r n N«jr«iji eloveneki dnevnik v Združenih državah Velja »a vie leto $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za bomutvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih .delavcev t Ameriki. like largest Slovenian Daily in the United States. q Issued every day except Sundays i I and legal Hobdays. 75,000 Read TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 211. — ŠTEV. 211. NEW YORK, MONDAY. SEPTEMBER 9. 1929. — PONDELJEK, 9. SEPTEMBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL ANGLIJA FRANCOSKI MIN. PREDSEDNIK BRIAND BO DANES PODROBNO OBRAZLOŽIL SVOJE NAČRTE ZDRUZENE EVROPE - Litavski ministrski predsednik je rekel, da so bile največje pridobitve završene izven Lige narodov. Niti Anglija niti Irska ne bosta pripuščeni, ker nista celinski državi. — Resolucija angleškega zunanjega ministra. PROCES PROTI ŠTRAJKARJEM Porotniki so poslušali iz* siljena priznanja. — Sodnik Barnhill je odločil proti obrambi. MAČKA REŠILA I LETALO ŠELE TREM OSEBAM | ZDAJ NAJDENO ŽIVLJENJE ČEVLJAR LASTNIK 2ENEVA, Švica, 7. septembra. — V pondeljek zjutraj se bo vrši! značilen sestanek. Sklical ga je francoski ministrski predsedi>ik Briand, ki bo pri tej priliki podrobno pojasnil svoje načrte glede u-stanovitve Združenih držav Evrope. Razen zastopnika Irske in Anglije so bili povabljeni na sestanek zastopniki vseh evropskih držav. Sprva je dalo to dejstvo povod raznovrstnim u-gibanjem, pozneje se je pa pojasnilo, da Anglija in Irska ne bosta sprejeti v zvezo evropskih narodov, ker nista celinski državi. Glede Briandovega načrta imajo delegati raznih držav različne nazore. Zastopniki malih držav izražajo bojazen, da bi zveza evropskih držav obvladala vso industrijo in trgovino manjših članic ter jo poverila velikim evropskem narodom. Nadalje pravijo, da bi odstranjenje carinskih o-vir zvišalo direktne davke ter popolnoma preuredilo fiskalne sisteme udeleženih narodov. Na današnji seje skupščine Lige narodov se je pritoževal litavski ministrski predsednik Volde-maras, da Liga ni prav posebno napredovala in da tudi v bodočnosti nič prida ne obeta. Vsi veliki uspehi izza vojne, kot naprimer Locarno pogodbe in Kelloggova pogodba, so bili doseženi izven Lige narodov. Angleški zunanji minister Arthur Henderson je vložil resolucijo, koje namen je spraviti v soglasje ustavo Lige narodov z določbami Kelloggovega pakta. ' I • ■ i Resolucija je na las slična oni, ki jo je predložil lani, pa je bila položena med akte. Grški ministrski predsednik Venizelos je slavil Kelloggovo. mirovno pogodbo. Grška je pripravljena podpisati klavzulo glede prisilnega razsodiščne-ga ravnanja. ------ CHARLOTTE, N. C., 8. septembia Pri včerajšnji razpravi proti šestnajstim štrajkarjem in unijskim uradnikom iz Gastonije je prive-del državni pravdnik nadaljne policijske priče ter si prizadeval spraviti posamezne obtožene v direktni stik z usmrčenjem policijskega načelnika Aderholta iz Gastonije. Med drugimi je bil predstavljen tudi -policist Jackson. Rekel je, da je prišel v stavkarski glavni stan. ko je dospelo poročilo, da postajajo stavkarji nemirni. Pričakovanih zadreg pa ni našel, pač pa mirno zborovanje stavkarjev. V nadaljnem poteku zaslišanja je izjavil, da je vzkliknil obtoženi organizator Beal: — Če bi vas kdo nadlegoval pri piketski službi, streljajte zares! Jackson je baje tudi videl in slišal, kako se je podal obtoženec MacGinnis med štrajkarje ter jim rekel: — Vzemite na piko onega. S tem je baje mislil Aderholta. Pomožni šerif Upton, ki je natu nastopil kot priča, je navedel, da je prišel v stavkarski glavni stan petocys^ minut po streljanju. V glav. stanu je našel tri ženske, ki so zdaj obtožene. Dve sta pobirali patrone, tretja je pa mirno sedela v kotu. Dozdevna priznanja dveh obtožencev je pripustil sodnik Barn-hili v dokazilni materij al, čeprav so zagovorniki temu odločno oporekali. Kot priča je nastopil tudi šerif Allen iz Clevedand okraja ter izpovedal marsikaj glede takozvanih priznanj. Zagovorniki pa so izjavili, da so bila ta priznanja izsiljena s pret-njami, da bodo pretepeni. Tekom debate, ki se je nato razvila, je ukazal sodnik Barnhill porotnikom, naj odidejo iz dvorane. Šele nato je podal šerif svojo izjavo. Šerif Allen je trdil, da je obtoženi MacLaughlin priznal, da je oddal drugi strel na Aderholta in njegove spremljevalce. Nadaljni obtoženec Carter je izjavil, da je bil v šatorišču na straži, ko je dospela policija z avtomobilom. Ustavil je uradnike, nakar Ko je izbruhnil požar v kolibi, je mačka toliko časa praskala zaspanca, da se je prebudil in rešil sebe ter svoja dva tovariša. Pet potnikov in troje članov posadke usmrče-nih. — Ostanke so našli v pusti in neoblju-' deni pokrajini. ZAKLADOV V PALESTINI ŠE NI MIRU NIAGARA FALLS, 8. septembra. Domača mačka je rešila življenje treh mladih fantov, ko je pričela goreti koliba, v kateri so spali. \iauka je toliko časa praskala enega po obrazu, da se je prebudil ter rešil sebe in ostala dva. Člani požarne brambe so pozneje izjavili, da so fantje le za las ušli smrti. Ko so se včeraj zvečer podali k počitku, so pustili v steklenici Že prejšnji teden je bilo večkral pjrotano, da so našli transportni aeroplan " City of San Francisco", ' ki je imel na sebi pet potnikov in i tri člane posadke. Vsa tozadevna poročila, so se pa pozneje izkazala kot netočna. Zdaj pa prihaja iz Winslowa, Arizona, naslednja brzojavka : — Na južnem obronku gore Mount Taylor v Novi Mehiki so našli danes popoldne popolnoma razbit aeroplan "City of San Francisco". ki je bil last Transcontinen- tal Air Transportation in katerega; gorečo svečo. Ponoči se je pa ste-j SQ pogreša]i že od'-torka, klenica prevrnila, nakar je plamen i Nilse] ga je letalec George Rice objel leseno steno. j vsega ra2bitega m sežganega. Razen fantov sta bila v kolibi '.udi pes in mačka. Pes je takoj pobegnil, mačka je pa s praskanjem prebudila mladega neprevidneža. Ko se je prebudil, je poklical svoja dva tovariša, nakar so vsi trije po- j b»gnili na prosto. K,) je dospelo tozadevno