Pofttnmf pl&San* ▼ _ PoBtgebunr bar beguni t T7REDNI9TVO, T7PSAVA JN INSERATM ODT>EIJ5K: LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON 6T. Sl-22, 31-23. 31-24. 31-28 ln 31-26, PONEDElJ§KA I1DAJA »JUTRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDEUSSA IZDAJA »JUTRA*. Neue starke Seiitdliche AngriKe vor Sewastopal abgevviesen Sta*: vere FemiSvorstoss* im LaitdeKopS Nettuno nisam* nr^ngebrociien — Spanischer Rot-Kreaz-Dampfer von brlr tischen Flugzeugen angegriHen — Verluste der Besatzung Francija ie spoznala Aus dem FtihrNew YorR Times« poklicanega opomniti Churchilla, da je na svetu, kakor koli bo urejen, mesta dovolj za Commonwealth kakor tudi za Zedinjene države in da morata obe sili tvoriti mogočen blok. Washington smatra sedanji trenutek bržkone za ugoden, da bt se popolnoma javno zedinil z imperijem, potem ko je že več dominijonov izreklo željo, da bi se tesneje naslonili na Zedinjene države. Attlee o Churchillovem mešetarjenju z oporišči Stockholm. 6. maja, podpredsednik At-tlee je v spodnji zbornici odgovoril na neko vprašanje, da pri oddaji mornariških in letalskih oporišč Zedinjenim državam v najem nikakor ni bilo predvideno, da naj bi Anglija, če bi se kdaj zapletla v kako vojno, v kateri ne bi sodelovale Zedinjene države, zopet zasedla ta oporišča. »Dogovor o oporiščih ne vsebuje nikakih takih določb«, je dejal, »in tudi rri prav nič primerno govoriti o zopetni zasedbi oporišč, ker kot takšna sploh še ne obstojajo, dokler jih Zedinjene države po dogovoru ne bodo izgradile.« Lep odgovor Angležem, ki šele sedaj počasi razumevajo daljnosežnost Churchillovih pogodb. Sedaj jim mora Attlee pojasnjevati, da ni več mogoče ničesar iz-premeniti, ker so oporišča izgubljena! Spor med generali v Ženeva. 6. maja. Ze nekaj dni poročajo angleški listi o sporu med vrhovnim poveljnikom v Avstraliji generalom Blamev-jem in dosedanjim vrhovnim poveljnikom v zapadni Avstraliji generalnim poročnikom Gordom Bennettorn. ki je pred kratkim od stopil v znak protesta. Sedaj je izjavil Bennett v Sidnevu, kakor poroča »Times«, da je vrhovnega poveljnika prosil za poveljstvo nad nekim bojiščem, Bla-mey pa na to ni pristal in je njegovo prošnjo zavrnil, češ. da je javnost sovražno razpoložena proti Bennettu, da je njegovo ime v zvezi z neslavnim porazom na Malaki in da je svoje dni pobegnil iz Sin-gapura. Bennett je pripomnil, da odklanja obdolžit ve zaradi sramotnega poraza na Malaki, sicer pa mu je Blamey-jevo zadržanje popolnoma nerazumljivo, ker je tudi Blamev svoječasno pobegnil iz Grčije. Anglija se ne more vež vrniti v povojno dobo ženeva, 6. maja. Ce poslušamo one, ki kujejo danes v Anglijj načrte za povojno dobo, piše angleški tednik »Weekly Revi ew«, dobivamo vtis, kakor da bo po tej vojni svet postal tako bogat, da bo človeštvo živelo zgolj še v neizčrpnem obilju. Prav nasprotno je res. Ves svet, predvsem Anglija, bo po končani vojni reven in ne več bogat. Ni več povratka v predvojno življenje, kajti ta čas je vojna enkrat za vedno odpravila, tako da so se morali ljudje hote ali nehote vreči v tveganje novega nepoznanega sveta. Predvsem v Anglilj si ne smemo domišljevati, da zadostuje kak magičen zgib z roko za zopetno zgraditev porušenih mest in vzpostavitev stare blaginje, ki je prej dajala Angležem nešteto možnosti življenja. Tudi duševno se bodo še dolgo poznale posledice te vojne m človeške žrtve bodo tudi fizično oslabile narod. Ta je eden izmed onih činiteljev, ki jih ti kovači načrtov puščajo vnemar, kajti vojna ne bo izpremenila zgolj zunanje slike Anglije, temveč a temelja* tudi vse življenjske pogoje Angležev, SVOfO Parix, 5. maja. Politični tednik »Je suis partout« priobčuje značilen komentar o zadnjem Peta i novem govoru, Francija sama, pravi člankar, ne more več igrati nobene pomembne vloge. Njena rešitev je odvisna, kakor je že maršal nedvomno izjavil, od obrambe evropske celine po Nemčiji. To pa že kaže na dolžnost vseh Francozov. Ne sklada se s francoskimi koristmi, da delamo proti branilcem, temveč bi morali nasprotno vse doprinesti, da podpremo in pospešujemo njihovo delo. To je pravo rodoljub je in najboljši Francozi so oni, ki so se v boju za Evropo pridružili francoskim oddelkom SS in prostovoljski legiji Islandija hoče postati neodvisna republika Stockholm, 6. maja. Odločnost Islandije, da absolutno vztraja na uresničenju svojega stoletja zasledovanega cilja, da postane neodvisna republika, se zrcali v odgovoru na poslanico kralja Kristijana, ki so ga sestavili vlada in vse 4 islandske stranke »Islandski narod«, pravi odgovor, »ima pravico, da določa svojo vladno obliko, in ta pravica pristoja samo njemu. Alting in vlada sta odločena, da preskrbita Islandiji satut neodvisne republike, kar je stoletja bilo cilj Islandcev. Vlada in politične stranke se strinjajo v naziranju, da poslanica kralja Kristijana nikakor ne more izpremeniti njihovega stališča glede vzpostavitve republike v Islandiji, in nujno pozivajo vse Islandce, da glasujejo za vzpostavitev republike. Proglasitev republike naj bi se izvedla 17. in 18. junija. Tajinstvena smrt maroškega vodje ženeva, 6. maja. V maroških krogih narodnjakov je zavladalo vznemirjenje zaradi usode L 1937 izgnanega vodje Mohameda Alal El Fazi-ja, ki je baje v skrivnostnih okoliščinah umrl v Gabonu (francoski Sudan). El Fazi Je bil eden izmed najvidnejših zastopnikov maroškega narodnega pokreta, ki je zahteval kot pristaš maroškega narodnega pokreta daljnosežne reforme. Njegova prva, začasna aretacija je dove-dla do težkih nemirov in stavke dijakov. L. 1937 So izbruhnili novi upori, ki so se končali z njegovo deportacijo. Njegov ugled je ostal vsekakor še nadalje jako velik in v zadnjem času se je razširila govorica, da je v nerazjašnjenih okoliščinah umrl v ujetništvu. v zvezi s teroristi Sofija, 6. maja. List »Alef Ba«, ki izhaja v Damasku, poroča, da je tajnik palestinske vlade izjavil o nemirih v Palestina, da so gotovi židovski vodje kritizirali teroristična dejanja in niso objavili vladi imen povzročiteljev nemirov, čeprav so jim bila znana. Ta ugotovitev kaže na sodelovanje med židovskimi vodji in povzročitelji nemirov. List piše nadalje, da so Arabci svarili Anglijo pred ii čemer-stvom in hudobnostjo zidov. Sedaj, po preteku četrt stoletja Balfourjeve deklaracije, Angleži vedo, da imajo resnične zločince pred seboj. Arabci so se borili v treh revolucijah proti Angležem, toda bili so pri tem bolj pošteni kakor zločinski židje, ki se bore kakor kače ponoči, izvajajo teroristična dejanja ki jih mora vsaka veroizpoved popolnoma odklanjati. Ženeva, 6. maja. Da Angleži prav nič ne mislijo na to, da bi izročili Palestino njenim pravim lastnikom, Arabcem potrjuje izjava v dnevniku »Dailv News«, ki trdi, da se v palestinske zadeve ne smejo tujci prav nič vmešavati. Od L 1920 je Palestina pod britanskim vodstvom ki je postala tako del britanskega imperija. Dežela je otrok Velike Britanije in to mora rudi ostati. Novi močni sovražnikovi napadi pred Sevastopoljetn odbiti Močnejši sovražnikovi sunki na nettunskem predoraostju propadli — Angleška letala napadla španski parnik Rdečega križa — Izgube med posadki v Rooseveltjvo politiko Stockholm, 5. maja. O naraščajočem nezadovoljstvu severnoameriškega tiska z zunanjo politiko washingtonske vlade poroča list »Time«, da so bili 12 let zadovoljni z zunanjo politiko, morda zaradi ravnodušnosti, nerazumevanja ali pa neznanja. Sedaj pa je pokazala preiskava nekega ameriškega časopisnoznanstvenega zavoda, da danes izmed 80% ameriških listov, ki so bili podpirali severnoameriško zunanjo politiko, zgolj še 20% podpira to politiko. Kot vzrok navajajo v prvi vrsti puhlo angleško politiko v pogledu Evrope, posebno glede na Sovjetsko zvezo, ki daje vsemu povojnemu govoričenju dokaj deprimirujoč in zmeden značaj. Ameriške tvornice orožja sodelujejo z gangsterji Vteo, 6. maja. Kakor javljajo iz New Yorka, imajo gangsterske tolpe v Zedinjenih državah najboljše zveze s severnoameriškimi tvornicami orožja. JN^Iicife je bila v New Yorku zelo presenečena, ko je med hišno preiskavo pri gangsterju Har-ry Napoliju našla novo avtomatsko vojaško puško, ki še ni bila izročena severnoameriški armadi Velik japonski uspeh v Honanu Tokio, 6. maja. Japonske čete so pro drle globoko v sovražnikovo obrambno področje in zavzele v petek zvečer Lin ju. Ker sovražniku ni uspelo prestreči silovitosti drznega japonskega napada, so zašli njegovi oddelki v zmešnjavo in se pognali v beg, ko so Japonci vdrli v mesto Linju. Linju ni bilo zgolj najvažnejše sovražnikovo oporišče v drugi obrambni crti, temveč ima pomen tudi kot politično oporišče čungkjosse vlade v prttefJHl Banan. Fuhrerjev glavni stan, , 7. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Pred Sevastopoljetn je sovražnik posebno v severnem odseku nadaljeval svoje z močnim topništvom in bojnimi letali podprte napade, ki so bili v izprememb polnih bojih odbiti, krajevni vdori pa zajezeni. Nad Krimom so lovski in bojni letalci ponovno sestrelili 34 sovjetskih letal. V bojih se je v zadnjih tednih z veliko hrabrostjo odlikoval stotnik von Luecken, bataljonski poveljnik v nekem grenadir-skem polku. Severno od Jasija, vzhodno od Polocka in južno od Ps^ova so bili slabotnejši boljševički napadi brez uspeha. Od 4. do 6. maja je izgubilo sovjetsko letalstvo na vzhodnem bojišču 140 letal. Na nettunskem predmostju je v strnjenem obrambnem ognju ali v boju iz bližine propadlo več močnejših sovražnikovih sunkov. V boju proti komunističnim tolpam na Balkanu je nasprotnik izgubil v mesecu aprilu 11.380 padlih, 3871 ujetnikov in številne prebežnike. Severnoameriški bombniki so včeraj ponovno napadli več krajev v Rumuniji. Posebno na mestnem področju Braševa jt* bila povzročena škoda, na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Sestreljeidh je bilo 23 sovražnikovih letal, po večini štlrimotornih bombnikov. Pri obrambi sovražnikovih letalskih napadov na naše spremljave so zaščitne kulje vojne mornarice, protiletalsko topništvo na krovu ia mornariško topništvo sest rt1 Lil pred norveško in nizozemsko obalo ter nad Crnim morjem 15 bombnih in torpednili letal. Pred južno-francosko obalo so napadla angleška letala španski paruik »Kristina«, ki je bil v službi Rdečega kirža, in sicer navzlic njegovim jasnim znakom. Posadka je imela izgube. Tudi komisar mednarodnega Rdečega križa je bil ranjen. Pri napadih sovražnikovih bombniškth oddelkov proti zasedenim zapadnim ozemljem je bilo zbitih 5 sovražnikovih letal. V pretekli noči so odvrjrla posamezna angleška letaki bombe na zapadno in južno-zapadno Nemčijo. Finsko v?J2So poročilo Helsinki, (5. maja Finsko vojno poročilo z dne 6 maja javlja: V vzhodnem delu Aunuške ožine je bil prosnr.n1 sovražni udarniški oddelek. Pri Uhtui je bil odbit mnniši sovražnikov oddelek, ki je napadel nase oporišče. Z ostalih bojišč ne javljajo niče-ar posebnega. Brezuspešni protesti zarasli letalskega terorja Lizbona, 6. maja. »Ne bili bi dosledni, če bi ne protestiral1 zaradi bombardiran ia nemških, francoskih, belgijskih. nizozenr^Kih m drugih evropskih mest«, piš-e glavni urednik lista »Voz«. »Pojmovanja easti in spoštovanja najosnovnejših pravic bližnjega ki sta jih proglašali krščanstvo in cerkev, vse to je bilo, kakor se kaže, pokopano pod točo bomb. In zakaj vse te? Monte Cassino so porušili, ker so ob vhodu v opatijo baje videlj nemško stražo, toda navzlic temu porušen ju je frontna črta tamkaj še vedno ista kakor prej. Francoska mesta so bila brez usmiljenja porušena, posebno Rouen. Toulouse, Valcnciennes. Cam-brai in druga. Število smrtn h žrtev gre v tisoče. Ali obstoji zares vedno vojaška potreba za te strašne žrtve? Kakšno vojaške korist ima na primer bombardranje Florenze? Zares je že skrajni čas, da se konča ta teror V Angliji so bili izredno ogorčeni in presenečeni, ko je par dtihovn:kov poizkušalo prekleti te napade, notranjega ministra pa so v spodnji zbornici naprosili, naj prepove takšne nevarne izbruhe duhovščine. Vendar pa se je mogel notranji minister zadovoljiti s pomirljivo ugotovitvijo: „Ni n«kake nevarnsti. da bi morali ustaviti bombniške napade" Prav tako je dal Roosevelt izjaviti da se Amerika ne bo odrekla bombniškim napadom Morda bi utegnili misliti da so vsi protest: zaman in se z njimi zgolj izgublja čas, najmanj pa lahko pripomorejo,« kunčuje list. »da bodo na-»i zanamci nekoč spoznali, da niso bli vsč ljudje z nj mi sporazumni.« Dvema rtttirastsluma tttss£3£ua grjzi lakota Bukarešta, 6. maja. Pri nemško-rti mlinskih oblasteh se kopičijo izjave beguncev iz mest Stefaneš in Bolotino ob Prutu o tamkaj grozeči lakoti. Mestni delavec Tu-dor Serbaneš iz Bolotina je izpovedal: »V našem mostu ie bilo prej vsega dovolj. Izvažali smo žito. meso in maslo. Po tednu boljševiške vlade se je poiavilo veliko pomanjkanje kruha in masti, v drugem tednu pa je že začelo primanjkovati mesa; kruta je možno kupiti v Bolotinu le še pri židih za oderuške cene. Ljudje padajo po ulicah od lakote. Po previdnih cenitvah je že približno sto otrok umrlo zaradi lakote. Krivdo nosi židovski NKVD komisar Verka Smulevič, ki je zapovedal pod grožnjo smrtne kazni da se morajo oddati dnevni obroki živil vseh vrst sovjetskim četam, ki se nahajajo v kralu. V strahu pred grožnjo so oddali v prvem tednu vsa živila, ko pa je pomanjkanje živil postalo tako hudo, da smo že sami gladovali in nismo imeli ničesar več oddati, je Smulevič izpolnil svojo grožnjo. 