Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 41.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Prva uradna konferenca prekmurskoga
vučiteljstva.
V soboto, dne 23. sept., letos se je vršila v Murski Soboti velepomembna konferenca celo-küpnoga vučiteljstva Slov. krajino. Navzoči so bili skoro vsi vučitelji i vučiteljica, okoli 200. Človeki se oko zrosi, gda vidí pred seboj tak velko množico inteligence, štera ma nalogo gojiti našo nežno deco, naš mlad narod, cvet Slov. krajine, v slovenskom dühi, da bodo naša deca vzljübila to zemljo, štero so si naši pčaki Priborili s svojov krvjov, na šteroj so prebivali jezero let bridke skuze sužnost! pod krmov rokov tišinskoga naroda, štero so močih* s krvjov svojij žülov. Pomislimo samo, da vsi tej vučitelje i vučiteljico gučijo naš mili slovenski jezik v školi i izvün škole, ne kak prle, gda smo ne razmili vučiteljov tüjincov ne mi i ne naša deca.
Najprle so pozdravili okr. šolski nadzornik g. Rado Jurko višjega šolskoga nadzornika, g. Engelberta Gangla, Civ. komisara, g. Lipóvška i vse navzoče. Povedali so, kaj dobroga i slaboga so vidili tekom teh ' let v šoli med decov i tüdi med vučiteljstvo!!) pri vučeni. Pravili so, da so naša deca vrla. rada hodijo v šolo i da se zlehka, včijo, trebe je samo skrbne roke vučitelja, da jij svoji za pošten# može i žene drüžini i 'zveste "siné domovini. Nato dajo Besedo g. nadvučiteo Šprageri, šteri so v dugom, skoro dve vüri trajajočem govori razpravljali kak se naj goji naša mladina, da bo vzljübila svojo milo slovenščino, svojo domovino — očetnjavo. Govor je dišao malo preveč po prgčnom, ka je tüdi razumljivo, itak smo g. nadučitelji hvaležni za res krasne misti, šterij bi se naj držali vsi vzgojiteli) mladine, tak bi dosegli cio,- za šteroga se morajo trüditi vučitelji! za šteroga volo pošiljajo starišje svojo, deco v šolo.
Najlepši je bio govor šolskoga vodja g. Kontler. Te gospod so domačin, Prekmurec, ki so včili tű le za časa Madžarov. Dokazali so s svojim krasnim govorom, ki je mnoge geno do skuz, ar je prišeo iz. pravoga prekmurskoga srca, kaj premorejo vučitelje domačini. Kelko zvišejši i lepši je bio te govor nad vsemi drügimi, telko več dobroga lahko napravi domačin med svojim ljüdstvom, ar pozna njega življenje, njega psiho. Pokazali so ž njim, da so vučitelji domačini ne takši madžaronjè, kak što misli, nego, da jim je prva skrb vzljübiti s svojimi šolarji te blagoslovleni kraj Zemlje, ki je bio i bo slovenski, na šterom so jih Zibali mati, v šterom so Preživeli. najlépše dneve svojega življenja. Tü se je vidilo, što je gučao iz srca i koga besede so bile le prazne fraze pesek v oči. Vse zobston l Što čüti, ka guči, ki vüpa svoje misli pred vsemi i vsakim povedati, ar so ne zahrbtno, ki tüdi dela, ka guči, tisti je mož, tistomi vervlemo, tisti ljübi v resnici svoj kraj Ž narod. Mi Prekmurci mámo svoje čtistvovanje, svojo psiho, štero je treba razmiti. Mi smo po
naravi Slovenci, po naravi Jugoslovani; i toga ne trebe v nas vtepatí, ar sila silo rodi. Le srca svoja nam odprite, prinesite nam srčnih zakladov, srčne kulture, ljubezni, poštenja, mirü i bodete našli pri nas raj odprti! Poskusite i bodete videli uspehe!