poročilo, je iskalo štirideset nadaljnih ae-roplanov pogrešani "City of San Francisco". Letalec Rice je dostavil v svojem poročilu, da so vsi člani posadke in potniki mrtvi. Gledt vec kot sedem let. usode teh ljudi pa ni mogoče izve-Nobeden izmed njih ni bil star deti ničesar liatam-nega. Ostanki letala leže v pusti po krajini, in uradniki Transcontinental Air Transportation so se takoj pričeli posvetovati, kako bi dospeli do mrtvih. PRESTAVLJENI LAŠKI ADMIRALI VOJNI DEPARTMENT ODOBRIL GRADNJO PREDORA POD REKO WASHRINOTON, D. C., 8. sept. Vojni department je včeraj odobril ptedlog newyorske prometne oblasti. da zgradi predor pod East Ri-verjem med Manhattanom in Brooklynom, Predor bo vodil od Rugger Slip v Manhattan do Jay Street v Brook-Ivnu. VELIKA NESREČA OB FINSKEM JEZERU KODANJ. Danska, 8. septembra. V skoro slišni razdalji od obali je utonilo 130 oseb. večinoma šolskih otrok, v jezeru Wasijavri, v bližini Tummersfors, Finska, včeraj popoldne, ko se je majhni izletniški parni k Kuru potopil v eni minuti. Kuru, Ul jc vzdrževal poletno službo na jezeru, nI mogel biti oddaljen od pristanišča več kot eno miljo, ko je zadel parnik velik val ter se Je pričel takoj potapljati. Opazovalci na bregu so videli strašni boj za življenje, a niso mogli pomagati, ker se je pripetila nesreča prehitro. K 'SM . TOSCANINIRES1GNIRAL KOT VODITELJ SCALA OPERE MILAN, Italija, 8. septembra. — Resignacija Arturja Toscaninijak kot ravnatelja Scala opere v Milanu, ki je bila že dolgo pričakovana, je bila sedaj oficijelno potrjena. V napol oficijelnem poročilu se je danes glasilo, da bo Toscanini vodil šestdeset koncertov v Ameriki. nakar bo odšel v Baireuth, da vodi vprizoritev opere Tristan in Isolde in Tannhauserja. Njegov naslednik ni bil še izbran, vendar pa se imenuje več imen, med njimi tudi Pietro Mascagnija, Guarnierija, Del Campa, Oesabata in Straussarr RIM, Italija, 8. septembra. — Ministrski predsednik Mussolini je kot mornariški minister včeraj ob- ] javil veliko število korenitih izpre-memb v osobju italijanske mornarice. i Admiral Angelo Ugo Conz bo za- ! pustil svoje mesto kot poveljnik pr- t ve eskadre dne 1. oktobra, da sledi admiralu Alfredu Actonu kot predsednik višjega mornariškega sveta. Admiral Acton pa bo stopil v pokoj. Še v?č drugih izprememb je bilo naznanjenih, kajti laška mornarica potrebuje svežega duha. « je neki policist zgrabil njegovo puško. Temu je sledilo splošno streljanje. Carterju je dala puško unija. MacLaughlin je rekel, da so mu po aretaciji pretili s smrtjo ter mu obljubili, da bo zanj vse dobro iz-, padlo, če bo govoril resnico. ANGLEŽI PIJEJO MANJ SEATTLE, Wash., 8. septembra Winston Churchill, znani angleški državnik, ki potuje v Californijo. se je ustavil danes tukaj ter rekel, da popijejo njegovi rojaki prostovoljno manj pijače vsako leto in da se je vslcd tega skrčilo število kriminalnih obsodb. Churchill pa ni hotel razpravljati o prohibiciji v Ameriki, kajti če se govori resnico, žali samoljubje ameriškega naroda. I Sovjetska vlada zahteva od ruskega begunca, ki se mudi v Mehiki, naj ji izroči dragocenosti, ki so bile last prejšnjega1 ruskega carja. MEXICO CITY, Mehika, 8. sept. Sovjetska vlada je stopila v stik z mehiškim zunanjim uradom, da napoti tukaj živčega ruskega čevljarja Teodorja Čertirkina, naj vrne dragulje, pohištvo, obleke in dragocene dokumente, ki so baje last pokojnega carja Nikolaja. Prvi tajnik sovjetskega poslaništva Boris Pojvalinski je pozval mehiško vlado, naj se polasti tep,a "zaklada". Čevljar se izgovarja, da je dobil te stvari od zadnjega caristič-nega poslanika Rankhausena in da so sedaj njegova lastnina. Vsi ti predmeti, brez ozira na pohištvo, se nahajajo v enointridesetih kov-čegih. OBISK MACDONALDA BO NAJBRŽ KANCELIRAN LONDON, Anglija. 8. septembra. Wickham Steed je izjavil, da ima iosti vzroka za domnevanje, da ne bo nameravani obisk ministrskega predsednika MacDonalda pri predsedniku Hooverju v jeseni le prelomen, pač pa da se ne bo sploh za-rršil. Mr. Steed piše: — Brez dvoma hoče MacDonald oditi, a delegati nekaterih drugih dežel so mnenja, ia bo stališče, katero bo zavzel, delalo obisk neprimernim, celo v interesu razoroženja ter miru. NOV SPANSKI KONZUL V CH1CAGU MADRID, Španska, 8. septembra. Kraljevska Gazeta je danes objavila kraljevo povelje, s katerim je bil imenovan Santiago de I. lgiro španskim konzulom v Ch icagu. NOV REKORD ZA NAGLICO - i RYDE. Anglija, 8. septembra. — Anglija namerava "zdrobiti rekord treh kilometrov na minuto, ki je bil dosežen v pondeljek, a priprave za to so odvisne od številnih faktorjev, predvsem od vremena. Najbrž se bo uporabljalo za to nove vrste Gloster-Napier aeroplane, ki so baje najboljši in najbolj moderni. V DEVETNAJSTIH URAH PREKO KONTIN ENTA Na sliki vidite drzne letalce, fotografirane na Roosevelt Field, ki so dospeli iz G len dale, Cal., v devetnajstih urah in petintridese tih minutah. Polet Je bil vprizor j en, da se pokaže, kako hitro je mogoče dospeti z dobrim aeroplanom preko ameriškega kontinenta. SIN GE. SCHUMAN-HEINK SE JETOROČIL LOS ANGELES, Cal., 8. septembra. — Ferdinand Kari Schumann-Heink. sin slavne pevke, se je poročil v6eraj z June Osborn Saiyer. ki je znana pri kinu kot June Osborn. Vojna poročila naj skrbe le za "pomirjenje" inozemstva. —Angleži iščejo povzročitelje nemirov. JERUZALEM. Palestina, 8. sept. Čeprav je angleška vlada navidez vladarica položaja v Palestini, je vendar jasno, da bo moralo tam še dalj časa. ostati večje število vojaštva. Zadnji dnevi so bili precej mirni. Vršilo se je le par spopadov med angleškimi četami i n Arabci in med Arabci ter Židi. V dolini Esdralion je padlo v boju deset Beduinov, ki so hoteli o-plenitl židovsko kolonijo Kear Tabor. Tudi pri Gazi Je prišlo do spopada med angleškimi vojaki in Beduini. Blizu Castinije je bilo aretiranih šestdeset Arabcev ter dva šejka. Dolže jih, da so kolonijo razdejali. Medtem skušajo Angleži dognati, kdo je povzročil nemire. Angleške oblasti tvorijo že posebna sodišča kot je že določila proklamacija