12 prebivplcev je bilo prvega, naslednjega pa 40 ustreljenih na trgu v prisotnosti prebivalstva. Japonski vdsr v Indijo Pohod združenih japonskih in nacionalno-indijskih čet proti Britanski Indiji se je t zadnjih tednih razvil v vojaško operacijo, ki nima zgolj lokalnega značaja kakor so to prvotno skušali Angleži prikazati. Pri presoji teh operacij je treba upoštevati, da gre za fronto v dolženi preko 1000 km in za področje z visokimi gotskimi grebeni in pragozdovi, kar onemogoča bojevanje s težkim orožjem. Tudi ne . .. cn vreme hval4 al" toži, — utegne Čitatelj s Prešernom zbosti našega nedeljskega kronista, ki cd tedna do tedna, naj-rajži uvede v kroniko razgovor o vremenu. " Toda zadeva je bolj resna kakor se vidi na prvi pogled, še nikoli nismo s toliko pozornostjo gledali v razvoj letine kakor v letošnjem usodnem letu. In redkokdaj je bila lodeča zemlja tako potrebna moče kakor letos. Meteorološki podatki kažejo, da so bili letošnji prvi štirje meseci zelo revni dežja. Od januarja do konca aprila smo imeli letos le 34 deževnih dni. tofej sicer 7 več kakor lani, toda v tem čaau je padlo samo 171.4 mm dežja (lani 271.3 mm), torej za približno tretjino manj kakor ob suhih pomladnih mesecih v zadnjem desetletju. Sami ti podatki pričajo, da jo zemlja letos mnogo bolj žejna kakor druga leta. saj tako malo padavin v prvih 4 mesecih že kmalu ni bilo v vsem minulem četi tstoletju. Zemlja je leto« v LJublajnl ln okolici ykrbno obdekina,. Ugodno vreme je omogočilo vsa potrebna dela in že peciva vsepovsod — v njivah in njivicah, po parcelah in obronkih — raznovrstno semenje naših najpotrebnejših živil. V območju mestne občine ljubljanske obsegajo njive letos nekaj nad 1850 ha ali okrog 18 milijonov kv. metrov. Obdelane je torej nekoliko več zemlje kakor lani. Tudi letos je bila pozornost posvečena krompirju, ki je zgodnjega in poznega posajeno na okoli 650 ha. Koruza zavzema v območju Ljubljane okeli 130 hektarjev, razne žitarice pa okoli 300 ha. Mali in veliki obdelovalci so se letos res pošteno oznojali, in nekoč pozneje, ko minejo težki in resni časi, bo marsikdo lahko s humorjem obnavljal spomine, kako je v veliki vojni poskrbel, da je bilo njegovo >veleposestvo« pognojeno in posejano. Zdaj pa *i vsi pridelovalci žele dežja. Vse zadnje dni je vreme skisano in zdaj pa zdaj zr.čne rositi iz sivih oblakov, toda pravega naliva nt. Morda se je ves teden štedil za nedeljo? To ne bi presenečalo, saj letošnja pomlad, ki nam je doslej naklonila že toliko sončnih nedelj, lahko napravi kdaj tudi Izjemo. Po dežju, ki bi zadosti napojil zemljo, pa naj bi se ozračje ogrelo, saj nas že ves teden, odkar je sneg zapadel po planinah, zjutraj in zvečer, kar zebe in bi marsikod še zakurili, če bi . .. seveda, če bi imeli kuriva. Toda štedlti je treba ne samo z drvmi jtl g premogom, marveč rud j s plinom. Pravkar je mestna plinarna napovedala splošno omejitev uporabe plina za dobo poldrugega meseca. Dan uveljavljenja nove omejitve bo v kratkem objavljen. S to omejitvijo, ki natančno cdreja, kdaj naj kuhamo zajtrk, kosilo in večerjo, je družinsko življenje povsod tam, kjer Kuhajo mk plin, spravljeno v nov, strogo določen red. Zdaj bo treba zgodij vstajati, kdor bo betel vsaj še ob pol 8. imeti topel zajtik. In natančno opoldne mora biti kosilo na mizi. ako hoče gospodinja še pogreti vodo, da bo lahko pomila posodo. Tudi večerja mora biti opravljena do pol devetih zvečer, sicer se boš moral zadovoljiti s hladnim prigrizkom. Vsemu temu novemu redu se bomo morali voljno pokoriti, saj nam mestna plinarna obljublja, da bomo po očiščen jn peči v plinarni imeli zajamčeno redno dobavo boljšega plina. Sploh pa bo gospodarstvo s plinom v Ljubljani dokončno rešeno, ko bo s prihodnjo zimo pričela obratovati nova komorska peč, ki bo mornla pričeti z obratovanjem že letoš-rrjo pomlad, a se je debava zaradi vojne zavlekla do prihodnje zime. GoHpodinjslda vprašanja v Ljubljani so seveda venomer na dnevnem redu. Saj je pač malo gospodinj, ki se jim tudi v današnjih časih ni treba dan za dnem ukvarjati b skrbmi in razmotri van ji, kako bodo čim izdatneje postregle svoji družini. Vendar že tudi letos ponuja živilski trg v maju jzbiro zelmju*e in drugih potrebščin za kuhinjo. Na črni borzi je pa konjunktura vsepovsod padla. Le malokdo si še upa več ali manj javno tvegati visoko globo ah zaporno kazen in povrhu še zaplembo blaga. Pred dnevi objavljeni seznam policijske uprave o kaznih zaradi kršitve pretidraginjskih odredb pričuje o vedno strožjem nastopanju nadzornih organov. Saj je policijska irprava kaznovala samo v aprilu 113 oseb na skupno denarno globo 183.200 lir. In sicer je bilo samo zaradi navijanja cen in prodaje življenj- skih potrebščin po pretiranih cenah obsojenih 69 o*et> na skupno 112.600 Ur. V vseh prvih 4 mesecih letošnjega leta je bilo obsojenih že 600 oseb na skupno globo 730.000 lir. Na vratih marsikaterega podjetja ali gostilne vldii napis z določbo o zapori za določen Čas, vse to zaradi prekrvitve protldraginjskih odredb. Ima pa Ljubljana tudi svoje svetle strani, ki jih Je treba, pohvaliti. Nedavno objavljeni mogočni uspeh Zim. eke pomoči, ki je v pičlih 5 mesecih zbrala preko 12 milijonov lir in cele vagone različnega blaga, je hvalevredno odjeknil v naši javnosti. Zelo razveseljiv pa bo tudi uspeh knjižne tombole, ki se razvija v podjetje, kakršnega pri nas še ni bilo. Natisnjenih je bilo vsega skupaj 56.000 srečk. Od tega jih je Ljubljana sama pokupila nad 30.000. dežela pa okrog 20.000. Za Ljubljano se seveda takoj uvršča Novo mesto, ki je pokupilo 15.000 srečk. Dobro so odrezali tudi naši okoliški kraji in izkazala se je Postojna. Kdor še nima srečke, mora kar pohiteti, ako hoče sodelovati pri tomboli. Sam natis srečk je veljal 25.000 lir, vendar je bil ta trešek krit z reklamo, natisnjeno na zadnji strani srečk. In že vzbuja pozornost nova dobrodelna akcija. To je papirna nabirka Slovenskega Rdečega križa. Te dni prejmejo trgovski in drugi zasebni obrati, podjetja in ustanove vabilo, da zberejo ves stari nerabni papir in ga darujejo Slovenskemu Rdečemu križu, ki si bo na ta način zagotovil znaten detok denarnih sredstev za lajšanje bede. Slovenski Rdeči križ bo stari papir prodajal v papirnico, ki ga zaradi pomanjkanja celuloze nujno potrebuje za predelavo. V kratkem bo izvedena tudi nabirka od hiše do hiše. od družine do družine. Zamisel Slovenskega Rdečega križa je zelo koristna, saj se bo na ta način marsikatera tvrdka ali družina ceneno odkupila v prid velikim socialnim nalogam, ki jih v usodnem času pomaga reševati naša človekoljubna ustanova. Za sobotno in nedeljsko razvedrilo BO tudi tokrat poskrbele uprave naših gledališč in kinematografov. Zlasti opera je dobro odrezala z »Don Jušnom« in »Prodano nevesto^. V kinematografih so na apor^du trije filmi, ki vzbujajo pozornost, čeprav dva od njih Že pomamo. Vendar sta . E&napur*ki tiger« (Matica) in >Operetam (Sloga) tako na glasu, da vnovič privabljata občinstvo. Mimogrede lahko povemo, da je Marija Holstova, ki se je v »Opereti« prvič uveljavila kot filmska igralka, prav te dni stopila v zakon z grofom Evgenom Ledeburjem. Poroka je bila na Dunaju, kjer sta se Isti čas poročila tudi filmska umetnika Hilda Kranj (doma iz Slavonskega Broda) in prof. Wolfgang Liebeneiner, sedanji šef Ufe. Ker smo za nedeljo dobili dež in je zlasti popoldne neprestano deževalo, so bili gledališče, kinematografi pa tudi nekateri javni lokali dobro obiskani. Prve številke so Izigrane. Snoči so meščani nestrpno pričakovali časnikov, ker so vedeli, da bodo objavljene prve številke za knjižneo tombolo ^Zimske pomočic. Vsaka družina ima po nekaj kart. Zadnje dni jih je šlo še dosti v denar. Kupci so si zaželeli lepih knjig, posebno tistih, ki so obljubljene za tombole in ki so združene z denarnimi dobitki. Zanimanje za izžrebane številke je torej splošno. V mnogih družinah so se razveselili, ko so ugotovili, da jih je že obiskala sreča in jim naklonila pet knjig za dve Številki v eni vrsti. Drugi so mirno spravili karte z upanjem, da jim bo sreča pri bodočih žrebanjih bolj naklonjena. Zatvornice na špici ni več. Marsikdo, ki se je te dni odpravil na sprehod ob Ljubljanici proti špici, je pri mostu na, Prulah začudeno pogledal. Zatvornice, ki je dolga leta zapirala vodi pot v strugo skozi mesto, ni več. Kar naenkrat je izginila. Tako bo letos špica imela novo posebnost za kopalce. Za te je namreč že sedaj vse pripravljeno. Čakajo jih klopi, kabine za slačenje in lesena ležišča za sončenje. Lesene zatvornice pa ni več, ostal je samo njen betonski temelj. Zatvornica je bila že močno iztrošena. Z nje je izginilo Že mnogo desk. zlasti z dohodov z obeh bregov. Malo verjetno je, da bi se mogla dolgo upirati močnejšemu pritisku narasle vode. Lani nekoč je Že temeljito popustila. Tedaj so jo za silo popravili, sedaj pa je njena naloga končana. Druga novost, ki jo opazimo na sprehodu, je pozimi nastala v Koleziji. Tam so podrli pri starem kopališču že lansko jesen enega izmed lesenih mostov, kasneje pa so podrli Še drugega, ki je bil namenjen pešcem iz Kopališke ulice. Na istem' prostoru so kasneje zgradiil nov mostiček, ki je nekoliko višji in solidno izcVlan. Morali so dvigniti tudi obrežje, tako da je sedaj dohod na most izravnan. Papirna nabirka Slovenskega Rdečega križa? Že od začetka vojne opravlja Slovenski Rdeči križ važno človekoljubno poslanstvo. NikCTjar ni med nami. ki bi nje!*ovef?a dela vsaj na splošno ne no/nal in ne cenil. Oarom-ne vsote je v tem časai nabral in razdal med potrebne vojne žrtve. Skrbel je za hrano, za stanovanje, za obleko potrebnim negoval boJ-rrke. iskal po^rešance. ustvarjal zveze med domač ni :n nj-hovimi svojci v tujini, posredoval paketno in pisemsko službo, se trudil za povrnitev internirnnccv iz Italije in jih nfl tisoče pripeljal nazaj v domovino Za to delo pa so potrebna velika denarna sredstva Res jc sicer, da posveča pokraj nsfca uprava njegovemu delu vso pozornost :n mu daje izdatno pomoč, toda ljudska beda in stiska je danes tako velika in tako splošna, da je samo z uradno pomočjo ni mocoče ublažiti. Da 9- zagotovi večji dotok denarnih sredstev za svoje delo se je Slovenski Rdeči križ odločil 'zvesti nabirko starega nerabnega pa-prja. od čiear prodaje si obeta znatnih dohodkov. Nabrani papir bo prodajal v papirnico, ki je danes zaradi nai trgovsk m industrijski obrati in druga podjetja ter zasebniki imaio na stotisoče kilo-gramov sta rcgfl papirja, ki predstavlja zlasti v teh časih ogromno narodno premoženje, pa ostaja neizrabljeno in trohm delno v zaprašenih shrambah n kleteh, delno pa se uničuje brezplodno s požiganjem Da reši tud: ves ta panir sebi :n narodnm potrebam v gospodarsko korist, sc je Slovenski Rdeči križ od'očil izvest- v Ljubljani nnbirko starega papirja in pap;rmh odpadkov v naj^r^cm obsegu. V bližnjih dneh bodo prejeli rrgovsk: ?n drud; zascbn; obrati, podjetja in ustanove vabilo Slovenskega Rdečega križa da zberejo ves stari nerabni papir in mu ga darujejo. V kratkem pa bo izvedena tudi nab.rka od hiše do hiše. od dru/ ne do družine. Prepričani smo. da bo slovenska javnost s simpatijami spremljala papmo nabirko Slovenskega Rdečega križa in storila vse. da bo uspela /Uneriška oporišča na Grenlandiji Amsterdam, 6. maja. Več sto ameriških inženjerjev se je vrnilo, kakor javlja agencija Reuter. z Grenlandije v Zedinjene države. Istočasno ie sledila objava, da so bila velika oporišča na Grenlandiji po dveletni umaski borbi proti arktičnim elementom izpopolnjena. Velika letališča, letališke shrambe, kakor tudi veliki prostori za bivanje čet in radijske postaje so bile urejene, kakor javlja sodelavec ne\y-vorškega lista »Evening Standarda«, in izročena prometu na tem tako »važnem in strateško ugodnem severnem področju«. Kratka objava severaoallanr?ke divizije inženierskeAzazc!« obrača pogled v clrbno. Dopolnjuje gi z nasprotnega tečaja Fuldov »Ognjenika, ki vzbuja ter neti površinska razpoloženja. Gledališko občinstvo potrebuje obojega. Kulturno zrel narod časti :n ceni svoje umetnike. Gledalska Ljubljana je v sredo počastila S- Bancvčcv srebrni jubilej ter izpričala svojo naklon j eri ost pr>/rtvov:-lncmu umetnostnemu snovanju. Ob prvem odmoru SO mu Dele rcžene čestitke ter i/rnčeni venci šopki ter dni£a spominska darila. Občinstvo je umetn'ku siavljcncu prisrčno, dolgotrajno vsrkljfcalo. Za svoj jubilejni nastor> s: jc izbral S. Banovce vlo-do Pranja v »Gorenjskem slavčku«. Njegov tenor je zmerom prožen in odmeven. Posebni/ čist in lepo zveneč se nam jo zcfcl ob podeknei ter ob znanem tercetu z Mmko in Majdo. Po temeljni zasnovi je Ba-novčev Franjo nekje na sred ni med Lipoščko-vim nežnim ter Uršičevim robustnejš:m Fra-njem. Tako je občinstvu dana možnost vzpo-rejanja treh interpretacijskih variant v prikazovanju :n tolmačenju te vloge. S. Banovcev Franjo je vsekakor sirnj>atična. umetnostno pozitivna operna stvaritev. "Med ostalimi interpreti, ki so vsi uspešno sodelovali, je omeniti Rajdlja v novi M. San-cinovi zasedbi. V nasprotju z Banovčev'm T^ajdljem, ki ga je očrtovala neka namerno š» ^s'^jno zadrževana komičnost, je Mcdcst 5>ancin ukrojil ta tik pt- vzorcu operetarskega. na zunanje učinke preračunanega oblikovanja. Tud: njegov Rajdelj je prepričljiv. Naši najmlajši stopajo pogumno na plan. Njihova moč jc" mladost, zanns in ljubezen do odra, k: jih neubranljivo priklepa nase s svojo skrivnostno močjo V nefek 5. t. m. so nastopali v okviru sedme javne produkcije gojenci ter dojenke matične deklamacijske šole ki jo vod; prof O. Sest. Nov zarod bodočih odrskih umetnikov nam zori. Marljivo, sestavno se pripravlja za svoje bodoče delo. šolanje nadarjenega odrskega naraščaja je bilo svojedobno usmerjeno po vzoru prvih nemsk'h gleda-Iisk:h ScJ na iiunaju. v Mannheimu in Stutt-o-dnje, skrbi to. oa bolo govilci v MOdteUdU in kuhalnikih vsak teden vs**j enkrat osnaženi tako kot ?mo učili in kazali na mnogih na^ih propagandnih tečaj h. V pojasnik> odjemalcem plina sporoma mostna plinarna, da bo pfavoČasrio Javil a dan staTKrega izvajanja omoj^o OtSdaJe plina. Židovski bankirji in industrije! ket veleposestniki Budimpešta.