Nazadnje so govorili, g. višji Š. nadzornik. Resan krasen govor po obliki 1 vsebinl I G. nadzornik, mi Smo vam resan hvaležni da tej krasnij misliji navuki] l Vreden je,t da bi ga objavili celoga, bi bi vsi vidili, kakši morajo biti pravi vučitelji. Či bi vsi tak gučali i delali, bi Slov. krajína poskakovala veselja, iz »prekmurske Sibirije" bi bio zemeljski ráj. Že vsak povprečno izobražen človek zna, da je grdo, brutalno, nekuiturno ne spoštüvati vere ljüdstva, verskoga prepričanja naroda, i to tem brutal-nejše, od čim „naprednejšega* človeka se tepte verski čüt nežne dece i njih starišev z narodom, ne samo ne blatiti njegovoga verskoga čüla, nego ešče sam biti vzgled tüdi v tom oziri ljüdstvi. Bomo vidili, ali bodo šli od zdaj naprej vsi vučitelji ob nedelja;' i praznikaj k sv. meši, včasi tüdi k spovedi i sv. obhajili, ali bomo pa čüli po celom Prekmurji jezéro letni ,,Hvaljen bodi Jezuš Kristuš" namesío brezverskoga Sokolskoga .Zdravo," ali bodo preminoli vsi Sokolski kepcl iz prs vučitelov i vučitelic; ali so pa bile to tüdi samo prazne besede l
Čüdimo se samo, da nieden govornik ne zadeo pravoga vzroka nezavüpanja nesoglasja, ki jako-jako kvari nerazpoloienje med ljüdstvom i posebno med vučiteljstvom. To je zapostavljajo domačinov i prestavljanje z narodom čü-tečij delavcov kakor tüdi ignoriranje domači] ustanov i inštitucij. Da gučimo samo o vučiteljstva, mamo tüdi več usposobljenih vučitelov i vučiteljic domačinov, šterim so bile ponovno odbite prošnje za slüžbo. To je krivično postopanje z g. kantorom pri Sv. Jürji, z našimi šolskimi stolci itd. mi smo tüdi ne slepi, mi tüdi čütimo. — Dokeč ne bodo med nami resan usposobljeni, požrtvovalhi delavci (kakšij je hvala Bogi tüdi jako dosta med uradniki iz onostran Müre), ki ne bodo delali razprtij med mirnim našim ljüdstvom namesto svojij dolžnosti, toliko časa bodo zobston vse bliščeče fraze pa tüdi vse konference.
Vüpamo se, da bo prihodnja konferenca tüdi v tom oziri storila svojo dolžnost, kak je ta prva v mnogih—mnogih drügih ozirih. Te bo Uspeh popolen, gda bo vsak vučiteo i vučiteljica vzor ljüdstvi v prosvetnom i verskom življenji.
Konferenca je jako lepo uspela. Vüpamo se, da je položila temelj lepše bodočnosti za vučiteljstvo l ljüdstvo. Mi mamo samo eno željo, da bi vse si držali na konferenci sliíanih navukov i navodil. Videbimus!
Uradna naznanila.
Glasom odloka gradbene direkcije v Ljubljani z dne 19./9. 1922, št. 5123 je dopüstno do preklica, to je predvidno letošnjo jesen voziti po cesti k državnomi mosti v Dokležovji le z vozili (vozovi, avtomobili itd.,) šterih teža s tovorom vred ne presega 2000 (dvejezero) kg. (Okr. glav. štev. 8322).
Obmejni promet na meji med našo državo i avstrijsko republiko. Obmejni promet je na 10 kilometrij na obej stranej meje. V obmejnom prometi so oproščeni uvozne i izvozne davščine: a) seno, slama, zelenjava, mleka, b) sadje, trava, listje; c) les za gorivo, oglje, premog; č) kamenje, pesek, apno, ilovica; d) pepel,
gnoj, drož; e) krüh, mela do 5 kil, meso sir; f) zdravila na malo; g) poljedelski, gozdarski i drügi stroji i orodje; h) silje, seme i les za mlin, žago i. t. d. i) posoda ze te stvari; k) živina za pašo i. t. d. Vsi lastniki zemljišč na obeh krajih, meje morajo meti legitimacijo, tüdi od carinskoga oblastva, s fotografijov i popisom lastnika od okr. glavarstva. Deci pred 12 letom ne trebej posebej legitimacije, či so napisani poleg odraslij. Zdravniki i babice smejo hoditi prek meje za njüv poseo tüdi z kolami i tüdi ponoči, ravnotak obrtniki, samo morajo meti potrdilo o svojem poklici. Natančneje se še vse objavi oz. se dobi pojasnila pri obč. uradih i v Uradnom listi št. 84. 1922.
Sprejem novoga g. plivanoša v Beltinci.