visokega kancelarja Chancellorja. Sodišča bodo sestavljena iz angleških upravnih uradnikov, od katerih pričakuje vlada, da bodo nepristransko razsojali med Židi in Arabci. Židje in Arabci se bojujejo sedaj bolj z besedami kot pa z meri ter dolže drug drugega, da so povzročili nemire. Strinjajo se pa glede ene točke. Glavna krivda je zavožena angleška mandatna politika. Voditelji Arabcev izjavljajo, da ne bo imela Palestina brez močnih posadk nikakega miru več, razen če bo dala vlada Arabcem jamstva, da ne bo podpirala Židov in židovske trgovine. WASHINGTON, D. C., 8 sept. — Angleški poslanik v Washingtonu Sir Esme Howard je sporočil ameriški židovski Legiji, da bodo dobrodošli ameriški prostovoljci za službo v Palestini pri angleških vojaških oblastih. Kakih dvatisoč ameriških Židov, večinoma vojnih veteranov, se je prostovoljno proglasilo za službo v Palestini, da pomagajo zopet ustanoviti red in mir. ni i m i mi nun i'mu 11 in 111111111—i j DENARNA NAKAZILA | šujemo nakazila ceniku: Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-nakazila v dinarjih in lirah po sledečem Din. v Jugoslavijo BOO ................S §.30 ! Lir 1,000 ................$ 18.40 j " I,BOO ................$ 40.75 j " 6,000 .. ..........$ 90.60 j " 10,000 ........ $180.00 v Italijo 108 '......................| 8.7f 100 ......................$11.80 800 ......................$16.80 600 ......................$27.40 1000 ......................$64.3$ | j Stranke, ki nam naročajo xtplacila v ameriikik dolarjih, opo-| j ear jamo, da smo v sle d sporazuma • naHm svetom 9 starem 1 1 kraju v stanu enižati pristojbino ta taka izplačilo od 3% na t% I--—--■■■ I Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; ! za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. I Za izplačilo večjih zneakov kot goraj naveden«, bodid ? dinarjih | lirah ali dolarjih dovoljujemo Še boljfte pogoje Pri velikih 1 olih priporočamo, da se poprej k nam rporaramet« glade ' aakaaila. m I IZPLAČILA PO POtTI SO I4EDNO IZVItiKNA V OVKN O« TUN TKDMl* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER MM PRISTOJBINO 75o. 5AKSER STATE BANK i OOBTLANDT STREET, NBW XO&X, WL X Telephones Banim§ 0B90 "G L A a }f A'tfo r A* NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 9, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in D. 8. A "Glas Naroda 99 Frank ' Owned had Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) it Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: Sit W. 18th Street, Bonnifh of Man hstan, New York City, N. Y.j -G LA S NARODA (Vllee of the People) Issued Every Day Except SundayB and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado _____________________________$«.0G Za pol leta ____________________________$3.00 Za četrt leta __________________$1.50 i Za pol leta------ Za New York za celo leto ------.$7.00 Za pol leta _________________________.$3.50 Za Inozemstvo za celo leto______.$7.00 -.43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prtobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "flLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New Tort, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 warm .i ww imieasB SMUKI PRED SVOJIM PRAGOM Med najwrje zagovornike morale iti obenem tudi }»rnhibi<-ije, seveda, se prištevata albanski senator Hef* lin ter pridigar Billy Sunday, ki z Roekefellerjevo pomoč" jo izganja hudiča iz te^a pretresenega sveta. K< s je, da stariši niso odgovorni za početje svojih o-irok, vendar se malo eudno zo počili streli. Orožniki so skočili s konj in se poskrili v skalovje. Gledali so, odkor streljajo sovražniki, in Jackson jih je kmalu zapazil. Ro-par.ii so bili skriti med pecina'ni in so streljali na zasledovalce. Dva orožnika so ubili in tri hudo ranili. Jackson je. zapovedal, naj tudi oni streljajo. Orožniki so oddali nekaj salv in sovražnik je kmalu u-tihnil. Večina roparjev je bila hudo ranjena in ubita, le '"Volkulja" je smehljaje ležala v svojem zavetju in dajala povelja. Po vsej krajini so krožile govorice, da "Volkulja" sploh ni ranljiva, a vsaka njena krogla do pomeni smrt. Premišljevala je, kako naj se ogne sovražnikom, tedajci so počeli streli tik nad njeno glavo. Volkulja je poskočila in zavpi-la: "Obkolili so nas! Bežitfc na planoto!" In res je bilo tako. Tistih pet mož, ki jih je bil poslal Jackson k Leverlijevemu prepadu, so napadli tolpo z nasprotne strani. Kmalu so orožniki zapazili, da se tolpa umika. Sprožili so še enkrat, nato pa skočili na konje in oddirjali -ii njo. Na planoti je zagledal Jackson Volkulj inega belca V tistem trenutku ni poznal druge želje, kakor ujeti smelo Volkouljo in jo privesti pred predstojnika, kakor mu je bil obljubil. Začel se je divji SLOVENSKA PESEM NA RADIO Ntka slovenska družina je dobila nekje iz Pennsvlvanije precej čedno služkinjo, da bi kuhala in na otroke pazila. Pe enem tednu se je mož vračal ; z dela in je srečal na ulici svoje že- Svetozar Banovec in Zora Rapa-sova pojeta v četrtek 12. septembra t. 1. od 9.15 do 10. ure zvečer na WTMJ radio-pestaji i Milwaukee Journal> — Central Standard Time — samoslovenski program, vključno arije iz oper v slovenskem jeziku in s spremljanjem celokupnega | orkestra, ki ga ima imenovana po- | staja na razpolago. Program je po dosedanjih načr- [ lin sledeč: * | no. — Ti, kako ti kaj ugaja naša Ne-ška? — ^a je vprašala. — Se mi zdi, da nismo še nikdar take imeli. To pa je punca. ja. — Oh. saj se mi je zdelo — je odvrnila — zato sem jo pa tudi dala danes zjutraj vstran Banovec: Vilhar: Bodi zdrava domovina. Prohaska: Kaj bi te vprašal, dekle? Adamič: Planinec. Banovec: Puccini: Arija Cavaradossi epere "Tosca". Flotow: Arija Lyonella iz opere "Martha". Verdi: Arija Duce iz opere "Rigo-letto". SLOVENSKE NARODNE: 4 Banovec-Rapasova: Pavčič: Bratci veseli vsi. Pavčič: Ko so fantje proti vasi šli. Jenki: Šumi gozd zeleni. Pavčič: Lahko noč. 2ena je prišla vsa objokana do- ; mov. | — Kaj jokaš? — jo je vprašal i mož. — Žalostna sem, ker sem si dala bodoi/nost- prerokovati. — Jaz pa veaeževalkam nič ne verjamem. Take babe čenčajo še I sarr.e ne vedo kaj. samo da skube-jo ljudi za denar. — Saj tudi jaz dosti ne verjamem, pa vseeno so me njene bese- iz *' de globoko ganile. — Kaj ti je pa vendar rekla? — Rekla mi je, da bom še to leto vdova. Mož je prebledel. zgrabil klobuk in planil skozi vrata. — Kam pa tečeš, za božjo voljo? — je kričala za njim. — Na sodnijo grem. takoj nasod-nijo. — Nikar je ne naznani, saj je reva. S takimi čenčami si služi svoj kruh. — Čenče gori, čenče doli, — je odvrnil mož — toda za vsak slučaj se bom dal ločiti od tebe. V Clevelandu, O. in po drugih vzhodnih državah bo ta program PREGNANI DUH0B0RCI NELSON, B. C., 8. septembra. — Skupina 250 duhoborcev je skušala priti skozi mesto Nelson do jet-nišnice ter tam oprostiti svoje tovariše, ki so begali nagi po mestu ter so jih vsledtega oblasti aretirale. Ko so duhoborci zapretili, da bodo že naprej nagi demonstrirali, je navalila nanje policija in velika množica meščanov. Duhoborci so se nato umaknili izven mesta ter si zgradili šatorišče. Duhoborci nočejo plačevati davkov ter se vsledtega upirajo oblastim. ADVERTISE in -'GLAS NARODA" lov in kmalu so ostali vsi orož- \ čuti po sledečih postajah: WEAR-niki daleč za njim. j WTAM, Inc. (1070K); WHK Radio "Pazite, Jackson!" so klicali to- Air Service Corporation (1390K>. Glavna privlačna r sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. * ' : . .'-J r* Xsw mesečno 'obrestovanje. Obresti po Sakser State Bank NcwY«k,N.Y. JLL. Zdaj smo pa že dospeli tako daleč, da se bo glasilo v posmrtnih naznanilih: — Pokojnik je umrl naravne smrti, — povožen od avtomobila. Sluga: — Ta mumija je ravno 3000 let in 23 dni stara. Tujec: — Kako pa morete vedeti to tako točno? Sluga: — Veste, jaz sem vstopil tu v službo pred 23 dnevi in takrat je bila stara 3000 let. Stavbnlk je nadzoroval zgradbo in zalotil delavca z rokami v žepu, kako je druge opazoval pri delu. Razjarjen ga je nahrulil: — Takih ljudi, kakor ste vi, ne morem rabiti. Tu imate svojo tedensko mezdo, pa pojdite k vragu! Delavec je bil presenečen, potem pa je sprejel denar in odšel. Stavbenik je nato ves Jezen poiskal po-lirja, da bi še tega ozmerjal, ker ne pazi ne delavce. — Gospod, — mu je dejal polir, — saj oni ni bil pri nas zaposlen, prišel je samo vprašat, če imamo kaj dela zanj. MS3RPMI -o L A 8 NARODA" j—I______ NEW YORK. MONDAY, SEPTEMBER 9, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY la P. 8. A. DEMONSTRACIJE V NEW YORKU ANITA FORBES: MOJE PONOCNE PUSTOLOVSClNE Eno najboljših noči sem preživela v Avstraliji. Veselo sem jezdila iz kraja v kraj; imela sem veliko fantazije in malo znanja c krajevnih razmerah. Moj zadnji posti tel j ml je bil naznačil pot. lo- gneta plačo. To je združeno s popivanjem. Pred odhodom je "Keber" nezaupljivo stopil k meni in ml r»kel. d;, naj postavim sekiro pred vrata spalnice, da se bosta moža. ki se vr- da v teh krajih prav za prav cest neta vinjena iz mesteca, spomnila, n! bilo m tudi ne kakšnih po;pbno zna'ilnih znakov. Dejal mi je, da naj jezdim naravnost, dokler ne piispem na Rankinovo mejo". Ves dan iem se ravnala po solncu, to-d." solnčni zahod me je bil zatekel v kraju, ker ni nič pričalo o kakr- kdo da je v paslelji, ki sla si jo pa navadi delila med seboj. Obljubila sem. Naslednjo noč me je vzdramil strahovit ropot v sosednji sobi. Urno vzamem sekiro in stopim v sosednjo ^obo. Ondi so bili trije mož- nov s kakimi dvajsetimi kamelami. Bilo je spomladi in samci, ki občutijo dobo parjenja, so postali vihravi in nori. Izbiizgavali so neko neprijetno tekočino in rjoveli kakor biki. Edino varno mesto je bile na njihovem hrbtu; vse kar so videli pred sabo, so v svoji pomladni jarosti napadali. nt koh meji; ko so se prikazale je: na novo došli tujec je bil v zad-rvtzdc. en. izgubila ves oii. nta- njem stadiju obupa eij.';ki čut in jezdila tjavendan. Nenadoma se je moj l:onj uprl. Bi! je čisto izčrpan, toda obcutii je v tiozda ogenj, preden sem ga jaz opa/ila Kienil je naravno, t k njemu. 1 Presenečen mlad moški v kccka- "Preveč se ga je naleze!", mi je ' ^ pojasnil gostitelj, "in se zdaj pripravlja na samomor \ Tujec je ne-umljivo momljal. Svetovala sem mu mor no črno kavo. 4 Keber" se je opotekel k ognji- Neko jasno lunino noč sta dve veliki kameli pretrgali konopec, ki i veže sprednje noge pod kolenom. Njuno rjovenje me je pognalo iz : šatora. Noč se je videla pošastna, • pclna vrvečih likov. Dve kameli ta se vrgli proti meni; izrabila sem adnji hip in skočila slabo oblečena, kakor sem bila, v bodeče grmovje. Nastal je velik popish. Živali sta divje tekali po taborišču, pod njima so se podirali šatori. Vso noč smo Ibvili te zoprne zverine; šele. zopet ukrotili. ti. da bi jo bil skuhal. Suhec-dol- ■ ti mri ><■ vm 1 rri OL-ni i kier ie giri je stopil na verando, da bi on- I , . 1 ' 1 J vt 1(0 KJ'r Jr ' . J * .... ' ko sta se dovolj izmučili, smo ju kuh.. 1 ve or jo. Vprašal me je "kam di postlal tretje ležišče. Obrnila sem hum a" jezdim in mi jo. potem tujcu hrbet; v tem hipu je mož peko je dodobra premeril s pogle- tegnil britev. Ni mu uspelo, da bi si bil prerezai vrat, toda ranil se je bil tako hudo. da sem se bala: zdaj pa zdaj se mu bo glava po-besila na hrbet. Ko smo ga za silo obvezali in položil v posteljo je "Keber" zajez- dom mojega konja ponudil večerja in vsa svoja pokrivala. Ta večer je bil dokaj zabaven. Obmejni jezdec ni videl ves mesec nikogar, ki bi bil človeku podoben; iir.a družba o mu bile papige ka- dil spočitega konja in se nekam do-caduji. Postal je zelo zgovoren; s ;ip:> v ustih in s širokim klobukom •lavi . ki mu je stal kakor pri- bre volje namenil po zdravnika, ki je bil petdeset milj daleč. Mislila tem, da:n po nepotrebnem trati »epljen, jc pripovedoval o svojem j ker mora samomorilec do iviienju i zdravnikovega prihoda izkrvaveli.. Zjutraj mi je bil pokazal, kako' Midva s suhcem sva sedla na v l.i pufftaloon — planinski j stolce. V nekaj minutah je moj zna-kruh berz kvasnic — in mi nazna- nec zadremal. Mislila sem. kako čil p.)t v smer. o kateri sem misli- . ZCperno brezčutno je to, vendar la da me je bila privedla sem-le; | cem se kmalu nato samo vdala rekel je, da tudi ženska ne more Upancu Jutranji svit naju je vzdra- »iti do obmejnega žičnega plo- j miJ Samomorilca ni bilo nikjer! i a. Moj konj se je — kakor sem ob- , Razburjen? sva pretaknila vso čutila - nekoliko ori jen tiral v pro- hišo. Suhec jc že trdil, da nas je ta • taru in sem mu pustila proste uz-j človek potegnil za nos. raaian Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — f ft.' GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street t New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. r.sri! Stranovi! V Abesiniji sem preži vela zelo nemirno noč zaradi — ne j vem, zaradi časa prav za prav. Za- | taborili smo se v bližini mohame-danskega pokopališča. Moji sprem- , ljevalci so ugovarjali: kot koptiški . kristjani so bili preverjeni, da na i grobeh nevernikov strašijo duhovi". Nisem dovolila, da bi se bili pomaknili kam drugam, ker se mi Ko so dospela v Ameriko poročila o preganjanju Žilov v Palestini, so priredili newyorski Židje velike demonstracije proti Angliji. Eden plakatov, ki so ga nosili v sprevodu, je nosil napis: "Prelivali smo našo kri in pomagali xa vejeva ti Palestino. Ali je to naša nagrada?" Osem dni živ v zabiti krsti. Avantura kopača zlata. Ljubljana. 21. av^. | resente za svoj načrt. Po dolgem L. 1890. je poslala turška vlada'.iskanju Je zainteresiral angleško mladega generalštabnega oficirja j narodno banko, ki je poslala na Vladislava Karolinškega iz Starega Grško dva geologa in investirala , Bcčcja v Makedonijo, da izvrši tam velik kapital v to delo. Po kratkem ' neka kartografska dela. Ko je de- raziskavanju se je posrečilo Kato-lal na terenu, je odkril Katolinski' linskemu. da je odkril zlato žilo v ; v bližini sela Arret-Gissar prece:š-j bližini grško-jugoslovenske meje. nje množine kovin. Posrečilo se mui Koliko zlata so dosedaj izkopali, ..e je. da je dobil dovoljenje za razi-' ne ve natanko. Sodi se .da ga je skavanje kovinskih plasti. Zgradil; izkopanega za približno 40 milijo-si je v bližini kočo in si v njej u-' nov dinarjev in pričakujejo, da redil moderen laboratorij. O rezu!-' bodo izkopali se za dve milijardi! j tatih svojih raziskovanj je čuval j Končno po 39 letih sc obeta Katolin- je zdelo, da je prostor zaradi sen- j ij raznih fakirjev, najstrožjo tajnost. Od časa do časa, skemu, da postane eden največjih se je pojavil v Solunu, prinesel ob- 1 bogatašev. Katolinski namerava pri lastem. ki so prihajale vpoštev," Zadnje čase v Evropi kar mrgo- posetnike spuščali v prostore le ki razkazujejo posameznih skupinah. ce. vode in paše najpripravnejši. j svojo umetnost. Fakirjem so v zad- Nenadoma je obstala neka žen- Podkupnino on nato zopet izginil.' ti Bitolja. Predno sem se vlegla k počitku, t. j njem času pričeli zelo gledati na ^ka pred okencem krste, skozi ka-l v solnu 50 kmalu zvedeli za nje-J j. oblekla si še kakšne volnene re* prste in so doslej že opetovar.o terega se je mogla videti glava fa-i govo radodamost, ki je vzbudila di preko jezdnih hlač in sweaterja ! ugotovili, da je večina njihovih kirja in kljub protestu zadaj sto- tem več^e začudenje, ker je bilo' in zlezla v trajnato spalno vrečo,! umetnosti trik in da gre v mnogih ječih ni hotela oditi naprej. Ko ji': znano, da je prišel mladi oficir v primerih zgolj za sleparijo. Tako je fakirjeva hci pričela prigovarja- Makednijo reven ko cerkvena miš. četi te dni z iskanjem zlata v onon- ZA ZDRAVO BARVO LAS de; zares, prispela sva k postaji. Pf.dobna je bila Noetovi barki, imela je dva lokala in streho iz poci-njen pločevine ter verando sredi kolev in žičnih ograj. Moj gostitelj je slGvel po vsej Avstraliji pod imenom "Keber", ker je imel od sile čudno obličje. Toda imehljaj mu Je bil lep in širok Pri njem se je mudil neki nevrjetno mriav moiki. Na postaji je bila samo ena postelja. ki so jo dali meni; po večerji smo navili staromoden gramofon in plesali v jahalnih čevljih. Koncem tedna sta se moj gostitelj in njegov prijatelj odločila, da pojdeta v najbližje mesto in dvi- • Ne govorite tako abetno", sem ugovarjala. " Saj sem ga videla, kako se je zarezal". Mož ovičidno ni verjel niti iastnem očem. Ko sva se najbolj prerekala, pride sluga z novico, da leži v potoku neki tujec. Povedal je, da se mu glava drži z obvezo in da sc je vio-pil v prav plitvi vodi. sem si ogledala pokopališče. Bilo jc ograjeno z nizkim zidom. Grobovi so bili pokriti s kamenjem, v kotu pa je stala mrtvašnica. Ko sem se preverila, da se tiči v nji nobeno človeško bitje, sem se vrnila v šator in zaspala. POTRTI?* Brez tek«? Nervoini? Nc obupati. Pomaga naj vam Itvirll Eaorua. izborna prebavna in odvajalna tonih«, ta novi moti in na pot ta adravju. Recite le-karnarju danea za atek« tanive. ESORKA IfciflUii * Okrog polnoči me je predramilo neko trkanje. Zavpila sem nad vojaki: "Nikar ne trkajte! Čas je, da za- spite!" Na moj vzklik ni nihče odvrnil. To se mi je zdelo sumljivo, pa sem I sem stopila iz šatora. Bil- je po-' šastna noč. Skozi veje minoz Je tre-j petala bleda mesečina. V drevju Najbolj so motile moje noči hi- j je šumel veter in dva ptiča sta se i ene in kamele. 'Duhovi" prihaja- klicala od nekje s čudnimi, zateg-jo v poštev šele na drugem mestu.! njenimi glasovi, ki so izzveneli na Ko sem potovala po Abesiniji, I koncu kot bi kdo zalajal, smo zavezovali kamele h kolom tik šatorov. Vse je bilo dobro, dokler niso hijene obdutile potrebe po ve- se je nedavno pojavil v Parizu fa- ti, naj gre dalje, je začeia razgra-kir, ki se je pustil zakopati, preba- jati, kar bi bilo znak za nekatere dati, nabadati itd. Neki francoski učenjak ga je razkrinkaj in dokazal, da je vse skupaj trik in bluf. Zato so postali fakirji bolj previd- Govorili so. da je Katolinski odkril tajno zlato žilo. I*o naredbi sulta- posetnike. da so začeli s palicami na Abdula Hamida sc Katolinskega aretirali in njegovo kočo izravnali z zemljo. Pod ruševinami koče so in dežniki razbijati po krsti. našli grudo zlata, težko okoli 500 funtov. Abdul Hamid je pozval Ka- Trkalo je venomer — sicer pa ! je bilo v taborišču nenavadno tiho. Stopila se mlf prvemu sosednemu šatoru. .Bil je prazen. V dru- Vsled tega hrupa se je fakir zbudil, zagrabil ?a kladivo, ki ga je m. ' imel poleg sebe ter razbil notranje 1 tolinskega k sebi in ga vprašal, od-; Te dni se je pojavil na Dunaju steklo okenca, da bi se ne zadušil j kod ima zlato. Katolinski je ted ij; mož, ki si je nadel fakirsko ime To v vzbujenem stanju, nakar, je po-| priznal, da je v resnici našel izdat-j Kha, ki je pa Evropejec in sic^r licist, ki je stal poleg na straži, s no zlato žilo. Nemec Ludvik Hubert iz Duessel-. pestjo razbil zunanjo šipo. Fakirja i Obvezal se je, da označi kraj zla-, dorfa. To Kha nima na . ,oi nič so najprej, okrepl-ali z vodo, ostal1 tega rudnika in ko je predložil sul-. fakirskega. — ni mršav in prosoj- pa je nadalje v krsti, ker je občin-; tanu načrt, ga je pustil izgnati v nega lica ter demonskega pogle-'^tvo pričakovalo njegovo vstajenje t Avstrijo. Sultan je dal nato kopa-da. marveč je tolsta pojava z de- • šele za polnoči. Nekako o pol 12. pobelim obrazom in dobrodušnimi neči so odprli zunanji zaboj, na kar očmi. Dunajčani so bili mnenja, da je odvetni:; dr. Scheslnger pregle-bi mu lahko preje prisodili mesar- dal pečat in ključavnice krste, ki ski kakor pa fakirski poklic. | jih je našel v redu. Ugotovili so. Ta fakir je obljubil, da bo osem se okroglo okno nad fakirjevo gla-dni navidezno mrtev ležal v krsti Vo ne more premikati, kakor trdi-in se nato zopet zbudi. Pred dnevi jo njegovi nasprotniki. Krsto so za se je res pustil zapreti v stekleno,' tem prenesli iz lesenega mavzoleja hermetično zaprto krsto, trdeč, da1 ti na kraju, kjer bi moralo biti zlato. Kmalu s eje izkazalo, da je na- "S čvrsto voljo lahko obvladaš prirodo." piše Angležinja Mulfor-dova. Še varnejše pa je, če se žc naprej čuvaš, kajti za ženo nastopi grozen čas. ko ji začno siveti j lasje. l Mulfordova navaja več vzrokov, I zakaj lasje sivijo. V prvi vrsti pospešuje sivenje glavobol, potem pa slaba hrana. Suhi lasje prej osive kakor mastni, zato najdemo pil Grkinjah in Italijankah, ki pripa-j dati južnim plemenom in uživati i mnogo olja, lase lepo črne do pozne f starosti. Mulfordova daje tudi sve-■• te. kako je treba negovati lase. Za 1 umivanje glave je pri črnolaskah i najboljši takozvani "zeleni čaj", za plavolaske pa kamilčni čaj, ki mu v maneže cirkusa, kjer sc bile vse čerji. Potlej nas je njih rjovenje po bliskovo vrglo iz spalnih vrečic. Na- j ni bil^treba^nm ooRledati ^ bo v nedeli° 106110 12- z°pet tribune natlačeno polne občinstva. I __________' ' Obudil iz smrtnega spanja. Eksperi-' Ko £0 odprli krstc> so zagledali fa- vadno so se mezgi prvi utrgali in se splašeno zakadili v šotore. Do-rrauini so v takem primeru kar na slepo streljali; niso se dali preveriti. da so v bližini hijene, ne pa razbojniki. Hijene pa niso, kaj pa da. nikdar zadeli. Hujše pa je. če kamele znorijo. Pred nekaj leti sem potovala križem po Libijski puščavi. Bila sem preoblečena v Beduinko in sem vo-; dila s seboj karavano 70 domači- i I I Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" || ' 4 {{111 prepričanismo, da boste potem stalni naročnik. ker je bilo blatno na široko odprto. Zelo počasi sem se obrnila proti pokopališču; zdelo se mi je, kakor ida ne bi stala na lastnih nogah. V hipu, ko sem dospela k zidu, se je dvignila neka bela torba in se mi s krikom vrgla noa noge. Ko se je srce zopet znašlo v normalnem stanju, sem se zavedla, da je to moj sluga, ki se je bil zavil v bel. z zemljo pomazan prt in si o-besil okoli vratu vse amulete, kar jih je zmogla karavana. "Kaj pa počenjate?" — sem ga vprašala. Pokazalo se je, da so vsi drugi odšli na vas. "Pazim na mezge, da ne požro vsega zrnja. Zavil sem se, ker tukaj straši", je odvrnil. "Kaj pomeni to trkanje?" sem vprašala. Trkanje se je glasilo, kakor da bi prihajalo z one strani ob-tidja. Abesinec mi je pojasnil z glasom, kakor ga ima oče, kadar govori nespametnemu otroku:, *To so duhovi nevernikov. Trkajo ob rakve, a ne morejo priti ven".' Stresla sem se. "Pojdite v vas", sem velela. "Sama popazim na konje". V resnici pa sem se zaprla v šator in prižgala vse luči, ki sem jih mogla najti. Sedel« sem nemirno na ležišču in poslušala. Trkanje je bilo neenako glasno, včasi pa sc je za hip ustavilo. Proti jutru je postalo močnejše in blizu mene je prasketalo, kakor da bi se lomilo drevje. Nato je nenadoma prenehalo. Taka je bila woja abesinska noč. Nikdar nisem kaj Je bi- la vzrok trkanju. zagledali ment je priredil v cirkusu "Cen-j kii^a v njej, rdečega obraza in vse-tral" in naravno je, da je med Du-pga potnega. Brada mu je narasla najčani, ki so kljub svoji skepsi ve-' za ^ cin orientalskao bleka se ga rovali njegovim besedam, zbudil v: liko zanimanje. Istočasno je prispel na Dunaj neki mož, ki zatrjuje, do je fakirjevo eksperimentiranje navadna sleparija. Gre za indijskega profe- je tesno oklepala in izgnil mu je debeli trebušček. Podpiran od nekaterih ljudi, se je dvignil ter se vsedel med ovacijami gledalcev na bližnji stol. Ko so ga pregledali zdravniki, so ga stehtali in ugoto-sorja Agnihotra, ki pravi, da je fa-j^11- se mu ie teža zmanjšala od kirja To Kha v Nemčiji že opetova-j 1015 na 91 kš- Zgubil je torej no razkrinkal in mu dokazal sle-.na teži 10.5 kg. Umili so mu obraz parijo. Ko je To Kha priredil svoj 2 jesihom. nakar je po sprejetju lo- vor je vega venca odgovarjal na o-čitke proti njemu, ki so bili objav-j Ijeni v javnosti, kakor smo jih navedli. Omenjenega indijskega profesorja je označil za svojega bivšega učenca ter končno izjavil, da je pripravljen odstopiti ves svoj dobiček njemu, ako se mu posreči o- V VODI STA ZGORELA. crt goljufiv. Abdul Hamid se je o- , . . ° ^ .. . , , .. primešaš nekoliko konjaka, brnil na avstrijsko vlado in zahte- * val, naj prisili Katoliškega, da1 izda pravi načrt. K sreči je Kato-' linskega zaščitil sam cesar Franc Konsumno društvo v Levici na Jožef. j Slovaškem ima pod prodajalno ve- Po revoluciji v Turčiji se je Ka- liko klet in to je o priliki zadnjega prvi eksperiment v Nemčiji, je povabil profesorja za izvedenca in r.a. priče. Trik, ki se ga je baje To Kha poslužil, je bil tako spreten, da mu je nasedel Indijec sam. No. kasneje je ugotovil, da gre za prav originalno sleparijo. V decembru leta 1927 je To Kha nastopil v Vra- tislavi, kjer ga je Agnihotra raz- stati le 5 ur v krsti. V pisami cir- f krinkal. Profesor je ugotovil, da se! kusa sta ga preiskala še dva zdrav tolinski vrnil v Solun in odpotoval na kraj, kjer je nekoč stala njegova koča z laboratorijem. Ker je reka, ki je tekla mimo njegove koče, izpremenila svoj tok, je izgubil vsako orijentacijo. Toda Katolinski, energičen in kljubovalen, ni opustil svojega namena, da ponovno najde zlato žilo. Odpotoval je leta 1919 v Atene in se obrnil na Ve-nizelosa. Pogajanja z njim so uspela in po Venizelosovi naredbi je-grški minister Spiridis 1. 1920 dovolil Katolinskemu. da nadaljuje z izkopavanjem. Ko je Venizelos padel in prišel rta krmilo Gunaris, je proglasil Katolinskega za šarlatana in mu ustavil državno pomoč. Katolinski je zapustil Grško in odšel v inozemstvo, da poišče inte- deževja zalila voda tako visoko, da so skušali prostor izprazniti. Poslali so pod zemljo dva fanta, ki sta bila tako neprevidna, da sta se podala pod zemljo, s tlečima cigaretama, oeprav sta vedela, da se nahaja v shrambi tudi bencin. Cim je prišla cigareta v dotik z vodo. se je tekočina vnela in fanta sta jeia vpiti na pomoč. Kljub temu. da sta bila do vratn v vodi, pa sta zgorela pri živem telesu. Poznejša preiskava je dognala, da se je v kleti prevrnil sod bencina. ki se je pomešal z vodo. Pri reševalnih delih je prišlo celo do efcs-pozij. Ko so potegnili trupli obeh mrličev iz goreče vode, sta bili taf-ko disformirani. da ju skoro niio prepoznali. WflJULln A- iJKJG* w: »CTESSS; bCiM.. fcMNiflfilH"'' rdeča šipa v krsti premika. Ponoči, kadar ga je straža zapustila, je šipo vedno premaknil in njegova hčerka, ki je bila vedno v bližini, mu je dala jedi in pijače. Ugotovil je tudi, da je bila gumijasta podglavna blazina napolnjena z vodo, tako, da jo je fakir lahko s pomočjo neke nevidno pritrjene cevke pil. Vratislaivski časopisi so takrat fakirično sleparijo primerno ožigosali, kljub temu si je pa To Kha drznil še dalje nastopati po nemških mestih. Kakor poročajo dunajski listi, hi se moral fakir To-Kha zbuditi v nedeljo o.polnoči iz svojega osemdnevnega spanja. V cirkus "Central" so pričele že par ure prej hoditi velike množice in ob pol 10. zvečer je prišlo do izgreda, med katerim je bil To-Kha prezgodaj zbuden. Vsled silnega navala so nika, ki sta ugotovila, da se mu je bitje žile povečalo od 108 do 132, obseg prsi zmanjšal od 119 na 100 cm, obseg trebuha od 137 na 113 cm, pritisk krvi pa od 160 na 110. Skrbno zavit v odeje se je med ovacijami množice odpeljal nato v svoje stanovanje. Mnogoštevilne osebe, ki so šele o polnoči prišle k vstajenju fakirja, seveda prepozno, so med protestnimi klici odšle do bližnje stražnice, kjer so se šele pomirile, ko je direktor cirkusa izjavil, da jim bo povrnil vstopiino. UOJAKI, NAROČAJTE 8E NA 'fOLA8 NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. ' ------- k imajo velik uspeh "GLAS NARODA* NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER I, 1929 LARGEST SLOVENK »AfLT h E S. £ Skrivnost sestre Marten. * st ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. Bsraraaerw, -se" rarfaiw^isRs ffi»:wm. ;ZM* (Nadaljevanje.) Njegova hoja je bila nekoliko cagova, a postala hitra in prožna, ko Je zagledal avtomobil pred hišo Vanderheydena. V tem avtomobilu je sedel lastnik hiše in Harald je nehote olajšano vzdihnil, ko ga Je zagledal. Za dane.^ Je pač ušel nevarnosti, da bo popolnoma izgubil fclavo, če bo popolnoma sam s Katjo. To mu Je bilo ljubo. On se ni pustil premagati od čustev, čeprav so Izvirala lz nJega samega. Ko so hišnega gospodarja dvignili služabniki iz avtomobila, je dospel Harald pred njegovo hi!o. Ne verandi se je lahko gospod Vanderheyden sam gibal naprej ter be peljal po vseh prostorih hiše. Skoro vsi ti prostori so bili brez vrat. Le spalne sobe gospode so imele vrata, a drugod so zavese nadomeščala vrata. Harald Horst in John Vanderheyden sta se pozdravila prisrčno ter se razgovarjala na verandi o vsem mogočem. Nato pa se je prikazala Katja. Zamenjala je domačo obleko z ene evropskega kroja in lino blago je padalo navzdoi v krasnih gubah Hladna belina obleke je popolnoma streznila Haraida. Medtem ko so sedeli skupaj pri čajni mizi, se je moral Harald vedno zreti proti Katji in vedno zopet je srečal njen pokoči pogled, kajti v njenih očeh je vedno vroče in poželjivo vzplamtelo. Služabnica je servirala čaj. druga pa je prinesla majhne kolačke dočim je tretja ponujala naokrog sadje ter tobak. Harald je gledal dobro rasle služabnice px-i njih opravkih. Vse so imele vesele živahne kretnje ter nežen, prijazen smehljaj. Sarong si je prilegal njih udom na sličen način kot Katji. Zakaj ga je pustilo to tako mirnega, dočim ga je tako očaralo pri Katji? O tem je morai razmišljati. Bil je ulovek. ki si je vedno rad dajal račune o svojih čustvih in mislih. Po čaju so si gospodje prižgali smod-ke in Katja si je dala zapaliti od Haraida cigareto. S koketnim manev-iom mu Je držala nasproti rdeči ustnici, da utakne mednje cigareto. Pri tem pa ga je pogledala s svojimi temnimi očmi tako strastno in hrepeneč, da Je zopet čutil poseben občutek v svojih žilah. 6 humorlstičnim vzdihom je zazvel zopet svoje mesto ter si rekel, da je zanj oas poročiti se. Bil je mlad. zdrav ter ni imel nikake ribje krvi v svojih žilah. Samotarenje ni bilo več zanj. On se je igral z mislijo, da vzame Katjo za ženo, ne ker jo Je ljubil, temveč ker je bila takorekoč edina ženska, ki bi lahko prišla tukaj vpoštev kot njegova žena. Pri tem je govcril s John Vanderheydenom o biznesu. To je strašno dolgočasilo Katjo. Vstala je ter se vrgla gugajoči se stol, katerega Je pričela močno zibati. Pogled Haraida ji je sledil. Veselil se je urnih gibanj njenega prožnega telesa. Ana Je lepa. — si je rekel. — miada in zmožna izobrazbe. Jaz si jo bom vzgojil, kot jo hočem sam imeti. Nekega dne pa bo lahko posta-lam oj polnovredni tovariš. Smehljaje je zrl, kako se je vedno urnej-se gugala in že je hotel dati pogovoru drugo smer. ko je gospod Vanderheyden nevoljno vzkliknil ter se udaril po čelu: — Človek postaja star in pozabljiv, dragi Harald! Popolnoma sem pozabil, da imam pismo za vas. Prišlo je z današnjo pošto iz Nemčije ter je privatno naslovljeno na vas. čeprav ima pisavo našega hambur-škega prokurista. Tukaj ga imate! Harald Je vzel pismo ter ga utaknil v žep, potem ko ga je površno premotril. — Povsem mirno čitajte. Harald. Ni treba, da bi se pustili motiti od naju, — je rkel stari gospod. Harald pa je smehljaje zmajal z glavo. — Ne mudi se, kajti ti ni nI drugega kot četrtletno poročilo gospo-oa Zeidlerja glede moje varovanke. On me vedno drži povsem informl-lanega glede moje male Marlen Lassberg, ker ni moja gospodinja, gospa Darlag, preveč urna s pisanjem. To ima še časa pozneje. Katja se je nasmejala. — Kako komično, da imate varovanko, gospod Hcrst. — Zakaj naj bi bilo to komično, gospodičma Katja? — Ker ste še tako mladi. Da imate varovanko, morate imeti vsaj si ve lase. — Vi ste gotovo pozabili, kaj sem pripovedoval nekoč vam in vašemu gospodu očetu glede tega. Ona Je prikimala, nekoliko dolgočasno. — Da, da, — bila je dolžnost, morali ste dobro storiti. — Ne tako, gospodična Katja, bila je častna dolžnost, katero sem prevzel, dblinost hvaležnosti napram mojemu rešitelju. Jaz sem obljubil, da bom nudil njegovi hčerki domovino v svoji očetovski hiši in da jo bom popolnoma smatral kot svojo sestro. — Jaz vem. Ali je vaša varovanka čedna? On se Je nedolžno nasmehnil, ko je videl, kako je vstalo v njej ljubosumno* t. — Jat ne mislim. — Ali Je ne poznate osebno? — Vendar, jaz sem jo takrat sam privedel k svoji materi in po smrti svoje matere sem jo še videl, predno sem prišel semkaj v Kota Raca. Žalibog, pa je poznam drugače kot zelo žalostno, z objokanimi očmi ter vem le, da je izgledala zelo pomilovanja vredna in bleda. — Koliko je bila stara takrat? — Mislnm, da petnajst ali šestnajst let. — Potem mora biti vendar starejša kot jaz. Harald Je postal pozoren ter je zamišljeno zrl predse. — Zares. — iz otrok postajajo ljudje. Mala Marlen je sedaj goto-v odorasla v veliko Marlen. O tem nisem še razmišljal. Da, — seveda, sedaj mora kmalu postati polnoletna, moja mala sestrica Marlen. — Torej odrasla, mlada dama? — Tako Je, gospodična Katja, dasiravno sem jo dosedaj v duhu vedno videl, kot na pol zraslo majhno ribico. — In sedaj, ko bo polnoletna, kaj se bo zgodilo ž njo? — je vprašala Katja, ki se je prenehala gugati. — Ostala bo v moji hi;i, — je odvrnil on, zelo desno. — Vedno? — Je vprašala Katja presenečena. — Dokler Je ne bo nekega dne vzel kak moški. — In Je grda ter ne ba dobila nobenega moža? — Potem bo za vedno ostala v varstvu moje hiše. v — Kaj pa, če se nekega dne zopet vrnete domov? — Prav gotovo, ona bo ostala moja sestra, za vedno. — MoJ Bog, kakšno breme ste si natvezill, — je vzkliknila ona. On pa Je polagama nagubil čelo. — Nikdar ne bom občutil kot bremena, kar je dolžnost hvaležnosti. Če bi ote Marlene ne dal svojega življenja za moje, bi takrat bedno poginil Jaz se mu ne morem žalibog zahvaliti na drugi način, kot da vsaj na zunaj skušam nadomestiti njegovi hčerki, kar je izgubila radi mene. c — Sravo, Harald, to Je vaša lepa poteza in prav delate, — je polegel vmei John Vanedrheyden. Katja, ki se Je medtem pričela dolgočasiti, pf J« pričela medtem zopet gugati stol, a ko je zapazila, da hočejo zopet povoriti o trgovini, se je naenkrat vzravnala. . — Dajte .mi še eno cigareto, gospod Horst! — je vzkliknila ne-strprt?. gig . I - |i- • * H*Y*Jd se je dvignil ter ji ponudil svojo dozo. NA RAZPOTJU. Kretanje Parnikov - »— Shipping Newt — 10. upUmbri: ria lurOiA Trst 11. a»pt*mbra: KarUrub*-. IJreroen Aquitunia, Cherbourg President ii«os«veU, Cherbourg, Bremen. 12. septembra: Br«n<-n, Cherbourg. Bremen 11. septembra: l'dfli", Havre Maje«n Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine In okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. "West Allis, Frank Rkok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. 14. KPttmbr«. IwuIik r>l«r<>). t-!ymi>k. Cherbourg L. upland. c"ti«rt»ii*. Art«,n*n Au(u«1uf. .V*|rlin. Ciirrtiwu'i. Hirmrn K>'tteid-im, l^Hjiogbe »ur llrr. Ro!- ferdam 2S septembra: Albeit BaStb. fVrt^urj, tlamb.rg. L.- vuttka^ I'hrrl^ irf 1 Jettn*k| !*!•«. — up. t , d« Franc«". 2. JtMiihl ijrlat. — o krt 1t. "U« d* F r»nf' Bof'tni skupni !>l«t, — *. d«c.. **!»• d« 6 DNI PREKO OCEAN« NaJkrajta In najbolj ugodno po« sa potovanja na *«romnlh aarrlklH: MEXIQI'E II. sept.; 9. oktobra • 11 A M > FRANCE 20. srpt.: 11. oktobra <7 P M.> (6 P M « ILE DE FRANCE 27. 1H. okt «4 P. M nP M Sajkrtjla pnt po ttmmcl Vuka Je v poaebnl kabini > vacrul m. dern! ml udibnurt! — Plja.'a In at»vn» francriak« kuMnji ItraJno nitka rant-VprttiiLjt« kalcrecako' FRENCH IM 11 »TATE ITHECT NEW YORK. N. V. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vfled naJe dolgoletne izkušnje Vam mi zaznoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v -stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvignit! pred odpotovknjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj -se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni" ške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, sqasa jugoslovanska kvota &45 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starišl ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192*. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa se opravičeni žene in neportfCen! otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščali v to deželo za stal« no bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK K COKTLAJittT 8TKEET NEW YORK