^ 6 maja. Kakor malo so bili 2'dje v iMadzarski pripravljeni, da sami v mukepolncm delu obdeluj.•Jo zemljo, tem rajš-so v svojem prirojenem kap tahstiCnem pohlepu iafearftčaiJ zemeljske zaklade z delom siroma:nega prebivalstva. Zato ie tud: razumljivo, da si se Židje izogibali majhnim posestvom In se vrgli na veleposestva. Cim večje je posestvo tem bolj kapitalistično jc njegovo obdelovanje n tem polj primemo za naložbo židovskega kapitala. Tako so postal: pogosto obogateli Židje veleposestniki, trgovci, bankirji in industr:jc; istečasno. obenem pa jim jc posest madžarske zemlje prsfcrbovala tudi poftfčen vpliv, kj so cfo zadnjih časov- znali p ni v pretkano izkoTi.:čari. Pri hicor'^čanju zemlje po židovskih kapitalistih pa se ne smejo pozabiti rudi številni brezimensk: poseshrkii v potkJsi delniških družb, za katerim; so se vedno skrival*' Židje Leta 1°41 sc Židje imeli na podlagi davčnih zapiskov posestva v skupni vrednosti 896 milijonov penrjov. Poljedelska oprema jc znašala 17 vrednosti zemlje, torej 170 m lijonov, obratni kapital pa 300 mil'jooov kar znaša vse skupaj 1.5 nvlijarde pengov Skrajni čas je bil torej, da so zemljo s primernimi ukrepi >rnilj madžarskemu narodu. Budimpešta, 6. maja. Po poro&Uu upravnega sveta budimpešianiskega občinskega sveta je bilo na podlagi novih prGtižidov-skih odredb 417 Židov odnušeeriih iz ob-činrke uprave. Nadalje pravi poročilo, da J3 bilo doslej 3000 židovskih stanovanj zaplenjenih za one. ki so jim tererirtični napadi uničili stanovanja. Letalski nati&đ na potniški vlak Milan, 6. maja. Oddelek anglosaških bombnikov je napadel v bližini Livorna s strojnicaimi osebni vlak ter ranil in ubil večje število potnikov. Beg pred tavo Amsterclam. 6. maja. Kakor javlja britanska poročevalska služba iz Mehike, so zapustili prebivalci majhnega me^ta* Pa-rangaricutiro v državi Michoaoan v petek zvečer mesto, ko je začel prodirati po cesti tok lave zaradi izbruha ognjenika i-aricutina. Ognjenik je izbruhal, kakor sporočajo, ogromno množino lave. ki se vali z brzino 25 m. na uro. Gznb za g?®i$c:ti ss vrsti V Ljubljani so umrli od 28. apr-la do 4. maja 1944.: Kajzelj Jcsipina, V3 let. za-sebnica, Prei škof i jo-15, Roger Josip Ivan, 77 let, kir.^igovouja Kranjske hianiin.ee v pokoja, Gradce 8a, Cebohin Martin 73 let, posestnik, Bleivveisova c. 4, Breznik Anton, 12 dni, sn služtelja ckr. glavarstva, Hrenova ul. 11, Murko Jana, 1 leto, hčerka mg-, arhitekta, Langusova ul. 21. Dolinar Tomaž, 73 let, preglednik fin. kor/troie v p., Vkkovdanslca c. 9, Preložnik Stanislav, 25 let, krojaški pomočnik, Poljanski nas p 60. Gergo.et Štefan ja, roj. Jelen, 63 let, zasebnica, Rimska cesta 11, T rat ar Terezija, 73 let, postrežnica, Japljeva ul. 2, Fronner Marija, 48 let, trgovka, Selenbur-gova ul. 3, Ban Ivan, 49 let, trgovec, Trst, Cer jak Maks, 32 let, pekovski pomočnik, Gosposvetska c. 17, Crnilogar Marica, 7 let, hči delavca, Vidovda^vska c. 9. Borštnar Janez, 64 let, župnrk v p., Vidovdanska c. 9. Alč Emilija, mati Uršula, 80 let, red-cvni-ca, Kongresni trg 18. V ljubljanski bolnic? so umrli: JevSevar Jože, 41 let, delavec, Mirna pri Novem mestu, Bož.č Alojzij, 62 let, žel. uradnik v p. Bleivv-eisova c. 46, ek>vč Franc, 3 mesece, sin jetnškega paznika, Vidovdanska. c~ 4, Simončič Ivan, 56 let, žel. zvaničnik v p.. Kiadeava ul. 22, Svjgelj Marija, 36 let, žena delavca, Vrhnika, švabičeva ul. 10. Fer-bežar Janez, 57 let, mizar, Razdrto 12, obč. Šmarje pri Ljubljani, Zaletel Janez, 66 iet, delavec. Velike Vrhe 1, obč. Krka, Ste-fanič Neža, roj. Božič, 57 let, žena posestnika, Orehovec 43 pri Kostanjevici, Jaklič Stanko, 1 in pol leta, sin posestnika, An- doi 8, obe. Velike LaSče, Kupec Janez, 40 let, rudar v p., Trbovlje, Zibelnik Ivan, ©o let, železničar v p., Zg. Šiška, Za krajem 14, Simčič Marinka, 4 leta, hči železn. delavca, Prankopanaka ul. 24, Boje Anton, 60 let, Dolenja vaa 109 pri Kočevju, 6ker-janec Cirila, 23 let, delavka. Celovška cesta 103, Breceljnik Viljem, 60 let, zasebnik Karlovška c », Hiršman Katarina, roj. Kublek, 56 let, žena dninarja, DremVova ul. 24, Hočevar Marija, roj. Bartol, 35 et, žena zasebnega uradnika, Podlimbarskega ul. 25, Jamnikar Ivana, roj. Cerne, 61 let. žena žel. strojevodje v p., Rožna dolina, Cesta DC.-27, Mežek Axdrej, 34 let, poiic Stražnik v pM Vidovdanska c. 9, Ražinger Elv'ra, 2 dni, hčerka žel. uslužbenca, Knezova ul. 59, čepon Branka, 3 mesece, Pev Mar. v Polju 109. Baradič Antea 1» let I dijakinja, MaJa Kaniža, Murska Sobota. KINO MATICA Zaradi izrednega zanimanja za film EŠ&AFURSKI TIGER }»o predstave dnevno ob 15., 17. in 1% Tredprodaja od 10. do 12. ure DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA in OPERA Ponedeljek. 8. maja: Zaprto. Opera: »Manon«. Opcici, ki jo je komponiral francoski skladatelj Juta MttfMnaf ima za osnovo sloviti Prevostov roman »Ma-non Lescaut*. Libreto sta napravila znana pariška libretuta Meilhac in Gille. Delo hrta štiri dejnnja. ki >e godijo: pred krčmo v Amiensu. v des Grieuxovem stanovanju v Parizti. na panški promenadi, v govorilnici nekega seminarja, v igralnici in na begu Manon. — Prva uprizoritev te opere je biia leta 1844. v Parizu. Filmski tednik Koncert na predvečer Flih ■ crjevocr-i rojstnega dneva, na katerem je povzel he-sedo tudi minister dr. Gobbels. Slike z berlinskih Ulic na dan Fuhrerjcvega rojenega dne. Fuhrcr sprejema čestitke svojih generalov. — Z juga vzhodne fronte: odmika lni pokreti se odvijajo v popolnem rodu in m?ru. ljudstvo se odmika z nemSkim vojaštvom, oskrbovTnje s pomočjo vrMkih letal, operacije tankov. — Letalski fcfepad na nemško prestolnico: alarm, lovci se dvigajo in se neusmiljeno zaletavajo v skio-pe sovražnih bombnikov. Letalska bitka je prikazana nad vse nazorno in S pravo dramatsko nspetostjo. Avtomatična kamera, ki je vgrajena v lovskem letalu, posname goreče bombnike iz velike bližine. Vidimo tudi posnetke napada, ki ie izvršen nedavno z južnoitalijonskih oporišč na juž-nevzhodno nemško področje. Oddajnfška skupina Jadranska Primorje R A D IO LJUBLJANA PONEDELJEK, 8. MAJA 7 oo_7 10 Poročila v nemščini 7.10—9.00 Jutranji pozdrav, vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini 9.00—9.10 Poročila v nemščini 9.10—9.20 Koračnica, napoved sporeda (nem. in sknO, koračnica 12.00 do 12 30 Opoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini 12.45 do 14 00 Mali orkester Dcrmelj 14.00—14.10 Poročila v nemščini 14.10—15.00 Vsakemu nekaj 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.00 Pisano polje — daj zidano voljo 18.45—19.00 šepave besede Lipah Franc: Gledališke zgodbe 19.00 do 19 30 Sramel »Veseli Kranjci« 19.30 do 19 15 Poročila v slovenščini, napoved sporeda 19 45—20.00 Glasbena medipra 20.00 do 20 15 Poročila v nemščini 20.15—21.30 Cvet In sad* zvočna isrra po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča; za radio priredil inž Peneov Izvajajo člani radijske ijrral-ske diuZine; vodstvo inž. Ivan Pencrov 91 *fl__22 00 Romantični zvoki 22.00—22.10 Poročila" v nemščini 22.10—23.00 Glasba za lahko noč._______ MALI OCLASI VVcrtheim ključ, ki Ima vtisnjeno Številko 405.771, sem Izgubil. Najditelj naj ga proti dobri nagradi odda v ogl. odd. ^Slovenskega naroda«.___ Detring, Cormick ali kakšne druge vrsto kosilni stroj v uporabnem stanju kupim. Gostilna >Pri lovcuc, Rimska cesta 24. Zapustil nas je naš najdražji, srčno ljubljeni mož. sin, brat, svak in stric, gospod RAVNIK RUDI AKTIVNIPOROONIK Po°reb blagega pokojnika bo v torek&9. maja 1944 ob 3. uri popoldne z žal, iz kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, 7. maja 1914. žalujoči: LOJZKA, žena; MIHAEL, oče: LJUDMILA, mati; LJUBO In EVGEN, brata; NADA, ZDENKA, sestri; ALOJZIJA JCW-RAR, taSča In ostalo sorodstvo Stev. 19 aSEOVENSKI NAKODs Stran 3 mm sli spoznati: zelo hudo!" S3 bslfševaki s pomoto domačih baltiških komunistov 1.1940 prevarili In zasužnjili baltiške narode V zadnji številki »Slovenskega naroda« smo po znani ilustrirani reviji gnal« posneli članek vojnoga poročevalca Huberta Neumanna o tragediji treh baltiških držav in njihovih narodov leta 1940. Pod .pretvezo, da mora zavarovati strateško važne točke, je sovjetska vlada od baltiških držav izsilila pristanek na vkorakanje rdečih čet. Obenem je~po posebnih odposlancih z ustrahovanjem dosegla sestavo novih vlad, ki so bile le še lutke v rokah komunistov in liremlja. Začasno so pustili na njihovih mestih še državne poglavarje, predsednike treh baltiških republik, a tudi k *::nistlčne, socialne in gospodarske revolucije v prvih tednih še niso začeli izvajati. Pač pa so izvedli nove volitve tako, da so komunisti v vseh treh parlamentih dobili absolutno večino. Ko so si na ta način s terorjem pridobili legitimacijo »ljudskega za-atop Iva/, so baltiški komunisti in z njimi Rremelj odvrgli svoje krinke ter začeli v hitrem tempu z vso brutalnostjo uvajati komunistični režim. O tem razvoju pripoveduje Neumann dalje: Se na večer volilne nedelje, po objavi prvih delnih iz:^ov, so nastale p o vseh mestih divje demonstracije. Opaž lo se je, da so se jim pridružili tudi mnogi ljudje, ki se prej r. kakor niso marksistično udej-stvoval-. Na večjih trgih so nastopili govorniki, ki so vpil: v noč, da je ^ljudstvo v zaščiti sovjetskega orožja, prvič moglo pekazat; svoje pravo mišljenjem. Največja demonstracija te vrste je bila naslednj; un dopoldne v glavnem mestu. Iz predmest j so se vabi i t Soči za rdeči-' mi zastavami v vladno četrt, šele ko je Čelo demonstrantov doseglo trg pred mi-nistrstv . je zvedel končno državni predsednik, da je notranji minister kljub splošni prepovedi sprevolov na lastno pest do-vrlil te demonstraeje. Nadalje je notranji minister pri poro čl držaraemu predsedniku, da se prikaže na balkonu. Ko je bil trg poln ljudi, med katerimi so se bleščali transparenti z nap si »Hočemo sovjetsko republiko!« in ko so zadoneli enako glaseči se gevoriini zbori, pomešani s petjem internaclonale, je stopil stari mož na balkon. Tu in tam so se oglas li žvižgi, poe-dini glasovi so klicali socainega ministra, drugi so hrumeli: sOdstopte!« OJloCen. da doseže jasnost, je povabil državni predsednik k sebi posebnega odposlanca SSSR, tajinstver.ega gospoda 'z Moskve. Priiel je takoj. »Je-ii namera Sovjetske zveze anektirati državo v nasprotju z danim jamstvom?« je vprašal državni predsednik. »Sovjetska zveza ne misli na to.« je odgovori g. spod iz Moskve, »njej so vse imperialistične tendence tuje«. »In ta čemenstracija?« je želel vedeti državni predsednik. »Ah.s je odgovoril gospod iz Moskve, »tu gre vendar 'e za szraz ljudske volje. Če je to ljudstvo S"-to meščanskega režima, za to vendar ne odgovarja Sovjetska zveza«. Državni predsednik ni več spregovoril. >V ostalem.« je še pristavil gospod iz Moskve, »dokazuje vendar volilni izid jasno, kakr misli dežela. In volitve so se izvršile vendar s sp:štovanjem vseh. demokratičnih zakonov — to je vendar gospod državni predsedn;'; s-1.m večkrat zagotavljal«. Gospod iz Moskve se je priklonil in odšel. Konec gržavsse samostajnasti Dan nato se je seetai parlament k otvoritveni seji. V vsej naglici so bili okrasili moglo sedaj v enakopravnosti biti deležno blagoslova in napredka socialistične Izgradnje«. Tri dni kasneje je pred'aga! sccalnj minister parlamentu, da uvede sovjetsko ustavo. Od vkorakanja sovjetskih čet je minilo točno 23 dni. Uvedba sovjetskega rež'tna Sovjetski režim je bil proglašen. Množica malemeseanov je bia kakor preplašena crefla. Delavstvo je kolebalo. Le Židje, majhen odstotek preb valstva, so izgledali brezskrbna in pr.pravljeni vsemu pritrditi; udeleževali so se vsake demonstracije, vsakega zborovanja, govorilnega zbora, vedno v prvih vrstah. Sovjetom se je mudilo. V to koleba joče. n krit ki nagnjeno raz-po'oženje, je pr ši0 — točno 4 tedne po proklamaciji sovjetske republike — pomembno parlamentarno zasedanje, Ki je vse prevrnio. Na njem je predlagal novi gospodarski minister — komunističen trgovski pomočrik — zakon, ki naj proglasi vso zemiiiilvo posest in veliko industrijo za »last ljudstva«. S soglasnim sprejemom te-pra zakona je b*ia zasebna lastnina v načelu a-prav!j:na. Od vkorakanja sovjetskih Cet je skupaj preteklo osem tednov. V 60 dneh je izgubila dežela svoj stari domači ebraz. Gospod A. jc bi imetnik čevljarske delavnice in trgovine s čevlji z dvema izložbenima cknonii. Začel je b4 z lastno delavnico, že: a je nesia strankam popravljene čevlje na dom. Ker je delal spretno in čedno, je tčasoma začel dobivati naročila za čevlje na mer? n si pridobil v svoji četrti čober sloves. Zadovoljeval se je z nz-kim debčkom in tako je šlo počasi, a stalno na bolje. Najel je pomočnika, sčasoma tri. S prihranki s,; -e nabavii boljše oredje in tako je bi na konju. Po 25-letnem trudu je Šivalo in zbijalo v njegovi delavnici osem pomočnikov in vajencev, v prodajalni sta stregli dve prodajalki. ! Tri dn' po iždajj zakona sta stepila v trgovino dva moža. Prvi je nosil aktovko pod pazduho, drug: je imel zamaščeno obleko in mornarsko čepico. Tujec z aktovko je potegnil iz nje na stroj natipkano polo: »Po ajredbi ljudskega komisarlata za gospodarstvo je vaše pedjetje nacionalizirano in preide z vsem ž vim in mrtvim inventarjem in terjatvami v posest delovnega ljudstva. AH boio vaši plačilni zaostanki priznani ali smatrani za vaš privatni dolg, boste izvedeli po pregledu knjig. Vi lahko takoj greste. To je tovariš Z., nc Vj vodja obrata.