28. dneva minočega meseca so prišli novi g. plivanoš Vadovič v Beltince. Verno in narodno zavedno farno lüdstvo njemi je pripravilo prelepi sprejem. Na mesti sprejema so postavili Bratonski Őri) preprosti pa lepo opleteni slávolok. Novoga vlč. g. plivanoša so sprijali: šolarske mladina pod vodstvom vučitelstva. Marijina drüžba, čč. križarske in šolske sestre, bratonski Orli v orlovskom obleči, beltinska inteligenca in došla farnoga lüdstva. Sprejem je bio prav prisrčen. Naj prle je pozdravo vlč. gospoda dozdajšnji č. g. 'administrator Deli v imeni cele fare, nato belo-oblečena Marijina molbenici, za njov Marka V imeni šolske mladine pa domači g. nadučitel Spráger v imeni vučitelstva in eden Orel v imen orlovske mladine. Vsaki Pozdrav so sprejel novi g. plivauoš z genjenim srcom in so se za te odkritosrčen sprejem lepo zahvalili. Jedro njihovi reči je bilo, da prej prihajajo od dobri farnikov, pa z nekšov bojaznostjov na novo in težko faro. Te sprejem pa njim zagvišavle tüdi v toj fari dobre vernike, štere ščejo s pomočjov bože milošče voditi do večnoga cüa.
Med lepimi slovenskimi koračnlcaml, štere je igrala domáča Koeiprova muzlka, se jegibao sprevod proti cerkvi. Med potjov so šolarske dekličke nosile rože na pot pred g. slavlenca, ka je pomenilo trdo pa tüdi z rožami potrošeno živlenjske pot ednoga dühovnika.
Pri vhodi v cérkev so cerkveni pesmare obsipali vlč. g. plivanoša z. rožami In njemi zapopevsli pod vodstvom g. kantora Špragera lepo štiriglasno pesem.
.Novi župnik bod pozdravlam Od Boga si nam poslan*....•
Novi g. plivanoš so lüdstvo blagoslovili z Najsvetejšim l celo slavnost so zaklüčill cerkveni pesmare z veličastnov Marijinov pesmov
»Marija skoz živlenja voditi srečno znaš,,,."
Te sprejem naj bi poglobo spoštüvanje do dühovnikov, namestnikov Kristušovih i zastopnikov njegove sv. Matere Cerkvi l
Glasi.
Slovenska Krajina.
Naročnikom naznanimo, ka do kalendarje skoro gotovi. Vsaki naj se pašči naročnino plačati, ka dobi kalendar. Samo kalendar nas košta do 40 jezero koron. Ki ne plačo naročnine, ga ne more dobiti. Kalendarje do lepi", veliki obse-gajoč 52 strani, z bogatov i zanimivov vsebinov. A ar smo jih malo dali štampati, samo nekelko sto više kak je Število naročnikov, naznanimo vsem, ki je ščejo küpiti, naj pošljejo šest dinarov v Črensovce na uredništva Novin. V Črensovcih i v D. Lendavi koštajo kalendarje samo pet dinarov.
Socialnidemokrat Anton Kristan je upravitelj državnoga imanja v Belji, od Rec so naši delavci zavolo slabe plače mogli pobegnoti. Ne je pa pobegno gospod Kristan, ki je püsto ráj poslanstvo v Belgradi l šo za špana. Te gospod je meo plačo pogojeno; zdaj pa, da je dobra Žetina, je proso ne plačo, nego procente, i znate keliko bi tej procenti znosili? Tak pišejo listi, ka samo devet milijonov dinarov. To bi bila plača špana socialista Kristana na edno leto. Ka povete na to delavci. Od toga nade pisao nieden socialistični listi Od toga nede gučao mati-, borski šnajdar v Dokležovji, V vučjoj obleki Vnogi hodijo, vendar pazite i ne dajte se premotiti
2
NOVINE
8. oktobra 1922.
