ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 9. AVGUSTA 1931 ŠT. 32
TIHE LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE:
POGLED Z ZVONIKA FARNE CERKVE V CERKLJAH PRI KRANJU NA GRINTOVEC.
254
Veličastna manifestacija katoliške misli na Brezjah
V nedeljo, dne 26. p. m. so se zbrale tisočglave množice vernega slovenskega ljudstva na Brezjah, da proslave 1500 letni jubilej efeškega cerkvenega koncila, ki je proglasil Marijo za Bogorodico in da slovesno manifestirajo za beatifikacijo misijonskega škofa Barage. Veličastnega slavlja so se v velikem številu udeležili tudi naši ameriški rojaki, ki se mude sedaj na obisku v domovini. Vso prireditev je organizirala naša katoliška akcija za ljubljansko škofijo.
Duhovni vodja naše ameriške KSK Jed-note, župnik Plevnik, govori pred slovesno sv. mašo pred cerkvijo o pomenu slavnosti in o Baragi.
Pogled na slovesno službo božjo pred ču; dodelno podobo Matere božje, ki se je vršila na prostem pred cerkvijo.
Na desni: Gener. vikar Ign. Nadrah izroča  prevzv.  knezoškofu  dr. Rozmanu
prošnjo z 20.000 podpisi za beatifikacijo Barage.
Spodaj: Vrhovni poglavar muslimanske cerkve v naši državi, reis-ul ulema Magla-jić; pred kratkim je zasedal v Sarajevu vrhovni svet jugoslov. muslimanov pod Maglajičevim predsedstvom.
Na Icm; min. brez listnice, Nikola Uzunović, ki jc bil imenovan za namestnika fin. ministra, ker novi fin. minister Gjurić še ni prevzel svojih poslov.
S proslave Levstikove stoletnice v Vel. Laščah, ki se je vršik 26. p. m. ob navzočnosti vseh slovenskih kulturnih institucij in tisočev domačega ljudstva: pogled na slavnostno odkritje portret-ne plakete na spomeniku.
Pisatelj Vlad. Levstik govori spominski govor pred Levstikovo rojstno hišo v DoL Retjali.
255
Po izjalovljeni londonski konferenci
Konferenca vodilnih evropskih državnikov in zastopnikov Združenih držav Amerike, ki se je vršila od 20. do 22. p. m. v svrho gospodarske sanacije Nemoije. Uspehov pa konferenca ni dosegla nobenih, kajti Francija je zahtevala za milijarde, ki jih je posodila Nemčiji, trdne garancije, a Nemčija jih je odklanjala. Na sliki vidimo glavne zastopnike na konferenci in sicer stoje «predaj od desne na levo: Mellon (Amerika), Laval (Francija), MacDonald (Anglija), Stimson (Amerika) in Henderson (Anglija); zadaj je pa videti Brianda (1), Briininga (2)
in Grandija {"S).
Minister roma — v ječo.
Prejšnji ameriški notranji minister Albert Fall, ki jc bil zaradi petrolejskoga škandala obsojen na 1 leto ječe, je nastopil te dni zaporno knzen. To je prvi ameriški minister, ki je končal svojo karijero v zaporu.
i<a desni: Otvoritev egiptovskega parlu-menta^ Pred kratkim je bil otvorjen meseca junija izvoljeni novi egiptovski parlament, ki je prava sramota ljudskega zastopstva, kajti ljudstvo je volitve kompaktno bojkotiralo in vlada je morala volivce z orožniki vlačiti na volišče, ostale glasove je pa izsleparila. No in ta parlament, ki ga bo prei ali slej odpihala ljudska nevolja, je bil sedaj otvorjen v kralievi navzočnosti. Na prestolu je videti kralja Fuada, na levo od njega pa min. preds. Sedky pašo.
Spodaj;  Pogled na ogromen promet na londonskih ulicah.
iNa levi: Stoletnico smrti svojega predsednika Jamesa Monroe-ja so obhajali Američani pred kratkim. Znan je ta predsednik zlasti po pravilu (Monroejeva doktrina), da se Amerika ne sme vtikati v evropske razmere po geslu »Amerika Američanom<, česar se drže Američani še danes.
Na desni : Zeppelin je 24. p. m. vnovič od-letel na severni tečaj. Na krovu ima mnogo odličnih znanstvenikov. Naša slika nam kaže ruskega učenjaka Samojloviča in dr. Eckenerja. vodjo zrakoplova.
256
257
Od Sušaka do Karlobaga
Ponovno smo že poudarili, da ostajajo Slovenci najrajši na severnem Jadranu, v tako zvanem Hrvatskem Primorju. Zato so razen otokov Krka in Raba tudi letos vsi kraji od Sušaka do Karlobaga posuti s slovenskimi leioviščarji, ki jih imajo povsod radi zaradi njih. vesele narave in nepretiranih zahtev, ki jih stavijo na^^penzijone. Sicer si pa more v tem predelu naše prelestne Adrije izbrati primerno letovišče tudi prav vsak, od bogatina preko skromnega uradnika do revnega dijaka, ki razprostre kar pod milim nebom svoj šotor in živi razmeroma dobro s — »kovačem< na dan. Kraji kakor n. pr. Crikvenica, lahko zadovoljijo s svojim komfortom najbolj razvajenega sitneža. Kraljevica, Selca in Novi so se zad-
nja leta izredno priljubili našemu srednjemu stanu, a tam .v Tablancu, Karlobagu itd. živiš z nekaj dinarji na dan. dočim pozna Martinščico že skoraj naš vsak dijak.
Razen prekrasne in nenadomestljive morske obale, ob kateri so urejene danes že prav vzorne paroplovne zveze, pa nudijo ti kraji tudi obilico drugih naravnih lepot izredno bogate zgodovinske znamenitosti. Kraljevica nas spominja povsod na Fran-kopane, Senj na gusarje in njih stoletne boje z Benečani in Turki, Novi na Rimljane in srednjeveške hrvaške kralje itd. Povsod pa lahko delaš tudi lepe izlete v okolico ali pa na nasproti ležeče otoke.
Pogled 8 Trsata na Snšak in Reko, v ozadju Opatija in istrska obala.
Na desni: Kopališka obala v Sušakn, v ozadju pristanišče s skladišči.
Spodaj: Martinščica, na koncu zaliva je videti stavbe, namenjene za različne dijaške in druge kolonije.
Spodaj na desni:
Bakar z zalivom, nad njim hribovje proti hrvaškemu Gorskemu kotaru.
Kraljevica ob vhodu v Bakarski zaliv, za jadrom je videti znameniti grad Frankopanov.
Na desni:   pogled na kopalUče v CrIkTenici.
Selce, eno najljubeznivejših letovišč Hrvaškega Primorja.
Na levi: Novi z otočičem Sanmarino; Novi ima mnogo zgodovinskih znamenitosti.
Spodaj: Senj z razvalinami slavnega Nehajgrada.
Spodaj na levi:
Fjord Za vratnica pri Jablancu.
Pogled na Jablanac nasproti otoka Raba. Na levi. izhodišče Like na morje.
Večino slik za tO S«f pošnet g, Palian s Sušaka.
25S
Cerklje pri
(Ob zlati maši gosp.
Spodaj: Sloveča božja pot Velesovo s samostanom.
Cerklje pri Kranju se prištevajo najlepšim krajem na Gorenjskem. In po pravici, saj je tu, skoraj bi rekel, na-Kopičena naravna lepota. Proti jugu in zahodu se razprostira širna kranjska ravan z bogatim poljem in lepimi travniki, proti severovzhodu prijazno gričevje in na severu skalnati vrhovi Karavank in Kamniških planin. Zato so Cerklje vedno bolj privlačna točka izletnikom in turistom. Želo lepi razgledni mesti sta Sv. Ambrož pod Krvavcem (1086 m) in Šte-fanja gora (720 m). Kot izhodišče na razne višje ture, zlasti na prijazni Krvavec (1710 m), so ljudem Cerklje vedno bolj praljubljene.
Župnija Cerklje je po svojem obsegu ena največjih na Gorenjskem. Prvi j>o-četki fare segajo najbrž v 9. stoletje, vendar nimamo o tem zgodovinskih poročil. Prvotno je bila farna cerkev po ljudski govorici sedanja podružna cerkev Sv. Martina v Šmartnem. Kmalu pa so spoznali, da bi bilo boljše, če se farna cerkev pomakne v središče fare; zato so opustili faro v šmartnem in jo prenesli v Trnovlje — v sedanjo vas cerkljansko. In tu se šele oglasi zgodovinska listina, v kateri se imenuje leta 1154 >Recherusc župnik Marijine cerkve — plebanug de sancta Maria — v Trnovijah.
V pol ure oddaljeni vasi Velesovem, stoji sloveča Marijina božja pot in znamenit velesovski samostan. Ustanovljen je bil 1. 1258 in v njem so prebivale vse tja do Jožefa IT. dominikanke. Navzlic lepemu imetju in obzirni posesti — je bil samostan večkrat v stiski in pomanjkanju. Mnogo redovnic, veliko število poslov in občeznana gostoljubnost vele-sovških dominikank — vse to je zahtevalo velikih stroškov, katere samostan sam ni mogel vzdržati. Zato se obrne te-
Pogled na Cerklje
od   severa   proti jugu, v ozadju na levi    je     vidteti Šmarno goro. Spodaj : Notranjščina cerkljanske župne cerkve. Na desni: Koča na Krvavcu s kapelico, na levi )od   njima   Cer-(Ijanskn   (Kranjska) ravan.
Na desni: Cerkljanski Ljudski dom, delo g. dekana Do-linarja. — Spodaj: Cerkljanski župnik, dekan. Fr. Doli-nar, ki daruje danes zlato sv. mašo (slika je iz mladih let).
Na  levi :  Duhovščina cerkljanske Sodalitete z dek. Dolinarjeni (X).
259
Kranju
dekana Fr. Dolinarja.)
Spodaj: Zgodovinski grad Strmolj pri Cerkljah.
danja prednica Katarina grofica Orteu-burška na očaka Nikolaja z iskreno prošnjo, da naj samostanu pomaga. Očak Nikolaj je 4. jan. 1355 vtelesil faro Sv. Marije v Cerkljah velesovskemu samostanu z vsemi njenimi dohodki in pravicami. In tako je ostalo ves čas do leta 1751, oziroma do leta 1782, ko je cesar Jožef II, odpravil velesovski samostan. Cesar Friderik IV. je ustanovil 1. 1461 ljubljansko škofijo, kateri je podelil vse fare svojega patronata v Kranjski, Koroški in drugod. Vse druge župnije oglejske škofije v Kranjski in drugih avstrijskih deželah so ostale pa še vedno po<l očaki oglejskimi, dokler ni papež Benedikt XIV. dne 29. nov. 1. 1749 ustanovil v Gorici posebnega vikarijata s škofovsko oblastjo za avstrijski del oglejske očakovine. L. 1751 je istega že opustil in ustanovil mesto njega dve samostojni nadškofi ji: eno v Vidmu, drugo v Gorici.
Od 1. 1787 pa je pod ljubljansko škofijo. Ljubljanski knezoškof Mihael baron Brigido ji je podelil v letu 1788 dekanijsko čast. Prvi dekan je) bil Mihael Borštnik, ki je umrl 1. 1801 v Cerkljah. Po njegovi smrti so župnijo pridružili kranjskemu dekanatu. Po več kakor 120 letin pa ji je zopet podelil ljub. knezoškof Ant. Bon. Jeglič dekanijsko čast. Že nekaj let sem ji načeluje g. Dolinar Franc, današnji zlatomašnik, ljubljenec svoje duhovščine in svojega Ljudstva. (Glej današnji članek v »Slovencut). Ljudstvo je od nekdaj zelo verno in pobožno. Le v 16. veku so jo okužili Lutrovi nauki. Naravno je, da je krivoverstvo skalilo mir v fari. Vnel se je celo boj — kakor pripovedujejo — med' katoličani in kri-voverci, z zmago katoličanov — kar priča pod vasjo postavljeno staro znamenje iz 1. 1645.
Pogled s cerkljanskega zvonika proti severu, v
ozadju Kočna in Grintovec. Na levi: Zadružni stan na Kriški planini pod Krvavcem. — Spodaj: Cerkljanski občinski odbor z županom Andrejem Murnikom v sredini.
Na levi: Cerkljanska župna cerkev, za njo Storžič. — Spodaj; Cerkljanska župna cerkev.
Na desni: Prof. dr.
Jos. Jenko v svojem modernem valjčnem mlinu.
260
Spomenik Miroslavu Vilharju,
zaslužnemu notranjskemu narodnemu buditelju ter priljubljenemu pesniku in skladatelju, odkrijejo danes v Planini, pesnikovem rojstnem kraju. Žalostna usoda, ki je zadela njegov spomenik v Postojni, je napotila Vilharjeve rojake, da so mu postavili v Planini novega.
Spodaj: Postavljanje Vilharjevega spomenika na Planini.
Odkritje spomenika M. Vilharja v Postojni dne 12. avgusta 1906; spomenik so potem Italijani 9. VIII. 1927 oskrunili in fo. vrgli za staro šolo, kjer še sedaj sa mevo.
Na levi: Vilharjeva roj. hiša v Planini, kjer ie bil zaslužni notranjski buditelj roj. 7. K. 1818.
Športni vestnik
Prošla nedelja je prinesla Sloveniji končno, prvaka. Ponavadi je bil prvak določen že Koncem maja, letos pa radi liginih tekem vse do zadnje nedelje ni bil dolg ran finale. Sicer ta finale z daleka ne doseza tekem, ki so dosedaj privabile tisoče gledalcev na igrišče. Svoboda, ki je prišla po čudnem naključju do finale, ni moštvo, ki bi moglo predstavljati naš prvi razred. Zato je tudi Mariboru, ki je postal prvak mariborskega okrožja in s tem prišel v finale, uspelo odpraviti Svobodo z lahkoto v dveh tekmah z rezultatom 13:2. Zadnja tekma prošlo nedeljo je končala s 6:0 v korist Maribora. Pri teip je pa Maribor igral zelo komodno.
Na levi: Moment pred vrati Svobode, ko kar dva branilca startala na žogo.
Na desni: Iz prodora po krilu zabije Tonček, ki je bil najboljši igralec v napadu Maribora prvi gol.
Zgoraj: Moštvo I. SSK Maribor, ki si je prvikrat osvojilo prvenstvo Slovenije. Za Ilirijo in Primorjem je Maribor brez dvoma moštvo, ki po načinu igre gotovo zasluži ta naslov.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovojen le s privoljenjem uredništva