« In pokazal je na spremljevalca z mornarsko čepico. Gospod A. ni spravil takoj glasu iz sebe. Končno je izdavil: »To vendar ne mere biti res, jaz nisem kaptaiist, to sem s svojim clCiOm izgradil, sem čevljar po poklicu — sam ljudski komisar je izjavil, da ostane pošteno pridobljena lastnina nedotaknjena — prepr'čajte se, vsak vinar je pošteno pridobi.en.« — »Ne govorite teliko,« je rekel tujec z aktovko. »Tukaj je dokument. Vi imate 10 nameščencev in delavcev, torej ste izkoriščevalec.« Uro kasneje je stal gospod A. na cesti in gledal na svojo trgovino. Skoraj 601etm mož je izgledal, kakor da ga bo vsak čas zadela kap. Tako se je zgodilo v teh dneh tisočem v vseh mestih. Upanje optimistov, da bodo sovjeti pojem »posedujočega razredac raztegnili le na velike kapitaliste, se n; uresničilo. Razen bank. tvornic. ladjedelnic in trgovsk h družb so bili razlaščen5 tudi imetniki trgovin z živili, tekstilnih trgovin, dregerj resta.vrac: j, kinematografov, pohištvenih ekspedicij itd. Krog razlaščenih se je širil od dneva do dneva. Os-jpanl prihrankov Toda tudi pripadnik delovnega razreda, delavci in nameščenci so prišli ob svoje prihranke, že takoj po volitvah je bila progi a&ena zapora vseh bančnih in hran Ini-ških vlog. Sedaj je svet ljudskih krmisar-jev nepričakovano izdal odredbo, s katero so bili razveljavljeni vsi dose.ar.ji državni bankovci in uveden sovjetski rubelj. Zamenjava ni bila dopustna. Gospod A. je imel s svojo rodbino, z ženo in dvema sinovoma št:risobno stanovanje. Ko je slišal v radii, da bo zasega hišne posesti prinesla konec najemnega ode-ruatva ha uvedla »sDcialro ureditev stano-van.skega vprašanja«, je videl, da je tudi zadnje, kar je imel, izgubljeno. Ni se motil. Nova ureditev je obstojala v uvedbi sovjetskega najemninskega zakona. Načelno je bil omejen stanovanjski prestor za vsako osebo na 9 m3 in 2 m2 stranskih prostorov. Za »politične funkcionarje, specialiste in osebe javnega življenja« so mogli krajevni komunistični od beri dovoliti izjemo. Ker je gospoj A. pripadal k »nekdanjim« in tudi ni bil pr.štet k »ročnim delavcem proletarskega izvora«, čeprav je bil čevljar, kakor še njegov oče, se je moral izseliti. Ostal je na ulici brez vsega. Nobeden »nekdanjih« ni mogel dobiti drugačne zaposlitve kakor ročno delo neizučenega delavca. Brezštevilna gospodinjstva so takrat čez noč prenehala. Pohištvo, preproge, srebrn na, slike in porcelan, so romali za smešne cene v »nacionalizirane^ star:nar-ne. V prosta stanovanja meščanov pa je tekla še vedno ljudska reka z vzh:da: inštruktorji, komisarji in oficirji sovjetske vojske. Zemljiška „reforma" Me.i kmeti v dežel- ni bik) nikoli komunistov. Bdi so predvsem srednji posestniki, znatno pa je bilo tudi število majhnih posestev. Razen tega je bilo v vsaki provinci tudi nekaj veleposestev. Sovjeti so vedeli iz izkušnje, da bi mogla v agrarnih okrajih zrasti "opozioja. Zato so glasno zatrjevali, da uvedba kolektivnega in kol-hoznega sistema ne prde v poštev, »razen, če bi vsak kmet to sam želel«. Da se emili pričakovani preplah zaradi razlastitvenega zakona, so se pojavile V iiubi 1I1 od Rusov vodene »Agitprop-kolone«, k: so pojasnjevale, da gre le za zemljiško reformo, ča se maim pose s tn" K rrn preskrbi več zemlje. Razen tega namerava vlada na3elit; nove nassl/ence. da »razširi prehran; evalno bazo socialistične države«. K principu boljševiške agitac je spada, da se obremenitve poedinih skupin dajejo v dozah. Ko pa je m-nil pni strah kmetov, so se pojavile nacicnalzac jske skupine z novim presenečenjem. č*e so poprej računali B tem. da bo »državna zemljška rezerva«, terej bodoče naselitveno področje nastalo predvsem iz zaseženih veleposcstev, se je se£ a i izkazalo. da so bila velcposestva spremenjena brez Izjeme v državna pose-Siva, v scvhoze. Edina T«*ememba je oV stoiala v tem, da e ramesto prejšnjega lastnika nastop*! rdcč: direktor. Kmetje, ki so morali oddati nekaj hektarjev, so morali ugotoviti, da so bili ti hektarji vzeti tam. kjer je bia Izguba zanje naiobču*-nejša. živinorejci 50 izgubili najboljše paš-n ke, istečasno pa so jim naložili, da ne smejo zmanjšati števda % "vine. ?5ArtaSJsacI|au Še so obstojale frizerske delavn ce, pekarne, tobačne trafike, mesarije in nekaj rokodelskrh malih obratov z enim ali dvema nam.cščeneema. Po odstranitvi večfh podjetij so tvcril! sedaj ti obrati vrhnjo mejo privatne lastnine. Ker pa ie bilo njihovo število še prevel ko. jih niso proglašali za kap tnliste ali buržuje. Pač pa so začeli časopisi — izhajati so seveda smeli I——mztiBnt listi — razlagati, da je »meščanska razredna država« te male lastnike, ne da bi sami opazili, docela pokvarila, ker posnemajo kapitalistične Šege in metode. Njihova dolžnost je, da cd vržejo te verge in skupaj 9 svojimi tovariši, t. j. z nameščenci stvorljo socialistično obratno obliko »artel«. Ni trajalo dolgo, ko je naraščajoči pritisk izsilil to arterzacljo. Izgledalo je to zelo priprosto: Dosedanji lastnik j« podal izjavo, da svoj obrat z vsem inventarjem vred spremeni v artel. s čhner so postali njegovi prejšnji nameščenci solastniki. V sluča}u njegove smrti zapade obrat državi. On in njegovi pomočniki naj bi v bodoče imeli enake dohodke. Ta preileg so nameščene? skraja ugodno sprejeli, ker ao si obetali višje prejemke. Kmalu pa se je izkazalo, da so ti mali obrati začeli nazadovati, kaiti odpadel je odločilni mot v njihove eksistence, iniciativa lastnika, ki je delal prej iz osebne vneme, da bi preskrbel svoje otroke, sebi in ženi pa zagotovil preskrbo za starost. Tako so tudi »artel'« htro postajali godni za popolno razlastitev. Zadnja lastnina: življenje Obrazi ljudi so postali kakor odlitki maslc. Hlinili so ravnodušje, ker jih je prjemal strah. Izgledi za bodočnost so bili vedno temnejši. Ostalo je le še življenje kot zadnja lastnina. Toda kako se varovati? Ali niso zaprli celo štirinajstletnih šolarjev, ker so peli nekdanjo narodno himno? N hče, niti starši n:So vedeli, kam so jih odpravili tajinstveno nastopajoči komisarji. In aH ni bi ljudski komisar za notranje zadeve, baš oni zastopn:k leve skupinice, deportiran v S birijo, zaradi »pO-sebro škodljivega delovanja ? ^ Al: je res. ča se je v navalu čuta odgovornosti branil poslati 30 000 delavcev za Ural, k'er j:h je potrebovala tamkajšnja industrija? AH pred3exiruk, potem, ko je baje nastopil poučno potovanje po vsej SSSR? Casop'si so ob vsaki priliki vedno znova poudarjali »demokratični značaj sovjetskega režima«. Za dokaz so navajali, da se režim bi dotaknil verske svobode. Nobene cerkve niso zaprli. Toda davčne stopnje za verske občine so bile najvišje, pri splošni revščini torej nezmcglj.ve. 2e čez nekaj mesecev so prešle nekatere cerkve zaradi davčnih zaostankov v posest države. Razen tega je bilo »versko vplivanje na mla-do.etnei pod visokimi kazn mi prepovedano, tako da ni bilo nikjer več verskega pouka. Zato pa je preplavda šole brezbožna propaganda in otreci so se morali udeleževati demonstracij, pri kater h so zasra-movali krščanske simbole kaker na pustnem obhodu. Pač pa so veljale sinagoge za »naprave narodne manjš.ne Židov« ln so b le zato opreščene davkov. Slo je nevzdržno naprej- Zastrašeni, ne-zaupni proti prejšnj'm najboljšim prijateljem, obupajoči nad usodo so postali ljudje. Iz njih so se dvigale one lastnosti, ki so jih v tsočletnem vzgojnem delu omilili :n zatirali. Vsi primitivni instinkti so prišli na dan, hinavstvo, pohlepnost, hudob-rost. Zakaj bi tudi bila moraJa še potrebna ? Taia plavali so v veliki, rdeči reki m srd se je zganil v njih. kadar so se spomnil na tste, ki so bili onstran mej in ki so se, kakor eni sami nekoč, oklepali mnenja, da »nI tako hudo«. Sledile so deportacije tisočev m deset-tisočev mte'igence. meščanstva, a sčasoma tudi vedno več kmečkega prebivalstva. Odpeljali so j h v Sibirijo ali bog ve kam, nihče ri rede] zanje, nihče se ni več oglasil. Teror je bil vedno hujši, vedno neznosne jš\ šele ko so naslednje leto prišle nemške čete ter pregnale boljševike in z njimi domače komun ste, so si množice od- ni brez sledu izginil tudi nekdanji drživm t dahnile in znova zaživele. Komunistični „bogovi" in „ocetje" Eno osnovnih ideoloških načel komunizma je bilo od začetka načelo rušenja kulta osebnosti in avtoritete s težnjo niveli-zacije čleveštva v »kolektivu«. »Človek ni nič. množica je vse!« se je gl.sila formulacija tega načela, ki smo jo čitali na neštetih propagandnih publikacijah ruskega boljševizma in vesoljnega komunizma. Temu dosledno je razvil komunizem po sovjetski revoluciju leta 1917. v vs^h onih državah, kjer je pričel svoje temno podzemeljsko dci:vanje, tudi sistematično agitacijo proti avto.itcti posameznikov in preti avtoriteti sploh. Taka acitacija se je pojavljal?, tudi v bivši Jugoslaviji, čeprav je le malokdo vedel, od kod prihaja in kdo jo prišepetava. In pod vplivom te sgtacije je sp:štovanje osebnosti in avtoritete tudi res usih lo. kar je le prekmalu pokazalo svoje zle posledice, saj tudi pri nas Slovenc h skoraj žc ni bilo več na kakor koli odgovornem mestu stoječega človeka, ki ne bj bil opij u van in potegnjen v blato. Istočasne« pi. ko jc komunizem po svetu namerno rušil kult osebnosti in smisel za avtoriteto, je v Sovjetski zvezi sam p1*«-čol uvajati tako neokusno klečeplazni kult Stalina, kakor gr* ni pred njim poznal noben, tudi ne najekstremnejši bizantinizem. Kult carja in carstva v prejšnji Rusiji ni bil senca proti temu. V letakih, lepakih, brošure h, knjigah in časopisju je boljševizem dan na dan povzdigoval Stalina na kultne višave, ki bi jih bilo mogoče pri- cen9 mezd in zaposlitve v Ljubljanski pokrajini leta Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani je v svojem poslovnem poročilu za 1. 1943 objavila tudi zelo poučno razpravo o gibanju cen, mezd in plač. (Pod besedo »mezde« razumemo delavske, pod »plače« pa na-meščenske zaslužke.) Zveza je tudi v dobi od septembra 1939 do konca lanskega leta sestavljala indeksne račune vzdrževalnih stroškov delavske in nameščenske druž'ne. V računih so se seveda ozirali le na zakonito določene cene živijenskih potrebščin. Za osnovo so vzete cene septembra 1939, torej ob začetku vojne. Tabela draginjskih faktorjev nam kaže, kako so se podi aževale življenjske potrebščine v naši pokrajini od meseca do meječa, če vzamemo za osno- I ka»:e primerjavo med cenami živil po živil- čre hočemo predvojne cene in mezde izraziti v lirski valuti s kupno močjo določenega meseca, je treba cene pomnožiti z dra-ginjskim faktorjem meseca, ta zmnožek pa še z 0.38. Bilo bi mogoče ugovarjati, da ti računi niso dovolj zanesljivi. V resnici so indeksni računi med vojno čedalje težji. V računih ni mogoče upoštevati ilegalnih cen, ki pa bi jih kljub vsemu ne smeli povsem prezreti. V bodoče bo mogoče zasledi, vati gibanje cen edino še pri rac onranih živilih in nekaterih osnovnih surovinah. Posebno poučna je v razpravi tabela, ki vo draginjskih faktorjev september 1939 ter ga označimo z skih nakaznicah novembra lani v primeri 1, dobimo naslednjo sliko: j s cenami septembra 1939, s cenami v Ljubljanski pokrajini novembra larj in s cenami na Gorenjskem prav tako lani novembra. Tabela nam hkrati pokaže, koliko je bil vreden dinar pred vojno po kupni moči v lirah in pfenigih novembra lani. Leto 1939 1910 1941 1942 1943 i januar — 1.14 1.58 2.01 2.45 ! april — 1.24 1.68 2.11 2.57 september 1 1.43 1.87 2.3 2.75 december 1.11 1.54 1.98 2.42 2.86 j Vrsta živilske nakaznice Mesečna količina živil na nakaznico novembra 1943 bi stala: Vrednost predvojnega dinarja v cenah sept. 1939 din v cenah nov. 1943 v Ljublj. pokrajini lir v cenah na Gorenjskem nov. 1943 v RM lir pfenigov kupne moči novembra 1943 navadna na Gorenjskem 185.91 229.16 17.23 1.24 9.26 za najtežje delavce (na Gorenjskem) 278.69 305.15 26.45 1.0<* 9.49 Ljubljana, navadna 118.35 141.45 9.45 1.19 8— Ljubljana, težk: delavec 146.55 156.87 11.92 1.07 8.13 Ljubljana, najtežji delavec 157.— 163.77 13.