Odgovor ministrstva za agrarno reformo. Na pitanje našega g. poslanca o naselitvi prekmurskih poljedelcov na imanji Esterhazija njim je prišeo sledeči odgovor: Na prve požive se je javilo 5 oseb iz občine Melinci i 3 iz občine Križevci za naseljenje v Bački i 10 oseb iz občine Melinci za naseljenje v Hrvackoj. Za naseljenje na imanji .<■ Esterhazija s se je javi lo 25 oseb iz občine Kapca, ali se poživi, da pošljejo 2 ali 3 Poslanike na Okrožni agrarni urad v Mursko Sobota zaradi nádaljnih informacij, neso odzvali. Ti pa so vsi madjarske narodnosti, zato ti .občani proti stoječim zakanom v obče nemrejo priti v poštev pri kolonizaciji. Okrožni agrarni urad v Murskoj Soboti mora, da kem prle izvrši to nameščenje, záto je minis-trstvo dalo že več pozivov potom »Novin" tüdi, a proti vsem pozivom se Prebivalstvo Prekmurja ne prijavilo, da bi se rado naselilo na imenüvanom imanji, zato spada krivda na samo Prebivalstvo, zakaj se ne priglasijo. Da pa prekmursko Prebivalstvo itak ne bo trpelo Škode, je ministrstvo naročilo, Okrožnomi agrarnomi uradi v Soboti, da odredi zopet rok 2 meseca časa i v tom časi se naj prijavijo vsi, šteri želejo, da se naselijo na tom imanji, Okrožni agrarni urad javlja, da je na imanji Esterhazija mesta za 160 drüžin ki več iz Prekmurja. Ka se tiče Zapostávlanje domačinov, Prekmurcov, to je ne istina. Do zdaj je kolonizaranih 14 družin iz Primorja, zemlje je pa teliko, da o kakšem izigravanji domačinov ne ga govora.
M. Sobota. Na našo veliko žalost moremo konstatirati, da so lepe reči višjega nadzornika g. Gangl! na vučitelskoj konferenci bile pri ništernih vučitelji!! samo glas V püščavi kričéčega. Njih uspeh se že kaže. Vučitelj Čuček je že smrtnonevarno zbio .šolara Štefana Obal. On se toti opravičavao s tem, da je ne šteo tak preveč, nego še njemi je samo nesreča pripetila. Gospodje vučitelje, Vzemite si na srce lepe reči g. Gangla, in postopajte vendar inači z našov .decov.
  Pesja besnoča v Gerlincih. Okoli 1. septembra se jé pripetila ena pesja lesnoča pri nas. Pes je zbesno za voljo glada, šteroga so pa taki strelili pa tüdi tri drüge pse, štere je te Zgrizao. 13. septembra je pa prišla zapovid, da na drügi den Polovica občine more na mrlinšček prignati svoje pse. Bo vizita! I bila je. Iz Korošec je prišo püc pa dva Orožnika. Psi se vküper spri-ženejo na mrlinšček. Neki človek je razglaso, da je te besen pes obletaó pol občine i vse pse zgriso. Na to je prišla zapovid, da se na dolnji kraj ceste občine Gerlinci vsi psi moro spostrelali. Dotični občinarje so p$e vküper sprignali, potem se začne boj i klakje. Püc vsakoga psa po gobci vudri z botom, z nožem krv püsti, kožo odere do), je na kola zmeče, od vsakšega psa oziroma njegovoga vrela pa vzemete 7 din., i se pptem odpela, kak ki je svoje delo dobro zvrso/ Ali pitamo oblast, če je bilo to pravilno postopanje? Nebi mogeo ptič te pse dolspos-tralati? Nebi bilo to pravílnejše, kak je pa z botom klati. Potem pa püci ne bo škodila besnoča, ki je tak veselo dreožnjih kože i most ž njih vöevrL
Od naših vojakov. Prisrčne pozdrave pošiljajo prekmurski vojaki, ki slüžijo pri 4. peš-puki, U. bataljoni v Karlova vsem svojim domačim'iz njim naznanjajo, da/so v lepom mesti i njim dobro ide: Ivan Farkaš, Jožef Hujs, Franj Düh, Alojs Forjan, Ivan' Maroša, Matija Lebar, Martin Barbarič i Štefan Jakab.
Stanovanjski urad v Dolnji Lendavi. Imenüvani urad jako hitro rešo je prošnje. Edna oseba je že pred 3 meseci vložila prošnjo, vu šteroj prosi stan. oblast, naj njoj nakaže stanovanje, vu šterom nešče níšče stanüvati, ar je to stanüvanje skoro za nikaj, a ona je pri právna na svoje stroške popraviti, samo da bi njoj je nakazali. Da se pa gosp. Kandrič za naše domače ljüdij jako malo briga, pa njim püsti prošnje ležati na stoli, siromacje pa te naj živejo na friškom zraki. To on dela na vekše samo z našimi domačlnami. si misli, ka ma Prekmurec trdo kožo í aaj žive pod milim nebom.
13 let stara mati. Pri Sv. Jürji je neka 13 let stara dekličina porodila dete. Zdrava je mati i tüdi dete. Porodila je brez doktorske pomoči.
Zahvala, 27. avgusta je bila pri Sv. Jürji slavnost kakše je severni kraj naše Slov. krajine izda ne vido. Bilo je 10 od 12 jezero ljüdi zbrani], šteri so od vsej krajov prišli vküp, da vidijo i čüjejo naše nove zvonove. Celo slavnost opišemo na drügom mesti. Pri toj priliki naj se objavi samo prisrčno Zahvala cele jürjanske fare preČ. g. kaplani Horvat Štefani, ki so se za to slavnosti za naše nove zvonove nájveč trüdili. Bog jim naj povrne, Črne na tom, pa na ovom sveti!
Zapovedi za bratvo. 1.) Pripravi i dobro sčisti posodo, prešo i vse, ka je treba za bratvo i mošt. 2.) Ne beri prle, dokeč ne grozdje popolnoma dozorelo. 3.) Če grozdje gnili, ga podbiraj; a ne beri vsega zavolo male gnilobe.
4.) Sporazumi se s sosedi gledeč dneva branja; ne pripüsti, da se prerano bere. 5.) Pomni, da je bolje meti malo dobrega vina, kakor mnogo, a menjevrednega ali skvarjenoga. 6.) Pazi na vrenje mošta; če dolgo ne začne vreti, njemi dodaj kipečega mošta ali čiste droži. 7.) Mošt mora vreti pri pravilni i stalni toplini 15°— 18° C; če potrebno, tedaj ga segrej. 8.) Ne püsti, da mošt vre predolgo na tropinah. 9.) Pazi na čistočo berača i ljüdi, ki prešajo. 10.) Pazi na čistočo pri vsakom deli z grozdjom i moštom.
Zbirajte pečke od sadja posebno od jabok i grüšk. Küpüje jih uprava grada v M. Soboti. Za 1 kg. peček (jabočnih ali grüševih) se plača 50 K. Zbiranje peček bo lep zaslüžek za našo mladino.
Država.
Velka nesreča. Na postaji Pečenovci poleg Leskovca v Srbiji se je zgodila velka nesreča. Vojaški vlak je zadeo v tvorni vlak i se ja pri tom razbio. Mrtvih je 10 vojakov, 20 težko, 30 lehko ranjeni.
Finančni minister je izdao novo odredbo za devize in valute. Po tej odredbe zdrave valute nišče nesme nesti iz naše države i na to niti ne dobi dovoljenja. Potniki smejo nesti s sebov samo do 3000 francuski frankov, ali samo tisti, ki majo od oblasti vidirane potne liste. V države s slabov valutov je dovoljeno nesti samo do 3000 dinarov zdrave valute. Zvün toga ešče vsakši potnik vzeme lehko s sebov do 5000 dinarov, to vsoto pa more pri finančnoj oblasti prijaviti.
  Svet.
Velka eksplozija v Sofiji. V noči na 24. sept. je grozna eskplozija zbudila prebivalstvo Sofije, štera je spodobna bila k velkomi potresi. Enoga trgovca hiša je zletela v zrak. Eskplodivala je bomba, štero so pripravili za kongres blokašov. Pri nesreči so 3 osebe mrtve i več ranjeni.
Domača i svetovna politika.
V našoj notranjoj politiki stojimo že palik pred vladnov krizov. Mislimo, da vlada za kratki čas bo odstopila. Duže se ne more držati. Pašič je prišo v Belgrad iz Pariza. Ne je podao še nikše izjave, ka je opravo v Parizi i v Londoni. Demokrati pravijo, da je obetežao i zato se ne more držati ministerska seja. Istina je pa to, da so se pri, g. Pašiči vsi radikalni ministri posvetovali i končno odločili, da Pašičova vlada more odstopiti. Mogoče, ka da te vrstice bodo čteli naši naročniki, danešnji režim bode že v preteklosti i se samo spominali bomo na njega. — Narodna skupščina je za volo važni zvünešnji i notranjepolitični zadev vküper pozvana bila na 5. oktobra. — V Sombori se je vršo veliki shod radikalne stranke za celo Vojvodino. Te shod, šteroga so pričakovnovali vsi z velkim zanimanjom, se je končao z popol zmagov Stojana Protiča. Shod je obsodo demokratsko politiko i se je odločo za politiko Protiča i za revizijo ustave. Razkol v demokratskoj stranki je neizogiben. — Revolucija v Grčiji. Preminoči tjeden je vövdarila na Grčkom revolucija, vlada je odspila, kralj Konštantin je pobegno, njegovi posli so poverjeni prestolonasledniki Juriji. Anglija in Grčija pritiskati ščeta na našo vlado, naj bi šla v boj za nje proti Türkom. Anglija bi rada bila, da bi njoj mi šli v ogenj po gostanje. Če je Anglija interesirana na Dardanelah i bi rada še nadalje gospodarila nad morskimi ožini, naj se vojsküje, kak se zna i s kem šče. Mi si želemo mir. Neščemo nove bojne! Jedro i središče vzhodnoga pitanja je boj med Anglijov i Rusijov. Anglija šče Rusijo zapreti od morja i sama gospodovati na morji, izkorisčati nadale ešče gospododarno tüje ažijske države. Tomi se protijo Türki i Rusi. Zato se pa ti naj vojsküjejo, kak se znajo. Mi smo pripravljeni braniti našo domovino proti tüjin napadom, a nikak se pa ne zapletati v vojsko za drüge interese i drüge napadati. — Türki ščejo vse ali pa nikaj. Zahtevajo Carigrad i vzhodno Tracijo z Drinapolom do Marice. V morskih ožinah so Türki pripravljeni dovoliti slobodo za trgovske ladje v mirnom i vojnom časi. Türki neščejo v ožinah drügoga Gibraltara. Angorska vlada je izjavila, da ščejo Türki vse, kaj se njih sliši, ali nikaj i Türki ne bodo nikaj popüstili. Čete Kemal pašo so prekoračile neutralno zono in ido proti Carigradi. — Ruska Sovjetska vlada je priznala neodvisno turkestansko republiko pod predsedstvom Enver paše.
Pazite!	Pazite!
Da si po fal ceni naküpite, kaj vam je potrebno, morete poiskati najno trgovino. 20% vse falejše!
PAVEL KLEPEC i SIN v Beltincih.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	  „   8	   „	   „	  .  .  .	560 K
36	  „	  „  12	   „	   „	  .  .  .	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 18 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 to 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup na podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—86.     donja Hrovaško. Centrala št 146.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon Štev 88.
Proda se
lepa kmetija z inventarjem vred. Posestvo meri 27 oralov, od teh je nad 1 oral vzorno obdelanega vinograda, 13 oralov lepega gozda, lep sadonosnik drugo njive in travniki. Na posestvi je velika kmečka hiša, stala za 8 glav živine, preša in vinska klet. Posestvo leži v mariborski okolici. Kupnina zmerna, plačilni pogoji ugodni. Natančnejša pojasnila se dobe pri odvetniku dr. Josip LESKOVARJU Mariboru. Küpec dobi tüdi, če se hitro zglasi, del letošnje bratve i sada, lagve i 3 glav živine.
Staro lito (zlejano) železo v vseh množinah küpüjejo
Strojne tovarne in livarne d.d.
 	v Ljubljani.
Zgübljeno! — Visoka nagrada.
Dne 3. septembra t. l. med 11. in 12. uro dopoldne je bil na potu od Radinec, preko broda Petajnci, Tišine do M. Sobote izgubljen iz avtomobila črn usnjat ročen kovčeg z vsebino: bele hlače, plava srajca, i nemška knjiga (Bankwesen,) par steklenic za vkuhano sadje, 1 rudeča damska kopalna obleka s črnimi pikami, 1 fotografični aparat „IKA“ (velikost 9 x 12). Kdor bi o teh stvareh kaj vedel ali znal kdo jih poseduje, se naproša, da javi tozadevno kateri izmed žandamerijskih postaj Radenci, Tišina ali M. Sobota, proti izredno visoki nagradi.
Kraljevska monopolska velikoprodaja
Soli
za Prekmurje pri
Ivan Toplaki
D. Lendava.
Motorno kolo
s priklopnim sedežem proda Hranilnica v Ljutomeru za 25.000 K. Reflekanti se naj oglase pri
Dr. MARKU STAJNKO odvetniku v LJUTOMERU.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava