»jHiii - v • *i i ii b rra Ane, Ma ije i J o sipine v s«-.., , odi ■ ik« • m, pnia el|»*ui m z-aiii-« in l r>--fužfi i ve*r da te njiju s-re .i.imbljeua hči, osir ma arstra, g ap di»"#na Frančiška Čeme danei dne 4 t m ob p tutnh pop l>o flVgi, moSni bolesni, previđena s Hvt-rimi Rnkramentl z\ um-rajo- e, v 21". 1» tn ft.iro»ti m int'» v Go-t oda '«*f»ala. P«i(frt-b l»o v C' trtr*k. dn«* '* i. t. m. ob M nr< iz hi* ?a <*t Kiavoinkf ulio št. G. na tukajšnje pokop, lišee k Sr. nriž'i Sv. ma;e zadušnice se hudo darovale v rasnih i-ekvah. Ne ozai'l ivo pokojnico priporočamo blagemu spomina. 28*4 V Lnhjtni, (In** 9? jauuirl« 190 . S^BJ-JSSOflOHOl Pletilnica M. FRANZL sprejme za pletenje nogavic na stroje. Ljubljana, Privoz št 10. 282 2 T, Turjaški trg št. 1. Cenjenemu i»H4»o*tfH n»irl[ndneje aaznaujam, da bodem prirejal vsak četrtek koncert Prvi koncert bo Jutri, đno 24. januarja 11 fisa * * tom. «.fio &9 a-** * SS «** i. sekstet na lok. Začetek vsskikrat točno ob pol 8. Vstop prost. Iv ii^nogubriijui uJ»i vabi Franc Remic, 7 i «-«f.iw r.»fer, Izšla je knjiga BRUCK Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem ćasu. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborne opisuje dogodke neke honutke izza časa Mottdheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v«, po poiti 1 K. Dobi se v knjigarni L SCIMflTuTR u LJubljani Prešernove ulice. 13 i jok i/, dobre h Se se sprejme k b»»1iSi riMUttn. na dobro hrano in stanovanje. Kje, po\e upravni&tvo »Slov Naroda-. 27 _i Proda se popolnoma nov peta i/daja, s ftttrtcai uadaljoimi letniki (skopaj 21 zte*kov) Ki*-? pove u prijaznosti upravo. „Sl>»v. Naroda-. *84-2 t^H WMW> I' 111 j ob-t ječe iz 3 8ob, kuhinje, kopalne a< he, pralnice in z drn^i 1 • r ■ t itJmami, *e tak..-! po ugndui ceni odda. N*t»r»čn'ie pri A, SuŠDlkU na Zaloški cesti št. 21. 2 9-1 Noben trgovac naj re kupi za novo leto 1908 n ca o b £-------------j- K 3 dikier «i ni ifi • tal BMije krasne 2 b velikanske kolekcije. s o 2. A P»s»Č I« Pe mi je pridobiti co edino zastopstvo za juž avstr ^ -s ce ae prvih dveh 3K f svetov, tovarn« •n i m ^ m tpff« n*i* najlepše 2. Js in najinteresantnejšep m l»J lil * qj CD O nojcenejse koledarje. & o G O 0 Kdor e si ieli koiefecno (»gledati ni! blag1, po dopisr.'ci i^z ^ uaum na kar i»'e predi. žim. Iuon Bonač v Ljub jaa^, Najvišja odlika na rr.crJnarcdri razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror). Ivan Kunst Da J- senlesJl Fažinab Da (r.t ujsKem p ie due 19 <*ktobra t. 1 da je železnnto vino 1 s* karnarja Picco ija v Ljubljani na Dunajski cesti edino Bied t-o zoper n)«g vo b(dezen iu prt Si, Lat se n u pošljejo 6e tr) gtf k U 11 ce. Pollitrska steklenica 2 K, 4 pollitrske steklenice v Ljubljani K 7 20, za zunaj z zavojem vred K 7 60. Zunanja naročila točno. 43K7- 2 Stranka brez otrok išče za februar stanovanje b*toječe iz 1 Bobe iu kuliuje ter 1 uube h posebnim vbodom. Pomdne pod „1. B." poste re stalite g'avna poita, Liubdana 247 3 Vajenca za kleparsko Obrt, poštenih staršev, in pomočnika »prejme Karel Neumann na Jesenicah, Gorenjsko. i&b 6 Poshusite in priporočite = \zdc\Ua = Ti|drone toiwne hranil v Pragi VIII. Cenoralhzastonj. Preunodno naznamlo. U četrtek, 24. Januarja 19C7 priredi v mil. hotelu p<> 'pisani 2a svoje prjatelje in zuauce domači ples Svira Društvena godba. Začetek ob osmih. Vstcpni a I krono. K muogohrojrjeriiU obiska vabi z velesptdtovaujeui Dragotin Tauses, learavratrr. 2 4 2 a K a $ c 1 j! = Kdor tega n*- tivaftnie, se pre-grefii na >voiem lastnem leleau' Kaiserjeve trm karamelo i • m 8 tremi jelk-mi Z'lravniftko preizk Seno in pri-fioroćeno proti katliu in hr pa-vosti kstsm. zaRli^e^iu in kataru v požiralniku. 5J20 °' tar8*n oo«erje*»!h izpričeval p tri ne aa drže, kar of»etajo Zavoi 20 m 40 vin Z*1t g<> imajo V O«"iovt lekarni poleg železnega mostu v Ljub Ijsnl, v lenarni Jos. May v Ljubljani, v ae/ lekarni pri Ms- r Pomaga) Milan* Leusteka V Ljubljani, pri Ubaiou oi VVw-kociy|u in pri G Piccoliu v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S- ol S*adović. — V Vioavi v lekarni 1. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv bte-fanu Jos. Anom — V Idrtil v lekarni Daniel Pire - V Metliki v lekarni Ivan Gjurioc, v R dovljici lekarnar A Rod mk, v Novem m- sta lekarnar Jos. MaiKOv - H ni- B'nli, lekarnar v L tij< 4' U i 14 M if t^A isassii'.- 4 ^"fiiiHUBtiMirfijuiK_____—- A aft A A A A A Al ja mazem svoje ČIZME SA nO pa nosu DAN POVODI .^.t HODATI BLZ bf-.SUMI Lovci! Turisti! Vojaki! Vprašajte svoie tovariše o vspehu • u^premoCljive ma6ti za iiBuje m 7 4412 Prospekte p* Šilja Lcfcorct. Fii. Kubcrvl v Sisku na Hrunškem J4 €lavra zaloga /a Kia jbko: PR SZANTNER UohliftM dfil entiurg. nI 4 Labe rat Kubanyi v Sisku« Z Vasnn H< \ti\« m Htm jsiko zadovoljen, ker je to najb« Ijše neprt.n>očl)ivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan Imi-ki i'iKit« li (i'an'ni prfdH. rh)ut»a v\i« va na Dnraiti). B 18 I« t Htar, spec^rj-ke *»troi >e d to pri inpanstvn v Naklem na Goriškem, posla Divača. hlače je s* sn takšni, ki so FamaUega slana in um«jo iuo*i kaj la^ki, im»j i prednost. 1 p i.ndhe do kone tega mes.; nastop službe tako]. sa_d» Sk d Iti XI Zenitna ponudba. i L f iti |J=.J 4 'V BI Di //(iadeni: v najlepših htih, /(i ima lepo posestjo m trgovino v Ljubljani, je J«i i/».ri-eval, ki i»h ne vrnei«! atareieroa \i. i»r i j* v. 11 • • -1 • Ferdo Tomazio, ekonom v Zagorja ob Savi. Vljudno se priporoča trgovina n M I Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jfcri tri štev. 10. Velika zaloga, solidno blagOa 3512 Cene zmerne. 34 1 Stnnovnnje v hiAi K<«rnen«kega nI ce ftt. 26, oh«to-i* tV is H ««'h h pripurlk', ae odda za februar ali pa ms J termin. l Dob o idoča gostilna so preda ali najem. Kje, — Naroda-. za več let odda v pove upravn. „Slov. Redi*«* prilotnostt V velikem inrlimtrijalnem sraja na Gorerj«k»m, v Trtica, kjer se bo spomladi si d i* I a *nŽna tvnruici. Sanni oHtlie prve vr^Te, ki so ze po več let potovale tonkaj /a kak&uo konkurerČiiO t^orj c », naj svoje p«u' obe z navtiln.. zahtevane pi«če ^n /. r«fe*encawii i" ftdiaio p d „Uveden in soliden 5608" ua nnmr- u šivu ^Sl »v. iNar.itia"*. 2iS—3 sf!46-'2f—K Zahtevajte le Talaia CejIob taj Marka prve vrste. Ugaja vsakemu poznavateKu. Dobi ne v zavojib k 20 h do K 2* — K. »1 d 1 ufciu-iKih razmer ne proda pod zelo Cf.i-di.iii 1 p«g<»ji za ui^ko ctuo lxi jcspctfarsklm poslopjem, Hlevom in vrtom tIK hiše in vodrjakem na dvor šftu, H je z« 'o pripravna tudi za kakrga rokodelca, katerih je tu »ilno malo. 217—3 Vež ae izve natmeno »li pi«*nieno r; Milanu Žnidersič v Matenjivasi pri Prestranku na Notranjskem« Zenitna ponudba. Neobrađena gospica na debeli, Stara 23 let, prijetne vnanjosH, visoke, vitke rasti, ^urjenj v kuhinji in v hišnih delih ter 5 premoženjem 30-000 kron se jeli seznaniti j inteligentnim gjsptdom uradnikom ali trgovcem. v^g Prijavne ponudbe naj se blagovolijo do 70. februarja t. L naslavljati na glavno pošto v Ljubljani poste restants pod naslovom „jjo. jena". mi -y-\ r\/"\ ^ iy ^y « Sssl Prenosne peči s kotlom. l/.vrstiu» za zavi t t.c vode iu kuhanje per la, za parjenje Živinske kim za kuhanje klobas in n.esa za mau-atrijalue Laiutue vnake vrste. Ghr. Garms, Podmokli .1 212-3 ? tvornima železnih peči. Ceniki zastonj ©a 4VovVso'*vaeb. Pprejema Bavarovanfa ?loTe?ke(f» Ilv-IJ.-nj-i po najraznovrstneiSih kombinacijah nori tako ugodnimi pogoji, ko noh*>ua d'uga zavarotuloica Z auti je ng dao 8avarova'*je na doživetja in aniit ■ iua..jA«jw«-.i'ii ao vplacilL Vack £lan ima po preteka petih let (»rovico jih izpada • n KAPILOR št 2. P©vmnt*a d« postanejo lasje dolgi In gosti, o d stran a praha} in vsako kotno bolezon na glavi. Karutil* "j*i i'i o it* vsaka arah na l nam primimo*" zaliv >lnu- m . n-sna'nic St Min pn-r<0ue proato na vsako po rntftnovljenrt Zefire, batista bombaževe in volnene, krizete, oksford-, lanena in bombaževa p*atna, kan-if s-', gradle, sifone, žepno robce, brisače, namizno in posteljno prtenino in druge razne tkanine, ki jih rabijo čč. gospodinje ponuja f» <» *- lan t> r«lUrt z78 1 FRAIMTISEK HUDEC v jlovem jtiestu na jtfetujo. (Češko.) Vzorce dobite brezplačno in Iranko. Pišite slovenska ali nemško. Št. 1941. Razglas. 28 —i C. kr. vojno jrVrvstrstvo je poveca'o so\o mornariških gojencev v Š beniku. Kar se potemtakem letos sprejme v vojno morna ico več gojencev kot »cslej, se naznanja, da so pogoji za sp-ejem p^i mesenem mag -stratu v pisarni vojaškega refere ta na ogled. Sjrejmo se mladeniči, ni so n d 15 let a ne nad 17 let stari. Mestni magistrat v Ljjb'jaii, due 17. januarja 1907. \ Cj!jenim nevestam in ženinom i Id i : i priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri po najnižjih cenah kakor: zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante. Švicarske ure najslovečin znamkj kakor tudi salonske stenske ure in budilke. Z v< leap«.štovan jem 145—4 H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg št. 28. nasproti rotovi a. lik IS* 9 ar. »s *»t o a* § I K p lb rti Rastlinska mast Vegetal čistejša fcafcovost-•Dobi se povsod- VREDNOSTNI DODATKI NA VSEH ZAVOJIH Glavna zaloga „Vegetala": BERHHARD SCHAPIRfl, Duna], III2. Uiti Bratouž Si/. Jakobi nabrežje Z5 priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam 2<6 3 pohištva po nnlnižllh cenah. SfsJ Sama pristna i goriška in različna vina se t»-čj) najc-neie V 203 -2 h'iiti Tiuttio Stari trg 13. Pred nakupom oglejte si velikansko ^ sukneno zalogo <$> R. Miklauca v Ljubljani, špitalsko 4 ulico stov. 5. ONtnnlii pod ceno! 3 je dus* gel letošnji KOLEDAR za kmetovalca I I 19()7 Uredil dež. nadzornik J. Leg var t. II zelo pop', ltiejši letnik z vsebino: Kmtek op'3 umne živinoreje; zlata pravila o ž viioreii, kruljenje goveje živine in prašičev. Pra5i5jereia. mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolcni mleka Obdelovanje travnikov, na Tava iu osuševanje travnikov, umetna bi naravna gnojila. Sadjer ji, naprava sadovnjaka. Vinoreja, pripr.-va dotiivga vina. Kme-ti&ki 7ak<>ni IlmHjara" vo. Koledar, sejmi in še mnogo d ng^ga. Vezan je leto* v posebno močno platno Cena s posto E 1*S0 76 6 ——— Naroča se pri — Ivanu Bonacu v UuMJanl. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopoilje. Noben vesten gospodar naj ne bo brei tepa potrt*hD**t!» koledarja. I Pozor gospodje in mLdcn čt! I V* svoji Irk rnifiki praksi, ki Jo izvršujem Jie ve«» n«-o 3° l*»t, se im ir po.re- iio izitaitt nai'«»iMe t*re«t-rvo za rast brli, brade In las, proti izpadanja brk In las in tu o- KAPILOR st. 1. o d »HM*, oa lasle in brke postanejo gosti in dolgi, od-stranfnie prM|ai in vsako druga kotao bolezen glave. Naruči iitl si rfa vttaka ilružina. lin •m ni <>£•• pri ..alni>- in BUttvalttl Slane franko na vsako p što 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte »amo pr. meni p**d naslovom ^ETER JURIŠlo, lekarnar t Pakr.cn stev. 66 v Slavoniji. I 4 66 5 O Ferdo Primožič mizarski mojster £j ubijan a, JCilšerjcve ulice 5. 120 4 Izdeluje vsa stavbna in pohištveni dela, oprave gosti!en, hotelov in prodajalnic. — Načrti in proračuni brezplačno. — »• e<*«rt»ii|e v*o vr^i^ parhetov iu deščic za tla, njih polaganje in vosčenje. kakor tuli popravo »unti m snaženje stanovanj u o o o o tu ju na deželi, oooouuuo u Prodaja in pošilja tudi po pošti domače voščilo (kuhani vosek). ^£ * * (l^lo. toooil iti <***MM |>'i«t rr»y;t>n. Oes. kr, «**8trijBk državne ieleznioe« Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod Iz Liubl]ace ju i. zaL: ••»© zlot «i Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c kr. drž. žel., Trst c. kr. drž žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, lnomost, Line, Budejevke, Prajja. r*\7 tiutr<«i Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice. Kočevje. i 30 u f» dl-, Osebni vlak v smeri r Jesenice, Gorica c. kr drž. žel, Trst c. kr drž let, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, lnomost, Bregenc. -os oopo*d i« Osebni vlak v smeri: Novo mesto. Straža-Toplice, Kočevje. ♦ oo pop d «. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž žel., Trst c kr. drž žel. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga Dunaj zahodni kolodvor. /•C8 t «6 r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 33 *veow». Osebni vlak v smeri: Trbiž. »o-23 ponofti Osebni vlak v smeri: Jesenicc; Gorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. drž. žeU Beljak, lnomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano ju i. teL: r-09 tiui'H! Osebni vlak iz Trbiža, a 44 £»utra|. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. u »O predooidne. Osebni vlak iz Oortce c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 poučene Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-3o popoicim;. Osebni vlak iz Se'ctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljakfe. Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. i. 8-3ft i 'čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic* Novega mesta, Kočevja. 84S * » ću*-. Osebni vlak iz Prage, Linca. Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. ttl. M-3 4 ponjfti. Osebni vlak iz Pontablj«, Trbiža, Trsta c. kr d. ž., Gorice c. kr. d. & Odhod iz L|ubljane drl. kolodvori 7 28 tjufaj. Mešani vlak v Kamnik. 2*OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 »O iveoer. Mešani vlak v Kamnik. lO 45 domoći Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznik.h Dohod v Ljubllaoo dri. kolodvori 8 49 cjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO S9 predpo'd^e Mešani vlak iz Kamnika 6 to rvece'. Mešani vlak iz Kamnika. O 63 oonofti. Mešani vlak iz Kamnika. Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.i (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnate*jstvo državnih železnic v Trstu. Na svetovni rastavi v St. Lou su ^904 naiv««j'^ od'i- ko^>*nje , G and PrixM 1327 1 4 11 Zahtevajte povsod % varstveno znamko 1*3* čistilni ekstrakt Globus kerpoonjajo mnogo manj-vredu h ponaredb. Globus v rdečem traku Edtni izdelovalec FRIC SCHULTZ, de!n. družba, Lipsko. A Ohranitev zdravja temelji v prvi vrsti na ohn-nitvi zdravega želodca. Vsi, ki nimajo slasti, ki jih muci gorećica, slabo prebavljanje, zaslezenje Iciodc.i, telesno zagatenje in zaradi tega onemoglost in utrujenost, vsi ki ne morejo uživati navadne hrane, ki po jedi tožijo o želodčnih bolestih, zagatenju, slabosti, napenjanju, vzpehavanju, glavobolu in drugih ne^nlikah želodca, rabijo z najboljšim uspeli m že de-tcitctj* k.-t „Mar'jaceljske kapljice* o. luftuti zoane in priljubljene Bradyjeve želodčne kaplice ki se zaradi »pec fično tek zbujajočega ia žtlodec krepČaj^če^a nčioka iz taujeju kot neprtkosne povsod tam, kjer je trt ha javiti p ©Davni aparat n. pr. pri slabokrvnosti bledičnosti in ob času prebolenja po težkim boleznih ker je