— 1.09 8.43 Povprečje: 1.12 8.54 Pri tem je treba upoštevati, da je mogo- f prečna dnevna zaVarovana mezda Zavoda če povprečno naraščanje cen le približno točno ugotoviti. Do različnih rezultatov pridemo seveda tudi, ako vzamemo za podlago različne količine življenjskih potrebščin. Po tabeli draginjskih faktorjev je bil vreden predvojni dinar na podlagi zakonitih cen novembra lani 1.08 L, po teh računih pa znaša povprečje 1.12 L, kar kaže, da so računi precej točni. Gibanje cen se nam pokaže V jasnejši sliki še, če primerjamo s cenami življenj za socialno zavarovanje je znašala: septembra 1939 25 din, januarja 1943 24.77 Lir, julija 1°43 25,37 Lir in januarja 1944 28.05 Lir. Iz navedenega smo sprevideli, da je predvojni dinar po kupni moči lire vreden 1.12 Lire. Socialni položaj delojemalcev je glede na plače in mezde zelo različen, ker so prejemki naraščali različno po strokah. Da bi dobili pregled o dejanskih mezdah po strokah, je izvedla Inspekcija dela decembra jetij lani septembra in decembra. Te podatke je dobila v proučitev tudi Pokrajinska delavska zveza. Iz njih je razvidno, da se mezde v Ljubljanski pokrajini lani med septembrom in decembrom niso izredno zvišale. , Plače zasebnih nameščencev Zanimiva je preglednica o plačah zasebnih nameščencev novembra lani v primeri s predvojnimi plačami. Septembra 1939 je prejemalo največ nameščencev, in sicer 21 r/c, glede na Kupni ekvivalent, plače v vrednosti 2057 do 2446 Lir. Najnižje plače, in sicer 778 lir na mesec, je prejemalo tedaj 4.5 %, najvišje, v višini nad 3669 lir, pa 19.6 %. Novembra lani je prejemalo največ bančnh nameščencev, in sicer 22.28 c/c plače v višini od 1120 do 1536 lir plače, največ industrijskih nameščencev, in sicer 30.08 ševiki vihteli kadilnice oboževanja pred Gruzinom Džugašvilijem, ki se je z j radi slepomišenja samovoljno ptekrMil v Jožefa Stalina. »Oče pioletariata, silni duh SSSR. stvarnik bodočnosti, odrešenik narodov, zvezda Človeštva, osrečevalec pokol .mj : itd. ho le, nekatere cvetke jz tega parfinuranega šopa boljševiškega poveličevanja Bt dina« katerim so se dan za dnem pridruževale še nove. Vse to je,-skupaj z prrc-zo, ki je prevzemala državljane SSSR prod b tem preganjanja, ki je zadel vsakogar, kdor se ni celo v duhu dovolj globoko kl. n jal pred novim »božanstvom« Stalinom, vodilo tako daleč, da je dobilo njegovo ime prizvok nadzemeljskega. v vsak! hiši v SSSR mora viseti Stabnovu slika in IlitMi hovani preprosti Ijr.dje ponekod pred njo priži«rajo luči, kakor prej prod Bvettuil Ikonami. Razžalitev Stalhm jo postila večji zločin, kakor katori koli v boljsr\i-k"m kazenskem zakoniku. Za ta zločin nI ne milosti ne odpuščanja, Z vso to nepojmljivo in za naše pojme odvratno kultno propagando je zrasel lik Stalina v SSSR v take viš.we. da je ost -lo vse ostalo ljudstvo na tleh kakor žaba pred piramido. Kdor je gledal od zunaj na SSSR, je moral na ta način priti do prepričanja, dai ni Stalin v Kromlju zaredi SSSR, ampak obstaja vsa SSSR samo zaradi Stalina., ki je edina vrednota vsoh ejrromnih milijonov po njem vladanih narodov. V resnici se je tudi vedno izvrševala njegova voljo in nikoli ni nabori onr-samodržec vladal v Rusiji tako despotično kakor komunistični >bog.c Stahn. Vsa vl;i-da »ljudskihc komisarjev je dejansko samo lutka v njegovih rokah. Treba Je bilo samo, da se kdo izmed teh »veljakovni dovolj globoko priklonil pred Stalinom, in že je bil — likvidiran. Kakor najgroTot-nejši Mo!oh jo žrl kult in despot i7.0m Sta-lina ArogOga za drugim. Zdaj I<*ži ž*- davno vsa SSSR v prahu pred tem »t%adčlo-vešklm veličanstvom« kavkaskih gora. Enak pojav bizantinskega kleceplastva moremo opažati tudi že pri našem komunizmu, kjer se z naravnost odvratno propagando ustvarja poleg najvišjega boljševiškega »bojra« Stalina še dru;:i bf\'r", — Broz-Tito. Metode te kultne agitacije so docela enake, kakor so bile v SSSR glede Stalina. Komunisti si tudi pri n?s z vso vnemo revn"h in podrejenih kreatur prizadevajo-, da bi vcepili že v srca najmlajših Slovencev In Slovenk, ljudskošol-ske mladine, kult nadčloveškega oboževanja Broza-Tita. V vseh agitacijskih spisih ga prikazujejo kot nočeta slovenskega naroda«, kot »velikega dobrotnika trpečih«, kot »stvarnika srečnejše bcdočnc-3ti«, kot :*gcnija« itd. In vse. kar obljubljajo ljudem, vse bodo prejeli od njega. On bo zgradil nove h;še, nove šole. nove mostove, ceste in železnice, on bo odpravil vso bedo-, on bo vse nasitil, obul in oblekel itd. On, Broz-Tito, skratka ni več človek, on je božanstvo, pred katerim se je treba klanjati odkritih glav do tal, pred kr.terim je treba povzdigovati roke 'v češčenju, prositi ga vsega in pričakovati vse le od njegove milosti in usmiljene dobrote. Tako je Slovencem prikazal Broz-Tltov »Hk« tudi sam predsednik OF, »književnik in kritik« Josip Vidmar v klečeplaznem članku v »Slovenskem poročevalcu«. Ne glede na to, da se tako odvratno malikovalstvo upira vsakemu nehlap^cv-skemu čutu in da ni v nobenem soglasju s samimi ideološkimi načeli komunizma in najprimitivnejše pojmovaneg*a /kolektivizma«, se mora nam Slovencem upirati še Iz drugih razlogov. Predvsem je ta »Oče slovenskega naroda« prav tako malo Slovenec, kakor je Stalin Rus. Pope Broz- Tito je Hrvat, po svojem krvnem poreklu pa Madžar. In zdaj naj bi bil naenkrat 7>oče slovenskega naroda«? In to uči vprav tista OP. ki je še nedavno opljuvala vsakogar za izdajalca, ki je bil kakor koli pripravljen priznati kako skupnost s kakšnim drugim narodom, posebno Še hrvatskim in srhskim. In ni bil samoslovenee! Poleg tega je bil ta novi »bog-« naših komunistov in neslovenski »oče« sleven. skesra naroda po sodno ugotovljenih in potrjenih »prsih nekoč čisto navaden vagabund hi zločinec. Hrvatski, in za njimi drugi listi, ao objavili celo njegovo po policiji lzgotovljeno fotografijo lz kriminal, nih razvidnic. In pred takim »bogom« in »očetom« naj bi se zdaj klanjal slovenski narod? Ves ta narod odklanja z največjim ogorčenjem »ara poniževalni poskus OF. da U mu postavljala za voditelja takega in povrh Se tujega človeka, P. K /z sam- ljubezni do naših gospodinj sem pr.ti.ktt ; •_ t- /••v/i. •/<-.•• ;iw za ar. j m v $jxn.e rijskc trgov no m proučevat ženske psiholo gijo Kitke lepe ie na s\-etu ker ga krasijo ženske! Kaki d h&časno bi b'c če bi ž v ljenje ne " ~'r *ud v sijapj ženske fngfke! AH ni ženete nebeško bifje turh takrat ho hod- oo - * . s ccfcarjem? Men* so DO*Jej najbolj všeč ženske, ki obl*kview špeceriiske trge* 'ne Na a »r.nrfi fe«~trU pozdrav go*podinft i Severna rc ponižna in dadko i praSavc no r»'f j rtfli željah I V-'o a*a jffc rri rr'si'- J" r« zdravil ker nosi vel fcan?fci refc »r mteže *teklerrice< vreč 'ce — Blago na nakaznice bi rada vzela —. pr* vi cr" • eK spodi n j a. U&užbensc potrpežljivo čaka da mu izroči ncksznice Gospodinja začr.e preftkati ro ce kcr:u, po torbici, vrečicah *n ceio v */* ktenice pogleda. Nazadnje na pravi: — Nakaznice vam bom prinesla mirt kL.r zda i mi dr-'te vse skupaj! Drazestno kaine? ('shižbenec se morr rri ie~*ro nasmihati m če se mu v eni vri posreči pc;csniii gospodinji, do živil ne more dali brez nakaznic* ie re.< spreten. Merjenje časa ie povsem moška zadeva Ž€nske ne petre^rk^n ur in bi ffm bilo vseeno, ali so bili takšni strnirk: kd^i izumljeni ali ne že zaradi tega ker zapesfna urica ni takšen okras k^k^r sama zapestnica. Ženske imajo chčufek samo za večnost, čas p.a pre žira jo. Prezirajo v.a. ko obisf:ujejc gledališče. \ kc prihajajo na sestanke, in razumljivo ie da f nočejo vedeti, kai je delovni čas v trgovinah j Kaj jim mar. da ie oblastno r.redrti*fino od-paranje in zapiranje trgovin ob določenem času/ Gospodinja ptiče po p/a o pot ure preci časomi še rajši pa četo uro pozneje Z'utr&i je trgovina seveda še zaprto. Gospodinja se pri tež u ie v s\-elem ogorčenju: — Stolna stranka sem. pa moram čakati kakor berač pred viati! Zvečer privihra gospodinja kakor hudour nik v trgovino, ko ie prodaje, ie zdavnaj za ključena in uslužbenci pospravi ta jo. (čeprav je še tako ljubka. H motajo povedati, da je trgovina zaprta. Da ie pa še bclj očarljiva, pravi: — Sfii je še karaj osem, pa mi nočete portreči! Včasih zaide gospodinja v trpovino iz na- \ vade. ne da bi imelo kakšne do1.oeene namene, sicer pa imajo žznske navadno vedno kakšne načrte. Gospodinje imajo "cdnn ne Znamko dela in skrbi ter ne smejo pozab^i na svoje delo niti. ko se odpravi >ajo na neogibno potrebne zabavo. — Ker sem že v tigovini —» pravi Gpspc d;nja. ki je zašla tja brez cekarjz in se ožin ckro0 sebe, kikor da se je š?le v tistem tre nutku zavedela, kie je, — mi da^le kos mrla. Pcšljite mi turški preper. Zaradi niene .ire naj b* se umakr.Uc cd prodajalne rrr.ze druiie pespoutnje. ki so mc:da čekale, da pride io na vrst:) že vse dopoldne. Trgovec pn ne more tako trd no verjeti, da je Ura mitnstive res tak-na red kost in včasih pck.jže dvom. .Voče biti ne vljuden in vljudno bi red povedaL da te tira ec — Smirkov papir. Ob drugi priliki, seveda natančno prvega, ko je največ dela pride milostiva zopet v trgovino. Ze na pragu kliče: — Takoj, takoj mi pripravite! Zelo se mi mudi! Tu imate devet nakaznici Uslužbenec se te seveda ves oznojU, preden u nakupičU celo goro živil pred n/o Ko ie &*o končano, pa r.u^osiuvu ^^rgoiijo; Poskusit? s sejo! če bi pr dedovali čovc*] sife, bi nam ue friraamicavato toe-SJastovin v Itrart aa toii wsaf Jcfe bć ae p. {.xdsa*i ta*w studa Pre J leti mtao v našem listu obširno opi .ovali sojo. Opisali smo posebnosti tc rastline in u:\ono hranilnost njeniii zrn, edin>tvenc njeno veliko vrecinobt v kmetijstvu in industriji, izkušnje pridelovalcev pri nas ter pomen soji* za ljudsko prehrano, slast] v ciiMi ructG»uranja Z«vil. ftaže pa, aa man v nekaterih kmeiij^ivih sai^evab ae vetrno tnaa&co mtmdnfaHlri ter se radi jK.-ii.ehuj* i.o vsem novim dc^azinjem. Da h* začeli prjtiolova.il j*ojo v večjem obsegu, bi bilo t.eba ukix.uti nekaj vec, kilktif Oa b: ie p.i-pjrocaii p/.tit idVo. i'o»amezi*e •»indijske u iauo ■ *■ m dfifatc poskuse s seja, kuj«.« upoštevat! jt treba, da je ta rastlina za na^c kraje še novost in k ni oiogoee čok noč ;:diGčiii za priueluvanje, ne da bi si prej nabrali dovolj izniiše.ij. Predvsem bi bilo trt »>a ugotoviti, katera vrsta sojt bi bih- /.a aav kt aj^ najpi U erneJML Po-ku^i so b»;, dcvoij zadovoljivi, da bi se pridelavanr. soj; lakke intili kiiietje v spioš tem. V ta namen bi jih pa bilo treba primerno v. a<-ubauiti Ur jim nuuiči Cx>.*.e panoje. Vsekakor pa bin knievje morali dobiti vsaj seme. Pncleiov anje soje pri na.s ze Unije časa pr.cuiočajo posaintzni iiHukovujaki. a v j spli.šiieni se ni bilo razumevanj za malo i znane rastlino Neki strokovnjan je doka-zaLi, Ua je hrana naše^cs podereiikc-e;a pre-bivalstva v spložnem prerevna na beljako- i vmah Podv želsko piebvaistvo je v mirn* i dobi uživalo premalo mesa. Pridobivanje i hrane živalskega zvora. mesa in mlečnih izdelkov te)- mpSt-oj je pa v splošnem pre- 1 dra^o m m o^eće. da ib pri naš=h kmetij- j skih razmerah m starem načinu Kmetova- j nja dosegli kakšno izboljšanje. Da pridobimo neko količino živeža zmajskega 'zvora. I -ie treba pri more pre- : deiati ^'se krme v hranilne snovi Pri H irb vanje soje koi dušičnj iajti u^, oi-o^ati J :eu.jjo l uus-Koiis ocimjsn^ gii^icaiiu, ač naj p- delo- j vali predvsem zarad' sjene edinstvene last-odeti, da vsebuje mej ; ^^Llinauii ru_j reč le- ! jakovin. Pri tem w. raino tudj upoštevati, da so njene beljekovine izvrstne, -polno vrednec, kakoa piavijo strokovnjak , beljakovine se namreč me J. seboj zelc ra Laiki jejo. č:e bi uživah it hrano, ki vsebuje beljakovine slabše vrste, bi se morale prej ali slej pokazati škodljive posledice. Vedeti moramo, da t žo? zaoetaja v tem pogledu za sejo beljakovine ?">je so tsvr-stns. fižola pa slabše, nfpc^oir>e. Nepcpome beljaliCrvine vsebuje n pr tudi koruzna moka Ln zato ižvanje jedi iz nje ppvzi ča pela^rro, če ne iživamo tudi jedi, ki vsebujejo popolno be-jakovine, kakor n pr. mleko. Tud: krompir ne vsebuje popolnih beljakovin, k: jih pa tu Ji v njem ni mnogo. Nekateri" posamezniki, k: so delali pri oas poskuse s sojo za brano, so bili razočarani. Gospodinje so mislile, da je treba pri . ^ripravlianiu soje ravnat: s sojinimi zrnci j prav tako kakor s fižolom, odnosno je pred i kuhanjem sploh niso namakali. č>e pa pripravljamo sojo, moramo vedeti, da jo je tie-ja namakati tudi do 24 ur. Vodi moramo Jodati tudi na liter po žlico soli. Ce je voda trda kakor n. pr. ljubljanska vodovodna, je treba dodati tudi malo navadne sode aii sode bikaruoue. Prea kuhanjem je treba sojo oprati. Kuha se naj v slani vodi. v "roti mora mirno, torej je ne smemo kuhat na prehudem ognju. V domovin, soje, na Kitajskem in Japonskem, poznajo nešteto jedi iz soje [z SO je izdelujejj tudi pijače, prea vsem, ^vrstne s:re. Mieko iz soje je izvrstno Ob neki priliki smo objavili recept, kako lahko tudi v zasebnih ga^pociinjstvih izdelujem^ mleko iz soje. Sok iz soje je "zvrstna ela, S -jeve juhe SO izredno djbre, ne da i, jih bilo treba zabeiiti. Recepti za pnpi avijanje sojevir jed so pa pri nas SKoraj neznan:. V | številk Kmetijskih novic« so pos - et i tudi SOJi •ozornost. Poljudno je opisan pomen soje. kako je treba pridelovati to rastlino, na i;*aju sta pa objavljena dva recepta za pripravljanje sojevih jedi. V prvem receptu je povedano, kako naj priprav*jxmo zabeljenc sojo i v resn'ci zabela za ; OJ nujno p trebita). Na presnem masi ;. olin ali mn t ornmemmo malo droltin in dodamo tudi r.ekaj ^ solio strtega česna, ki naj v naa ; 'Mo porumeni S to zahelo rrabeiimd r>c^-i°no, mehko kuhano sojo Mrzdo pripre- f jena soja. kakor n pr. Pžolova solata nu r' •obra s takšno zabelo kar jo mast V nji f trj .'na. V di-ic,-e.n receptu je oavc r*i fmjcTa 'radržufkorn Na mesti zanrr.-.?a'mo pre-;j *eb'd"v ki r a ne sn«e nos" o1« trda '. >- lenemo tudi p> ecej strtega česr»n i*^ --'o-p-ejra peteršija C»,"*n se cc sme :r .t'. er ie potem grenak To ss*>e*n s oretlačerdm mrsd:«;^!^.-,-)! p^r^i,^Tr. ^• r0_ vremo. Končno p-iraršamo mehko kuhan O -deejono sojo. onkai" Bai jed š° o» »vre r"-sat minut. To sta pa le dva recepta, medtem ko jih jo ne^toto prav tako i re-orost ih. Neumnost je odi evenuosl misli, norost kiCj'V.tost razuma ln blazn««st s.mtna bož-jast pameti Neumnost .;e vt.č:i^ mladolet-n*.-st misli norost jr.zdaiin.tvo i ima, blaznost karikatura pameti Neumnež je laterna brez luči. n v plinska razsvetija a možgan n blaznež odsev mavrice, v kate-rem so barve v nasprotnem redu razvrščene * Kdoi Uoce spoznati k- kovoat ljubi: zrna laupa pnjaicljici kako je Ij ibljeia Nmo'*., ki 'vii v svojih i globoko m mnog transa > int*tin pasteh tsnb« a :l»<>. je na-»«*r~*"»*»i'- nn"i' ?nejS ied Mrodl ' \'o- je?a ii"."' DoproiHafrliiv ^a tosede 7avid-Ijiv za sod^briko vzsrled in vzor vsem. N^ii'ii ft* n?makn i" n~«""">r<»st. a proziran i.^ snr-'-'r- ni kropost. TTd^r v.\ m le ne ?po*tuic. ta ni vreden ure J*. ? i i t i- da »t ■r. r.. •n r*r ou tav -:'e duht ir* ,r"' r^thva r, - • ;>r ru *rce. rr d^rlcn če i ,- V: •<.';, srca ie- m i 'idir rr*J^i /n i. lahko po Leni izkoristili za hrano, ker precej mami poia-bi za to, d se giblje, za Kalorije. To se pravi, da se mnogo hranilnih snovi iz rasLiin pri porabi za živalsko krmo izgubi, idealno b. bho. aa bi nrannne snovi, ki nam jih dajejo rastline, uporaoljau v svoji hrani neposredno. Toda pri tem moramo upoštevati, da marsikatera astiinska hrana, ki je sicer dobra za živali, ni primerna za ljudi, riazen tega uuai hrana živalskega izvora (.meso, mleko, jajca) najpomembnejše hramine inovi bUj zgoščeno. Meso vsebuje mnogo več beljakovin in maščob kakor n. pr. krompir. Toda, če uživamo krompir, porabamo njegove hranilne snovi bolje, kakor če bi z njim pitali živali in jedL meso. Pri smotrnem pridelovanju živeža bi se morali seveda ozirati predvsem na kakovost posameznih rastiin: pridelovali bi naj tem več takšne rastlinske hrane, ki vsebuje čim več boljših hranilnih snovi. V splošnem rastline in njihovi plodovi, ki jih uporabljamo za hrano, ne vsebujejo mnogo beljakovin ;n maščob, ki so najpomembnejše hra- j noj^e mine snovi. Ozirati bi se morali tudi na to, 1 katere rastline nam dajejo največ prav tistih hranilnih snovi, ki jih najbolj primanjkuje. Kakor rečeno, je bila hrana večine našega prebivalstva prerevna na beljakovinami; to se pravi: uživali "mo pretežno rest-Hinsko hrano, ki ne vse »jje dovolj beljakovin. Ne moremo pričakovati, da bi se pridobivanje hrane živalskega izvora lahko kdaj dovolj povečalo. Kaj bi bilo torej treba storiti? Pridelovati bi morali predvsem takšno rastlinsko hrano, ki vsebuje čim več beljakovin. Znano je, da vsebujejo največ beljakovin stročnice: fižol, grah, leča. Toda še vedno ni dovolj znano, da med vsemi kmetijskimi rastlinami vsebuje največ beljakovin soja. Zaradi te njene lastnosti bi jo kot edinstveno rastlino morali -eniti najbolj. Strokovnjak je izračunal, da bi živež za prebivalstvo naše pokrajine vseboval dovolj beljakovin in maščob, če bi pridelovali sojo na približno takšni površini kakor pridelujemo oves. (S tem eveda ni rečeno, naj bi pridelovanje ovsa opustili). Logični sklep bi torej bil, naj bi pridelovali čim več soje. Sojo bi pa kazalo pridelovati že zaradi "dvalske krme, če bi je že ne hoteli za noposredno človeško hrano Mnogi živinorejci to radi pritrdijo, saj pridelujejo sojo za krmo prašičev in za krave molznice. Izvrstno se je izkazala tudi kot perutninska piča. V resnici je pa "oraba soje za krmo potrata. Mnogo več nam ta rastlma nudi, če jo pridelujemo za neposredno človeško hrano, to se pravi zaradi njenega zrnja, ki ga ->otem uporabimo, bodisi po vsem navadno kakor fižol ali grah. ali za predelavo v moko, olje. umetne mlečne izdelke itd. Za pridobivanje soje govori več razlogov. Eden 'pomembmh razlogov je. da oridelo- Enodnevne muhe in tisočletni krokodili so vsakomur domač poim. kaker dei>tvo. da je jlcvek z 00 letom že presegel o-bčainr stjru;t Iz tega lahko sklenamo da :e dolco?t življenja firi razlićn'h žnalili zelo različna a vendar pripovedovanju O tsočternih Krc^todlih na tihem t ne verjamemo' preveč kajti mal<> čudno ie. da bi žival, ki hi se rodila v sredini Slednjega vekj. žive a še danes. O slonih nava!3jf najboM fant:v>txrie šte-i vilke. kar sc tiče nj:h starosti V resn ci sicer nimamo pra""ih podatkov o tem 'abko &i pa mislimo, da so sto. n d\estcletn; slcn nekaj normalnega, saj potrebuje mladič celih 30 let, da dozori v cotun-btva sposobnega s^mca Če hote meti dovolj potomstva, mera tedaj doseči že pra\ časritljuo starost A ne same sesalci, tud- dru£: zhral&kj razredi !majc svoje mctuzaleme Na Dunaju so imeli jastreba, ki je živel 118 let. dmgepa. ki je učakal 101 leto. n orla. ki je š-te! i04 leta. Xeka gos je pričakala 80 let kar se nam zdi povstm neverjetno. Ali živi krekedi! res 1000 let. znanc>t še ne more povedati, vsekakor pa so krokodil najbolj dolgožive 2rva4j med plazilci. V nekem zoološkem vrtu so imeli želve, ki so jo ulovili že čisto odraslo leta 1737. na nekem otoku Indsikega oceana. Danes jo cenijo na 350 let, :n to b' bila najstarejša ži\a!, za katera zanesljivo vemo. Dvestoletne želve niM3 nič »posebnega«. Lepe številke dobimo pri ribah Čeprav spada poročilo o 250!etn: ščuki nekufcc t:a, kamor poročile o lOOCSetnoro krokodilu, je vendar mogoče, da učai:ajo ščuke, krapi :n losos! oreko 100 let. 15- dc 201etni slan'ki že niso rval »\'eumrij:v «< !■ Z1V 3 ou 3 let. na lupe mai D. UCfi r.ne cek, 20 do i1 r i -i tet nI ko bn :e 5 veru v?č 10 lit t akuljc m tri-Oc n^'h neprostovoljni na seP7re:;a vec. Med mehKužci je cm en ti rsčno- školjlio bisernico, ki SG jo leta 1°01 naš" i živo pri Olsnitzu in v katere ;kcljko je bila vrezana letnica 1851. Takšne školjke utegnejo pO mnogih skušnjah doživeti 80 do 100 let. • aosritelj prej ne un:r^. C'c prhi»cr^amo te p<> 1 j vtke o Žfva h S m- lark o rastlinah. od?7:m:o na prvi pogled da --■ rasti ne boli trdožive ! 1000 'et 73. ri.-n.* ?000 lei 7.8 !.bii:i. P-V''". cClTO. I 3000 'et za c'nr s>. i ob'Čfljn številke. Če hr-čemo veded'. 7V<2\ gastop1 *Tir: pr j raznih živalih t kg različno, se mora ne naj- I irej vprašat*: Kak po nalogo naj izpolni žval ! a svojega življenja? Odg«>vcr je preprrst: \rrako bitje mora ^kr | beti za ohran-tev svoje vrste za nje obstoj v i ->oju s konkurence K/j jc to dolžnost >7>o'nila je smicei njeneg;, življenja (,r>ravijcn Splo.'na ?;0Tis: cre torej tud; tu prekc osebne koriti L-*rosta narava ne podaljšuje živnen^a zato. ker je lepo ali življenja vredno Njegove tra-ianje je odmerjeno natanko tako da zpolni j svojo dolžnost Čim se je cvet ."p'cdil ;n je \ .-pesoben dati sad. odpad j jo cvetn- fisti, a keT 1 eno snmo cvetenje dostikrat ne zadostuje za i ohran:te\ vrst"., cvete rastlin* še drugo ali tret j je letn Pr* mnogih rastimah pa zadostuje v ta namen en sam cvet Ponvsl'.mn na kracne I dekorativne cvete srede; cm-ke agave Čim ie j ra&tiina pognala svej cvet. vemo da se bliža j konec njen era življenji. Podobno je pri ž:valih. 7*e pr: slonu -mo po j vedah, da je njegovo visoko staTost roja n:ti s tem, da^jje ze'o pozno r3zv;je v žval. ki je sposobna dati potr.m^tvo Vrhu tega nesi ta -amica m'adiča k "k nih 20 mesecev. Potrebuje ♦orej \ resnici mnoco let. da rod' duvnlj po-; tomstva za chrrn tev vrste V snlo.nem velja, da živijo živa!, ki potrebujejo mnogo časa za t ve o -- manjem, i r*m r " cr t. telesa m ^' '< • -d t r ni >cro r'~'- ž '-c-" n l-T "rst srce rr oh fhok mizi fV* ). I c ,w pr'rchrc tolik' " ec odvrže neprir*}Grno hrano, rrce Pi- ; ! \.c JXV "'"'hi novi tr hit™ n'«'«'1« v srf«? fn kri. ŽcUdcc se lahki mnOgOFtai nok\*art ru, tnd ozdravi, srce M Cnki t pfr kveei bi csiamt nikvvicno z:, vadno. Srce nr.i hp bo pcpeAa bratom* fetesu .M t'r.'i''. ki bi samevam of> ognv skromni obleki* Tc!o r-e fvi-ir in f k v wke ir> tudj srcu ie treba BVetKh hekot n ' M i'l hihezni Hi sloge 7/.'.•'" Vi T'*>"*» letVkt ChVJ nošti. pp. iče lav. i nam »cv' /:'.i si n' --p Iir hVrm di. b'iin 'CJjB frrsrr'M' čedno ti ?i h-rh krm p.0V kreposti in vse&a tcgsa. k. ' • -\ (M 0 vseh ki prebivajo v njem. pfoVOrl h> 0 tlfih dobroti in Ihtbezni. vsi morfljo Wli biti naj manjšega madeža fn zonet na 1 n-, bo tenskt vree pokopališče d* bi trava r *ra«Za 1 te r c drage, kater' oklepe vase Žensko srce nai ho . 'akoi zvon ki naznsnia t 't'dem veselje ;n ta j losi in se vedn* d- Wfi ttega s sočutjem oglai >. m zopet naj ve br kakor zvov. k1 bi '-'/ 06 najmanišj razpoki ki mu io usoda napravi, razgjtašen Žensko s^ce na! bi bito kakor tad is ln kadar vihar Živi jen ia najboli divja; hi ga valovi dvi r*afi \ is.nko preti nebu in zori nc bo dika. ob kater se 1 'ko vsakogar. Srce šene na i bi bilo kakot 1 xta*.ica k* ljub' nvoie gneydo m s\-oi rodin 7orrct nai rte bo krkor lastm'ira ki h (^'fefi ijnod hišnega krova Žensko srce nai * j r»"'o k- kr.r g%fc*o nismo preprosto, rofnn bežje besede, in za rx t n" t*o wvei r'*n"<. ki ie prevedeno v vse iezike Žendco srce na- hi h h ksker š'.n'ik >. ki n*i r> tarna enkrat odrrc d- rprelrm vam roso ljubezni ;n Ho ima v rabi ko hisr- pleo* 1 se ži^lj^n'e. Iv ,'< ni ti bo S kor vkolj I ka. ki irna trd in neznaten oklep ; neki vet nai, bi b-lc kakor vodomet, ki dviga p-amenc iz svoje notranjosti in s svefcrtH) oicpšn svo jo okolico, in topel naj ne bo ' ' r imet, ki bi svoh* čustva razširjal ln *e vračal vedno vase nazaj Žensko srer nai bi bila Batova harfa, ki v svojih strrnah izdhfv? dih čustev v n&jslB) fh zvokih in zonet na) ne bo kakor Eotova harfa ki bi vsakomm zvenela, Žensko srce naj bi bilo kakor pratik* z vsemi \ ren: nakimi in nebesnimi znamenji, m TOpei nc ktkof pfi tika. ki ima celo \t«/o godovih dni. SfCt li M naj ne ho kakor chihonemec. ono na» poveri v jeziku svoje prirojene materinščine, ki no zlšti beseda čustva in občutja. Žensko srce nai bi b:lo rečno tihcžilje \ d .mačnosti čarobivh odsevov barv pod jasnim nebom, s katerega sije sonce, ki pozlati z rta tirni žarki cesto življenja, p*, kateri hodi mož z ženo roko oh roki V življenju je treba mnoge, razumeti, mno ga odpustiti in pozabiti n ženskr srce naj r»' bilo tisto izhcdišče vsečioveškt liuhczni dr so i\'c in večnega miru Pr> Sarh;tju Maia TavčarjaVI — Prihodnji teden bo prišla po blago po strežnica, dotlej ga shranite! Nedavno so delili dodatke Kupo\>ali smo \ sove »Ljudje iz SeldwyleZelenega Henrika« in »Cu-riških novel« označujejo »Ljudje iz Seld-wyle« na najizrazitejši način G. Kellerjevo kvalitetno, literarno tvornost. Ko čitaš nje- žganjet konrak in marmelado. Za žganje je bilo treba tri steklenice razen tega smo tedaj nrejemah malinovec. torei še ena steklenica. Gospodinje so polagale na mizo pred trgovca nakaznice in zahtevale blago — Prosim. Steklenice! — ie prosil trgovec. — Nimam steklenic Posodite mi fih Sat vam jih bom vrnila! — so odgovarjale go- spodin ie. Trgovec je umetnik v samozatajevanju, zato je samo nekaj časa nemo občudoval dra-žestno gospodinjo, preden ie odprl usta Najbrž je štet do 20 Stal sem tiho v kotu. nepopisno srečen, da *?m doživljal tako čudovite trenutke, ko sem imel nebesko priliko, da sem proučeval »ne razumljivo* žensko dušo. Pri tem pa nisem nozabti opazovati tudi trgovca in. kaj sey ^pazil, i^tfu bom povedal pa, prtiiodnjič. boljšimi proizvodi nemške proze, občutiš klenost dikcije, zlitost prikazovanja in dogajanja, ki preštnja po večini v vzgojnem smislu vseh petero povesti. Zaslediš pa čudi neko človečansko toploto, ki povečuje umetnostno Stopnjo posameznih povest L Svoje dobro mnenje o človekovem bistvu izraža pisatelj n pr. v svojem »Kujavem Pankraću«. Dovršeno oblikovana je druga novela »Romeo in Julija na vasi< G. Kellerjevo pripovedovanje te potegne za seboj, te popolnoma prevzame in globoko pretrese. Sha-kespearjev ljubezenski problem, ki je ove-kovečen v odnosih Romea iri Julije je prenesel G. Keller v drugo socialno okolje ter ga je obdelal tako živo, slikovfto in pretresljivo, kakor da je vse, kar čitaš in si v duhu predstavljal, zajeto iz resničnega življenja. Povest »Romeo in Julija« je kakor vzvižsnaj plemenita slikar ga: Cd bežnih sil- huet v začetku novele se rasplodi in razraste konflikt do usodnega pravdarskega unčevanja, dokler ne padeta potomca obeh kmetskih smrtnih sovražnikov kot tragična žrtev krute usode, strahotne mržnje, ki se je razbohotila zaradi koščka zemlje. Salomon in Verena sta vaška Romeo in Julija. Sredi poročne vožnje, ki ju prebijeta na čolnu, natovorjenem s senom, se zvrneta v reko, kjer žalostno utoneta Ta novela je nedvomno najodličnejša, najboljša umetnina v zbirki in ji pripada v nemškem pripovedništvu pisoka ocena. Poslanstvo matere vzgojiteljice, je poveličano v tretji povesti »Gospa Amrain in njen najmlajši«. V »Treh pravičnih glavnikarjih« prevladuje neka prisrčna vedrina, ki je z njo prepletena zgodba o tekmujočih glavnikarjih 'n borbi za Suzano Berzlovo. Ob zaključku te Še razveseli »Maček Muc«. G. Keller je zasnoval svoje novele tako, da jih bereš z literarnim užitkom in estetskim ugodiem. Vodstvo Dobre knjige je imelo posebno srečno roko. da je poverilo prevod dela strokOV- njaku dr Glonarju. ki je prevedel omenjene Kellerjeve novele z grlonokim smislom za lepot našega lez^ka Tako smo dobil' po zaslugi Dobre knjiere v izvrstnem prevodu eno najznačilnejših umetnin nemške proze. Kmetlfske novice Izšla je 2 številka službenega glasila pokrajinskega kmečkega poverieni«tva. k^ prnaša na j uvodnem mestu poziv Dpn>erie;»lm lomcia i'evca & složnemu delu slovenskega kmeta .u slovenskega intel genta ozdravite« v ki sc bile zadant s4oven*4cemu na«>du lup V Simonič JMe nasvete < poen h pomladanskih setvah Lojze Slu^a iazprav!;a ( pridelo- vanju buč za olje. ins Ivan Oblak na p-če o marijadvurs^.h plemenskih bkih, k' ao prispe li nedavno s Koroške za r* ike potreb, n.;;e pokraj'ne O pomenu in važnost reje feeiH /a obnovo na:e ž vinoiejc ra/pravha zelo 7in mi-vo in poučno ma l P O va/nost opra:cn!? sončnic no čebeiah razpravlja ng I Ribat List objavlja nadalje razprave o boju prot sadnim Škodljivcem n o /.atiranju pcroncapcr re ter prinaša nasvete kmečkim 2osjKxinjam List. k je namenjen predvsem kmečkemu pre bivalstvu. s oradom vzame v ro^'e tud v»ak meščan k: se neča ? vrtnarstvom Najcenejša zabave ie zanimivo, poučno in zabavno čtivo. ki ?a po'eg najnovejših poročil 0 VOinih dogodkih v obilici prinaša vsaka številka ponedeljske izdale »Jutra« ,SLOVENSKI NAROD* ki le edini ponedeljki Ust v.Ljubljani. Tudi Vi se naročite nanj cim prej i T Stev. 19 »SLOVENSKI NAROD«, r^-nedeije*, 8. maja IP44 Stran 5 T JE TUDI MESTO MUZEJEV Ko.-.čno ri£Ls po letošnji sicer razmeroma Mag-, toda muhasti in dolgotrajni si m i Cgreva pomladjo sonce. Vabi nas na morje, vabi nas v prirodo, kjer že kaže pomlad svoje čare rasu in brstenja. Toda pot nas vodi po mestnem središču, kjer se ODaža nove, poz vljeno vrvenje. Ce spoznavaš* nase obmorsko veiemesto. so boš lahko prepričal, da ni Trst samo mesto neštetih ki-ĐOpedaliSc, kavarn, gostiln, barov in ffla- doiedarn, temveč tudi torišče številnih Jtul-eum h, ;n znanstvenih ustanov, ki vzpore- jajo ritem zunanjega velemestnega življenja 2 zlvahnimj p.budami na duhovnem poaročju, dasi bi morebiti pričakovali v velemestu, kakršen je Trst, intenzivnejših kulturnih sje zaradi premastne hrane. Človeško zdravje je V veliki meri o fViSano od hrane odnosno načina prehrane. Na to seveda ne smemo pozabiti tudi med vojno. Sicer v vojnih letih sama spoznanja o pomenu prehrane za zdmvje ne morajo pregnati Škodljivih pcsledic. Pieb':vila oslabijo, če se človek premalo giblje m ne morejo prebavljati težke hrane, kakršna je primerna za težaka. Zdaj ne delamo razlike me.l lahko in težko prebavi javo hrano. V mirni dobi je treba razlikovati med lahko in težko prebavljivimi mesnimi jedrni. Med lahko prebavljive mesne jedi spada tako imenovano belo meso (kunci, perutnina, golobi) in pusto kuhano goveje meso, pusta divjačina in ribe. Maščobe saime na sobi veljajo za težko prebavljiva hranila. Mast je tem bolj prebavljiva, čim nižje je njeno tališče. Maslo se prej stopi kakor slanina ali loj, zato je laže prebavljivo. Mairganna je lahko prebavljiva ter glede na to lastnost boljša od svinjske masti. Najlaže prebavljivo je dobro Čajno maslo, zato je priporočljivo z njim beliti tu:li jedi za nekatere bolnike, ki bolehajo na črevesnih in želcdčnih boleznih. Prebavi ji vost soeivja je precej različna. Najlaže prebavljive so naslednje vrste, m sicer kuhane: zelje, redkvica, špinača, korenje, cvetača, zeleni grah in zeleni fižol, beluše, kisla repa. Težko prebavljivo so: rumeni grah. zrel fižol, koleraba in leča. Dandanašnji enotni kruh, kakršnega pečejo peki, je precej lahko prebavljiv. č5im bolj je kruh črn, tem težje je prebavljiv. Lahko je prebavl.iv prepečonec, zato g^ tudi zdravniki priporočajo bolnikom, ki bolehajo za črevesnim katarjem. Beli kinh je lahko prebavljiv, če ni preveč svež. Včasih so nekateii zelo čislali Grahamcv kruh, ki je sicer zelo redilen. a je težko prebavljiv. Hrana duševnega delavca, ki mera mnogo sedeti, bi ne cme!a biti preveč enolična. Vedeti moramo namreč, da enolična hrana ne draži dovolj črevesja in prebavina postanejo lena. V mirni dobi so zdra'.miiu priporočali ljudem, ki so se malo gibali, s.imo en glavni obed. Dandanes se tega men ia di'žijo vsi duševni .lelavci. Zdravn'k*: so svarili ljudi, ki so zaposlnci po pisarnah, pred jedrni, ki napenjajo, zlasti pred stročnicami. Dandanes zelo cenimo fižc-l in p-ij^- t.2di ljudem, ki mnogo sedijo-, pač zarrVi tega, ker precej dobro nadom estu je meso. Dobro kuhan fižol v obliki kaše prenesr jo tu U ljudje, ki nimajo najboljših piebavil. LjUdje, ki ne prenesejo težko prebavljive hrane, bi ne smeli jesti čebulne omake. goijaža -Xc vem.« '-cm odgovarjal oprezno, kajti človek nikdar ne ve. kdaj se moti. »Ali se kai zdraviš?« so me še \TTraScvali. kar je že precej pre-ecialo navadno merico prijateljske vljudnost'. Molčal sem. kajt- navadno sem pi<»taŠfco nevljuden zlasti, ko me za-v:ja. Svetovali so mi. naj p:jem tavžentrožc. fn sicer najmanj zjutraj in zvečer. Niti zahvalil se j:m nisem Obrnil ^cm se že, da bi odšel brez pozdrava, a prjatelj mc jc trdno prijel za rokav »Kam se ti pa tako mudi?« Hotel sem mu že odgovoriti — kajti stra-išna slutnja me^ je obšla — da denarja ne posojam niti na židovske obresti Toda odgovoril sem. da moram pohiteti k temenaricam na trg zaradi tavžentrož Prijatelj je h' seveda 2luh. kakor se spodobi vljudnemu človeku »Opozoriti te moram,« jc dejal sladke, »da jžoanja nfcar ne p:j. če sr ga Že kupil Žganje je za črevesa strup. Alkohol uniči v črevesju črevesno floro in črevesje ne more sprejemati vitaminov. Za tvoja prebavila je žganje smrtonosen strup . . . Da ne boš imel nepotrebnih strošov. ti žganje prav rad odkupim Seveda me je ta dokaz prijateljstva ganil do solz. Stisnil sem mu roko in mu dejal, da se v;d"iva zadnjič. »Žganje sem že popil,« sem zamrmra!, »da pa ne boš :mel nepotrebnih stroškov, tc ne vabim na svoj pogreb.« Snel sem naočnike in na pol slep sem se poslej zaletaval na cesč v ljudi. Na levi :n desni so mc pozdravljali prijatelj, mahali so s klobuki šc za menoj, nv vzklikali kakor zmagovalcu, tekali za menoj kakor za min strom in tudi danrce so se mi sladko nasnvha;e. kakor da so šele zdaj presenečene odkrile moje mo'kc vrline Doma in v pisarni so me čakala ljubezniva pisma, kakor da sem postal čez noč filmski zvezdn k. Celo žena je bila nenavadno prijazna z menoj. Vse te dokaze globoke ljubezni do moje malenkosti sem zbral da jh ur odložim abonentskemu društvu kot preprčan bojevnik za treznost ter dokažem kako zmagovito se uveljavljajo treznostna nače'a. ko je naprodaj žganje. Toda poslej dvomim v stare reke in prastare resnice Da je znanje strup? Doslej se še nisem zastrupljal z nj'm. ko se ie pa za-strupljevalno gibanje razširilo po vsem mestu in tako rekoč na vsej črti sem sklenil da se pošteno zastrupim. Preučil sem korenito vso literaturo o alkoholu :n pri tcvanšu kemiku sem delal analize cvičkov, vode ljubljanskega vodovoda in raznih uvoženih kisov Žganje sem seveda popil ne da bi prej nan'sal oporoko. Pač pa zdaj pišem svojo piseteijrico cp- ■ roko in poznim rodovom odkrivam svoje prepričanje. Naj zve narod, da sem bil abstinent, dok'er se n'sem končno napil žganja, konjaka in samega alkohola v vseh mogočih in nemogočih oW:kah! Narod pa naj tudi ve, da sem tc vrst:ce pisal v zanosu genija, a trezen :n niti pao r ni di'al po žganju. Prijatelji me seveda več ne pozdravljajo. Menda m slrio. da srečujejo prikazen, kajti po njihcvh računih sem že zdavnaj umrl Toda pozdravljam jaz nje. Ustavljam jih. vlačim za rokave. Priporočam j:m tavžentrože. češ. oglejte si živi primer, kako pomaca to neprenosljivo zdravilo! Ali veste, da me več ne zavija? Rad bi jim povedal cgulicno zgodbo, kako je zavijalo moža ;n ženo. ki sta se zaklela, da ne brsta več pila in sta obdržala ' steklenico konjaka za primer zavjanja po trebuhu. Nauk tc zgodbe je, kakor se pravi, visoko etičen. Toda. zakaj noče nihče poslušat1' mojih zgodb. Nož in žena sta torej . . Saj vem. da boste v tem trenutku prenehali citati ali zaspali, toda zmofli ste se. če m slite, da veste, kaj sem hotel povedat" Mož in žena sta torej . . Popila konjak, kajne? O tem m treba dvomiti niti trenutek, a pomembno je. da sta mož in žena spričo konjaka zbolela na vseh želodčnih, črevesnih, ifuznih n kdo ve kak^mh vročinskh boleznih. Abstnenf se temu ne čudijo, saj ie alkohol strup ;n moraš zbolet: že zarad: njegove soseščine. Alkohol je naš sovražn:k. ki izpodkopava naše telesne, moralne in duševne sile. Ne verjamete? Ko sta mož in žena uničila sovražnika, sta v trenutku ozdravela. In v tem trenutku sem zdrav tud: jaz. Upam. da so zdravi tuđi moji prijatelji. Vpra:al sem trgovca, ali mu je estalo kaj žganja neprodanega. Pomisliti je vendar treba, da je med nami mogočna armada abstinentov; dalje so med nami ljudje, k' so odločni pristaši zmernosti: pijejo po vrst: vse. razen vode. li-zola *'n petroleja (seveda, če se ne zmotijo), a žganja nikdar ne pokusijo; žganje jc strup! Kdo bi torej kupoval žganje in .konjak! Trgovec se je namesto odgovora ozrl na moj nos ki bi ga lahko prijatelji alkohola izbrali za svoj emblem. Usoda se rada znaša nad nedV>lžn:mi; največj: abst:nent v našem slavnem mestu ima najbolj višnjev, moder, posincl. škrlatno, purpurno, vinsko rdeč kar-minast nos. V tistem trenutku sem se moral seveda vsekniti in sramežljivo skriti nesrečni nos. Nisem na mogel oprati svoje absfnentske časti; svoje klavrno človeške dostojanstvo sem spravil v žep skupaj z mokrim robcem. Jaz, največji abstitent v tem stoletju in na tem slovitem vinskem ozemlju! Odkar me prijatelji več ne pozdravljajo, škilijo po mojem nosu. Zdi se mi, da moj nos kliče na korajžo ne le vse abstinente temveč tuct tekmece vinskih in žganjarsk;h bratovščin. Vfeega je krivo seveda tisto žganje, ki ga nisem prepustil prijateljem in znancem. Zadnje čase se je raznesla še grda kleveta, češ ta je tisti, ki je popil vse žganje, ki smo mu ga prepustili! Oni dan sem po sedmih hrvaških letih zopet ob skal brivca. Mož je vzel v roke škarje za striženje ovc in menda je mojo volno drago prodal. Odslej me zelo ljubeznivo pozdravlja na cesti m še priporoča Hotel sem pa povedati le. kako me preganja usoda. Ne žalujem sicer za tisto volno. Da, usoda me picganja! Sovraštvo mi je povsod za petami! Koliko prijateljev sem imel včasih! Zdaj pa srečujem povsod sovražne pcglede in nhče se nv niti ne nasmehne, ko prihajam od brivca pomlajen, osve/en ter prerojen — skratka kot krasotec in parfumerija na dveh nogah. Vračal sem se torej od brivca in — naj ne bo nespodobno povedano — prijatelji so pljuvali za menoj, bliskali z očmi kakor sam Filiia. a naj^-trašnej-e je bilo. da so pohlepno širhj norice, kakor da so me hoteli požreti z nosovi Bil sem povsem trezen — pristžem! — in nisem imel prividov. Tudi moj nos nima prividov :n ugotovil je. da nekaj nepop sno di^i (oprostite, smrdi!) po — slivovki. Di:alo 'c DKrofi mene :n ljudje so se sumljivo ustavljali.. Neka ženica me' je celo vprašala, kje sem ''d.... V tistem trenutku M;m res začel verjet- c?o imam rrividc. Ali je morda začelo šek tedaj puhteti «z mene tisto žganje, ki sem ga pon 1 pred ttdn.? Naslonil sem zmedeno c'avo sred ceste na roke in potem so mi dišale še roke pr pristni slivovki. Na mah me jc obalo spoznani«; Ko lon>ka voda! Slivovka namesto šp-rita! Nihče mi tega seveda noče verjeti. Doma je žena takoj tekla v neke skr vaf'šče. da so prepriča, ali ji morda usem izpraznil stekleničk, ki so vsebovale -sa tista ftfan}« na naka7mco. Žganja sevedn n -em popil -cz ne prej Ih ne pozneje. Pil sem e čaj in tavžtntro/e, in scer -n skodelice, ki fe diSala po žganju Ceniti b; pil žganje kc m: nos cvete brez njega tako majni&o in kc imam tudi tako dovolj prijateljev in Še več scvražnikov? Zatuimltev od do 4.30 Stran 5 »S E OV* FfrS« I NAROD«, ponedeljek, maja 1944 Štev. 19 l« Willy Forstova »Opereta (Sloga) Eden najodličnejših dunajsKlh filmov V Fcrstovi režiji. Takih dražestnih muzikalnih filmov je malo. Snov filma je prepletena z usodo in lepoto, duhom in nežnostjo, zunanjim bleskom in notranjo razgibanostjo tako, da bi iz nje z lahkoto naredil filmsko trilogijo. Višek Foistove režije je pač besedni dvoboj med Jaunerjem (Forst) in Marijo Geistinger (Maria Hoist) ter slavna predstava »Netopir« v gledališki JDora. Komar in \Vilry Forst v filmu »Opereta« restavraciji >Tigerholle«. Maria Holst, plavolasrka, prava postava kraljice, z energičnim pogledom, močnim temperamentom, z velikim umetniškim podajanjem, Dora Komar pa temnopolta. oča!ujoče nežna in skromna. Paul Horbiger je pravi mož v vlogi slavnega komika Aleks. Gi-rardija: Leo Slezak predstavlja z nenad-kriljivo komično močjo Franca v. Suppeja. Prav tako je Edmund Schellhammer, vitki in ognjeviti Jchann Strauss ter Siegfried Breuer odlični knez Hohenburg. Ta W. Forstov film ni dragocen samo zaradi krasne valčkove opojnosti, ki zajame vsakega, gledalca ali vsled melodij od »Netopirja« do *Dijaka prosjaka«, ki jih dovršeno izvaja Dunajska filharmonija, marveč tudi, ker tvori del gledališke zgodovine z vsemi temnimi in svetlimi stranmi. Sodeluje tudi zbor dunajske državne opere. Je to film. ki je polnil in polni se vedno dvorane kinogledižč. Romantična snubitev (1'nion) Vsebina te odlične veseloigre popelje gledalca, ki si želi razvedrila, iz starega, galantnega Dunaj a tja na Češko. In tu se odigrava na dveh grajščinah svojstvena ljubezenska zgodba med mlado komteso in lahkoživim baronom Ferrvjem. Izredno zabavne so epizode, v katere zabrede lepa dama, ko mera preživeti dva dni kot žena dunajskega Casanove. Iz ene mučne situacije pade komtesa v drugo še hujšo in ravno ta zarnotanest položaja povzroča, da gledalec z največjo napetostjo ugiba, kakšen bo konec te komedije zmešnjav. Ne samo vsebina filma, vsi igralci so srečno izbrani. Dunajska prisrčnost, živah-ncsft in zlasti humor so našli ljubko vte-lešenie v nežni Marti Harell. Ona pred-stavlja mlado komteso Marijo Donato z vso svojo milino ter igralsko preizkušene stjo. Wolf Albach Retty samozavesten, očarujoč po svoji pojavi, obenem pa kavalir cd pete do glave. Odličen je nadalje v vlogi zunanjega ministra Otto Tressier, igralec največjega formata, član dunajskega Burgtheatra. Tudi vsi ostali kakor Paul Horbiger, Richard Romanowsky, Rudolf Carl in P&nala&aisska bolezen Mlade damice rade hodijo k zdravniku, človek pri tem n koli prav ne ve, kaj-je prav za prav vzjrok: ali zanimivi razgovori v čakalnici, ali morda najrazličnejše ilustracije v razvedrilo bolnikov, ali osebni stiki z zdravnikom samim ali pa tolažba, da domnevna bolezen ni nič nevarnega. Pravilo je že skoraj, da nefera vsaka mlada da-mica v rednih preslelkih k zdravniku. Tudi Alma je morala zopet enkrat k zdravniku. Tokrat niti ni bilo treba iskati kake bolezni, ki r^j bi opravičevala obisk pri zdravniku. Že 14 dni jo je skelela koža na licih, kakor da bi bila namazana z mravljinčno kislino. Alma je bila mnenja, da nikakor ne Icažp več odlašata zdi-avniške preiskave in zdravljenja. »Veseli me, da me obiščete!«, jo je pri vstopu perzdravi? z!ravnik. »Se je' kaj posebni eupehani« človek sedanjosti dalj časa nego je ž'vel pretekli človek. Znanost je ugotovila, da se je povprečna življenjska doba od 1. 1870 do 1. 1910 povečala za okroglo 25 let, namreč od 35 let na 60 let. Na temelju statističnih podatkov bi mogel lanskoletni moški novorojenec živeti povprečno 61 let, lanskoletna deklica celo 63 let. Te nagle porasti povprečne življenjske debe ni težko pojasnti: v njej vidimo zelo izrazit dokaz za napredek medicine m Irigiene. Naša doba je dolgo vrsto bolezni, kakor kolero, kugo, črne koze, gobavost itd , vsaj v civiliziranih deželah popolnoma 'ztrebila, druge, kakor jetiko rn umrljivost dojenčkov, pa učinkovito zatira. Večji del zla na tem svetu pač re prihaja od staranja samega na sebi, temveč od bolezni in prezgodnje smrti, to ie smrti, preden dosežemo naravno meo Človeškega življenja. Vprašanje, ća-li ima smisel podaljševati ž;vijcnje kakšnega starca do 90. in 100. leta, bodi odprto, odločilna pa je naloga, da bi ohranili človeka do visoke starosti po možnosti zdravega. Ali slutile živali oenost? Nekega dne, ko se je na Velikem 3v. Bernardu utrgal silni plaz, so se sloviti psi hospica, bernardinci, že tedaj, ko je bilo vse mirno, upirali na vso moč, da bi šli m prosto. S tem so svojim čuvajem re^ H življenje. Ali so psi katastrofo, ki se je zgodila kmalu potem, slutili ? Zdi se asm neumljivo, a po mnenju nekaterega ž vai-skega psihologa se da pojasniti vendarle na preprost način. Bernardinci stalno z ve v gorah in so se privadili vsem njihovim vremenskim pojavom, k. jim sledijo ^o-gostoma plazovi. Po mnogih pokoienj h sc spoznali, kako se more ob nekem deleč ^-nem pritisku, električni napetosti, ob doio čeni brzini vetra utrgati plaz. Po tej razlagi nam torej n: potrebno, da bi domnevali pri njih kakšne posebne preroške si e V tem primeru so »preroški čut« spr:?'-li vihar, električna napetost v ozračji temperatura. Znanost je kot enakovredno umetno sprožilo izbrala glad. V velikem zavodu za živalsko ps hoiogijo so eksperv mentirali z golob", ki jih prej niso bili u-koh dresirali. Sredi velike kletke zanje * bil steber z mizno ploščo, na kateri je bila s posebno pripravo mogoče od zunaj nasuti zrnja. V neiednih primer h so to p'o-šco jarko razsvetlili, istočasno je zabmel zvonec in na ploščo se je vsulo zrnje. Seveda so golobi zleteli proti zrnju, a če j* je prvotno le zrnje setmo privabilo, so pr - hiteb kmalu r& druge znake. Prdeceh *o na mizno plošče, čim je zasvetila nanio luč, pred zrnjem. V bistVU je tO ista StVdf kakor pri bernardincdi: mešanica »nagonske« in »proste« inteligence. Zelo poučne so bile v tem pogledu studije z nek'm psom isa nekim širnpanzoni. V vsakdanje življenje teh dveh Živali dO uvedli določen ritem. Opico so vzgoili ta-ko, da je morala, če je hotela dobit: brane,' dvigniti majhno skledo in jo pomol ti predse. Strežaj je pazil strogo na to. da je žival dobivala orehe le v to skledo. Spočetka se je onica zanimala samo za orebe v strežajevi roki, petem se je začela vznemirjati tedaj, ko je zaslišala moževe korake na sosednem hodniku, končno pa -e tedaj, ko je čula, kako odpira vnanja vra- ta. Pozneje so uporabili pred vsem tem zvonec io op ca se je navadila, da se je začela pripravljati na orehe že samo na ta zrak. Vedela je terej že v naprej, da u0 cobiia jesti. S psem so de:ali iste poskuse g podobmrr. uspehom. Toda med tem ko je vzel sklepu v ^obec, č m je zaslišal znamenje z zvoncem, je šimpanz pograbi svojo skledie: šele tedaj, ko je vanjo lahke dobil orene. čeprav se je zganil šele v trenutku, ko s** je zvonce oglasil. Znal se je torej oolv-ob,vIadati nego pes m razumel je. da ima dviganje skleoe šele na koncu smisel. V tem se kaže znači na razlika med pasi> in mei opičjo nteiijrenco. Vreme.-Ske napoved ljudi, ki so zvez. . z naravo in njenimi doga.anj.. k-ikr oč tov svetega Bernarda, kmetov ai pomol -ščakov, so najmanj tako z.^.si^ive sta'to mehanične vremenske prognoze po nar metru. Tj lju je znajo opazovati na a . n vedenje živali. Oe se mačka u . brez vsaScega ^r;k... fte pav kriči, če let"-jo lastovice n.'nko nad ze j-' če lezejo ževn-ki z zemlje .ti., ted^j imajo tOSK Ć.;. ljudje prav. č* napoveduj fO Slabe, vreme v premnogih prinierih sc živali z neoporečno sgurnostjo siut le potrese tem ko ms c ju.„e ime L najmanjše s:u. nje. Pai strainem sunku ki je leta 1935 uničli čilsko mesto TalCalLU8QQ. SO pS. 5C davno prej pcbegnid Dve ari pred potresom; ki je razdejair mesto Ci^ccnp :on. s«, vdel ogromne jate pt.c ki so letele v no tranjest dežele Na Jepc.skem, kjer SO potresi vsakdanji pojav, kažejo konji znač. len nemir vsakokrat že dolgo prej. Ce »e ž jo psi in mačke v Caracasu iz hiš pra vijo ljudje: »Tla se bedo takoj zamajala' in bežijo za njim' Vsa ta dejstva so gotovo čudna n zna nost je danes Se daleč od tega, da bi in mogla pojasniti biez vsake izjeme Živa* bi bodočnost torej znal«- »prerokovati«, samo v kolikor gre za neke določene, n neke mere redr.e naravna pojave. Za 3tu čajne dogodke pa g:tov. tudi ž val: ninirj jo preroškega daru. Za smeh in dobro voljo »naaHiiffiaifflUiiiKuji:......: i.ii'iisuiiiiniiii.t'i'iiiiiiiflinaiiiiuiitoiiHiLiiiiiiJu. !IU;.m!l!lH ZVESTA LJUBEZEN Perica: »Kako to, da je na 'evi strani srajce gospoda Cika rjava tisa?* Gospodinja: »Njegova ljubica mu je dala košček čokolade in jo nosi na svojem srcu.« HINAVŠCINA Ona: »Ljubi možek. kupi mi rokav ce!« On: »Svojih lepih rok ti ni treba skrivati!« USMILJEN A: »Stara bajta, zakaj si tako žalosten? B: »Uničen sem! Samo 30 lir imam še. življenje bi si rad končal, toda nimam primernega sredstva. Pri obešenju se lahko vrv utrga, iz Ljubljanice me lahko rešijo, za strup nimam denarja . . .« Kolporter, ki slučajno sliši pogovor: »Kupite tole knjigo: »Meh za smeh,« dov-tipi so tako sijajni, da boste — od smeha počili. Knj:ga stane 30 lir«. PORAZ Mlad mož, ki je dalj časa igral klavir, svoji oboževanki: »O, če bi smel upati, da sem vas, gospodična Jana, ganil s svojim igranjem.« Jana: »Mojega srca ne boste igraje pridobili l€ ZAVRNITEV »Gospod ravnatelj, pet let že hodim z vašo hčerjo in zdaj vas prosim . ..« »Za pokojnino?« ZAKONSKA Gospa svoji prijateljici, ki sama kuha: »No, kako je v vajinem mladem zakonu? Mlada žena: ?0, kar dobro! Moj mož je srečen, le pri jedi je še zelo vdržen.« ČASOVNA »Jožko, zakaj vendar tako tuliš?« »Zato, ker je dobil Mirko daljši košček vrvice pri konjski klobasi.« »Saj vrvice vendar ne meres pojesti!« »Pojesti ne, pač pa polizati.« CwOTOVOST Jak: »O. če bi le mogel ugotoviti, da me moja ljubljena Lenka resnično ljubi!« Mak: ^O tem se lahko prepričaš! Ko jo boš v kavarni čakal, se vsed pod veliko ogledalo in pazi. Ako bo prej tebe pogledala, kakor sebe v ogledalu, p^tem vež. da te res ljubi.« LJUBEZEN »Ali me zares ljubiš?« »Cez vse na svetu.« »Ali bi umrl zame?« »Ne, draga, moja ljubezen je nesmrtna!« A, TAKO! Gospod: »Kaj. gospodična, vi ste stari 32 let? Sem mislil, da ste 10 let mlajši.« Gospodična: s-Vi se laskate, gospod. Gospod: »Ne! Veste, gospod.čna, dosti je 22 let starih deklet, ki izgledajo 10 let starejše.« Križanka štev. 19 Vodoravn0: 1. otrok himne, 6. ne ado-iama, stiskava, 10. bog stai'-h Sicvancv, 15. igralne karte, 16. v mesu, 17. kazalni zaimek, 18. osebni zaimek, 19. italijanski spolnik, 20. število, 21. itailijanska vo-na luka. 23. igrišče, boiritnica, 25. Pregljeva drama, 27. tuje moliko ime (fon.), 28. plo-skevne mere, 29. veznik. 30. ski.pno ime za razne al tajske narede, 33. mož> sester, 35. umetnik. 37. naslov nekaterih turških nižjih uradnikov, 3S. hunski vojskovodja, 39. izdelovalci gesii v Cremoni, 40. okrajšano srbsko moško ime, 41. žensko ime (množina), 43. pesem, 46. reka v Rusiji, 48. glej 29. vedoravno, 49. Prekmurci mu pravijo qgmček, 51. del kroga, 54. mesni izdelek, 57. igra na srečo, 59. okiašano moško ime, 60. doba, raz lobje, 61. esebni zaimek, 62. zatič, zamašek, 63. rimljanski cesar (*fcti.), 67. oaza, 70. letoviški kraj v Poadižju, 71. oče, 72. število, 74. neiazpo-iožen za gibanje, 75. podreini vezaik. 76. tatinska ptica, 78. število-, 81. računska osnova, 82. velikan, titan, 84. kratica za bančno' podjetje, 87. puščavske živali, 89. prednica Ljubljane. 91. nevarna bolezen, 33. hod.ti, premikati se, 94. veznik (starejša oblika), 95. veter, sapa, 96. poiasli s kocinami, 99. elektio.ia, 101. dolnji tok notranjske reke. 103. italijanski vzklik, 104. ita-.ijanski vezaik. 105. kv rt"ški izraz, 103. pamet, razum, 107. okrajni del celine, 108. [ahkoatletska disciplina, 109. poceni, nedra-go. 110. mestece v Kakabiiji (fcn.), 111. svet me i dvema gorama. Navpično: 1. stranica v trikotniku, 2. žu-že.k^.. 3 reva, utrek brez staršev, 4. mestece v ameriški dižavi K^nsas ob reki SoJo- mon, 5. konica, želo. 6. oblika pcmožne a lagola 7 skupina popotnikov v puščavi, 8. nižati se, padati, izgubljati se v zemlje, 9. žensko ime, 10. poželjenje, strastna želji, 11. srednjeveški poj.lcžniki, 12. žensko ime, • 3. osz ni ZTihnek (mnečina), 14. vojna a I - na ve la 22 grška črka, 24. glej 60. • . .o, 2G. glej 29. vodoravno. 31. zmk a k "r.j> prvino, 32. Odisejema domovina. 33. gl i 10 navpično, 34. naziv, cznaeba. 351 z ik tekmova_ru 36. otroški vzKUk bolečini 42 -eniljl, prst, «±3. me:to na p nskem, 44. pOtfrec!?4 veznLr. 45. čulen zadeva, ki meče slabo luč na koga, 3. le o vedenje. 47. tuje žensko ime, 49. zanka, zalrga, 50 nasitljiv, siten. 51. zdra. .: iSCe v S'oveniji, 52. medmet, 53. bolezen. 55 otok po turško. 56. predplačilo, 57. neobdelana strmina v gozdu. 58. evropska reka, 64. znak za kemično pivino, 65. evropske glavno mesto 66. časovna enota 63. reklaiv.no sredstvo. 69 znak za kemično prvino. 72. tirolsko vino. 73. zagovornik podob in kipov. 76. oblika pomožnega glagola. 77 glej 56. navpično 78. železna past, 79 kazalni zaimek. 80 kulturen, prosvetljen 81 cdličen, najboljši. 83. čevljarska potrebščina. 84. hirati pojemati. S5. plork-vna mera, 86. zasilna stanovanjska stavba, 88. glej 22. navpično, 90. osebni zaimek. 92. roka v Srbiji, 97. škodljivke kovin, 98. mednarodni jezik, 99. umetnost (lat.), 100. žensko ime, 101 težko zdrobjiv, 102. na prosto, zunaj. Rešitev križanke št. 18 Vodoravno: 1. mameluki. 8. Albanija, 15. Homer, 16. gaj, IS. omama 20. ab, 22. živel. 24. grede, 25. br., 26 Rab 28. lonec, 30. hrana, 31. kan. 32. azil, 34. Kda, 36. ?o!a, 37. leno. 38. laz, 3°. krog, 40 llok, 41. ime, 42. rano, 43. ma, 44. NTen 45. al, 46. as, 48. lisca, 53. aparat, 58. ea, 59. tu, 60. toti, 61. Aren. 62. um 63. bo. 64 dijaki. 66. prevoz, 68. uk. 70. kr, 71. tir. 73. ak. 75. Kure. 77. ave. 78. loža. 80. opat. 81. Iran. 83. vaju, 84. no. 85. valj, 86. Ita. 87. pusta. 91. prasc, 96. kes. 97. ni. 98. maslo. 100. fraza. 102. ck, 103. kasta. 104. dol, 106. A vala. 108. sintaksa 109, Lukovica. Navpično: 2. ah. 3. mož 4. Emil, 5. levo. 6. uren, 7. Ig. 8. a j, 9. Bora. 10. anrn, 11. nada. 12. ime, 13. ja, 14. paraliza, 17. a/, 19. Crna gora. 21. Bazel. 23. le, 24. gr 2*. balen. 27. binom. 29. celina, 30. hazena, ?L koral, 33. lokal 35. dame, 36. 4crat, 47. sto~ 49. iti. 50. soj. 51. Ita, 52. c:k, 54. par. 55. are, 56. rov, 57. ano 58. emu, 63. B'ikovina, 64. dreta, 65. Italia, 66. prekop, 67. z**«v b9 Kranjska, 70. kraja, 72. Ivan 14. korak, 76. upati, 79. Žalec, 87 past. 88. usta. 89. slak, 90, to. 92. RF 03. arak, 94. Savo. 95. Ezav, 98. Man. 99 IV., 101. ali. 103. ki, 104 da, 105 c I. tOf* ac. Zlog3vn£ca št« 19 a — ca — ca — ce — den — din —-do — e — gi — glav — go — go — gru — ha — i — i — i — ja — je — ji — — ko — le — let — lo — muc — ni — nj — ni — ni — no — o — o —-pe — pom — por — re — ri — ri — ro — ro — san — se — se — ski — šo — to — to — to — ti — tri — var — vrš — vu — za. Iz teh zlogov sestavi 16 besed s pomenom: 1) vrh v Julijskih Alpah, 2) mesto v Sremu, 3) mesto na Portugalskem, 4) mesto na Gorenjskem, 5) slovenski pesnik (^Dvanajsta ura«), 6) junakinja srbske narodne pesmi, 7) pritok Rodana. 8) slaščica jz jac in vina (tuj., fon.). 9) posmeh (tuj.). 10) elektrarna na Gorenjskem. 11) pesniški priimek čebeličarja Ant. Zaklja, 12) mesto na Moravskem, 13) starodavno mesto V Italiji, 14) Verdijeva opera, 15) Cankarjeva pesniška zbirka, 16) mesto v Zgornji Italiji. Prve in nato tretje črke (v 16. besedi tretja in četrta črka), brane navzdol, povedo citat iz Horaca (Tua res ag;tur, pa-ries cum proximus ardet). Rešitev zlogovnice št. 18 1) Očmca, 2) Testament, 3) oposum, 4) Črtomir, 5) Cankar, 6) avtomobil, 7) Skadar. 8. Adlešič. 9) Korčula. 10) Govekar, li) Egipt, 12) heksameter, 13) Kanjavec, 14) škrge. 15) Z ognjem ln mečem, 16) Atlas. 17) obrvi, 18) Kočevje, 19) zgodo-vma. 20) faraoni, 21) ščipalec, 22) Kare-nina, 23) oseček, 24) Stritar. >čeprav kdo ogenj kot boga časti, — če pade vanj, ga speče do kosti.« -*-«--1-• ftfiimillJtar • trejuje; Rudolf Ožim, — Far »Narodna tiskarna A. G.« als Drnckstelle - Za »Narodnu tiskarno a. 9.« M.t t:»karuarja t Ljubomlr Voldo ran Jeran. *~ frtli den inseratenteu verantvvortiicb - Za inaeratni oddelek odgovarja: