Posamezna Stev. 40 vin. Poštnina ŠT - pavSallrana. &BV. 231.__v i jDijani, v sretlo, dne 8. oktobra m.__LelO XLYH »tfLOTBHEO« Ten« Br flf V MHI ^BMfe F^«^ H M« M m strani Jigt- ■■ BH^H ^B HflH M^ ^B BSIB Široka ln 3 mm visoka ali n|e ■tam. t. T LJnMJanl: H MV H H ■ V ^ ^F^^ BP^I prostor) n selo late naprej.. K 84"— ^^^ H ^B ^B ^B ^ zaenkrat. . . po K t-20 M pri leta . ... 4*~ ^^^ H H BB ^B H^I H uradni raiglasl . K 1-80 sSir III II fl^ ■ Uk«—11 li >rti»rn IW'- ^H V H H ^^Af H H H ^B !UJmaaJilefllas5g/9inmK*.- MSsbste. izda]«:« ^ ■ H M H H H A H M ■ a I 4 Poslano: rasa Zavete Ms.............^^^^^B ^^^^^B H ^B ^B^^^ ^^L^B poUtvrnta K m iMMMtfi. • t. „ ^MHHF ^^H^H ^HL ^H ^^^k^B dan po- ^BB^ ^^ JBBI BB BBBH ln dan po praralkn, ob 5. url i (utrni. Hr Oredmtttvo X t Kopitar)««! alt* ttvr. MD. opisi m m vračajo; natriakIrana pisma m m ■prejemajo. Urein. t?i-i itv, BO, apnnrm. itv. 818. Političen list za slovenski narod. Ojprava |« v Kopitarjevi nI. 8. — Ratan poštno hran. ljubljansko it 850 aa naročnino ln it. 348 aa oglase, mtr. ta fleike 24.797, ogr. 26.511, bora.-Uaro. 7563. Br. A. Komlanec: Brat Lovro Pogačnik. V imenu Orlovske zveze tc vrstice. Predsedoval si ji. Ponosna je bila nate in Ti nanjo, — Če bi kdo vprašal, kakšen bodi Orel, bi Tebe pokazal. Na Tebi je zrcalila orlovska misel. Močan, načelen, mož discipline, a pošten, odkrit, velikodušen, f)ttbeč. Poklical Te je Bog k sebi, br, Lovro, Ua ae spet ozre ljudstvo in voditelji njego-,-ei in njegova stranka po Slovenskem ob drugi Krekovi obletnici na Te in na strugo, kateri si pripadal. Tudi Tebe razkazuje ob tej priliki: »Glejte, tudi ta je zrastel iz mofib misli!« — Zopet se jih bo nekaj nagnilo na pota Tvojih načel, kakor ob Krekovem grobu. Kakšen je bil predsednik Orlov? — Ob času vojne je bilo. Dasi poslanec, si »oral tudi Ti k vojakom. Nad ljudstvom gorje, v upravi korupcija. Tudi vojna uprava je nosila težke madeže, v aprovizaciji poleg nedostatkov pokvarjenost. Fant iz aokolskih vrst mi je pripovedoval: » ... nadporočnik Lovro Pogačnik je založil zadnji denar od lastne plače in ukazal kupiti živil, da nismo stradali,« — Isti je pravil: »Nedelja je bila. Namesto, da bišli k maši, smo ležali. Nadporočnik zve, nas pokliče pred se in pravi: »Fantje, kdor se tako obnaša napram Bogu, ni za moj oddelek.« Drugo nedeljo nismo več zaspali. Deklaracija za združenje treh sorodnih plemen je bila v parlamentu izrečena. Prišel je ondi na vrsto br. Lovro, da govori. Dijaki so ponavljali njegove besede, ki jih je izgovoril za pesnikom: »Prost mora biti, prost moj rod...« Vršil se je sestanek doma. Nekateri so se še plašili drznih sanj, da dobimo tudi lastno svobodno državo. Vstal je br, Lovro in govoril. Orli so se razgreli ob besedah: »Imam ženo, šestero otrok... za ta ideal žrtvujem družino in glavo.« Morebiti je res žrtvoval vse svoje življenje. Čuvstva, ki so padala zadnja tri leta na tako srce, kot je bilo Lovrovo, so bila silna. Vojna je razsipala orlovsko organizacijo po vseh delih sveta. Ko je vojna sve-svetovnih solza, obupa, kletev in poskuš-nje dosegla svoj višek in so narastle bridkosti v srcu do vrha in so odpovedale človeške moči, so se zatekale duše k rešitvi, ki jo Bog deli. Mnogo se jih je dvignilo v znamenja zaupanja v božjo pomoč k Marijinemu svetišču na Brezje. Matere z otroci, starčki brez sinov so romali tje v procesijah s škofom na čelu. — Tudi sam sem šel sredi najhujšega gorja in obhajal ljudi. Do žene sem prišel. Klečala je in prejela sveto obhajilo, za njo otroci, za njimi mo- čan mož s plavimi očmi, z moško lepo brado. Po letih strašne ločitve prvo svidenje. Dvomil sem, se čudil, ali se je res vrnil — ali zunaj pred cerkvijo me je smejoč pozdravil br. dr. Lovro Pogačnik. Vrnil se je iz krvave vojne na prvi dopust in prva pot mu je bila, da se združi s svojim Žveličar-jem v Marijinem domu. Bil je mož vere. Isti dan, ko je zatisnil oči dr. Krek pod Tvojimi zvestimi rokami, neso Tvoje truplo k sladkemu počitku za dan vstajenja. Orlovska organizacija, ž njo slovensko ljudstvo in Jugoslavija ima, upamo, nad zvezdami novega zavetnika. Ob obletnici smrti. V času največje ncplodovitosti našega političnega življenja praznujemo ko je preminiio in umrlo, kar je na dr. Kreku bilo umrljivega. Čc se danes domislimo Kreka in se uživimo v njegovo življenje in njegovo delovanje, doživimo v svoji notranjosti nekaj, kar stoji v direktnem in popolnem nasprotju z vsem, kar vidimo okoli sebe. Krek je bil mož velikih idej, preciznega znanja in zelo čistega in jasnega hotenja. Bil je eden izmed tistih, ki se vržejo na raziskovanje znanstvene resnice, na predelovanje največjih teoretičnih problemov radi tega, da bi mogla biti njihova dejanja v skladu z resnico. Njemu ni bilo, kakor gotovim učenjaškim krogom, znanstveno razmišljanje samonamen, temveč se mu je posvečal zato, da bi mogel služiti ljudstvu in deželi tembolj resnično, uspešno in zvesto. Čut odgovornosti in želja po čimbolj temeljitem pospeševanju našega ljudskega življenja, ga je upc-ljala v znanstveno delo, s katerim je zadostil tudi moralni dolžnosti, ki jo jc čutil do ljudstva. Širil jc svoje znanje v odlični meri tudi s tem. da je bil v stiku s stvarmi praktičnega življenja, s tem da so le stvari nanj delovale in vplivale in s tem, da se je sam spravil nanje, jih skušal premikati in spreminjati. Posrečilo se mu je tako, spraviti v sklad socialno delovanje svoje osebe in svojih učencev z znanstvenimi zahtevami in resnicami, ki si jih je z delom svojega duha priboril. Spojil je tako v sebi — na velikopotezen način, ki je bil njegov dar — vse prednosti teorije in prakse. To je poteza njegove osebnosti, ki je predpogoj vsakega globokega in res temeljitega iavnega delovanja; poteza, ki jo okoli nas zaman iščemo v teh dneh družabne in politične stiske. Kar je pa naj- odločilnejše, ni le velika enotnost njegove teorije in prakse, temveč predvsem enotnost njegovega značaja in njegove vesti. Znanstveno spoznanje se naslanja na ostro in jasno ločitev pojmov, na določno ugotovitev nasprotnih si nazorov. Z znan-stvom je laž nezdružljiva. Politično delovanje pa ni vselej stremljenje po resnici, temveč boj različnih skupin, obramba človeških interesov in borba za vpliv in oblast v državi. Ker je ta boj naperjen neizogibno proti ljudem, nastane nevarnost, da se sprertieni prav lahko v zavajenje nasprotnika' in v pretiravanje rcsnice, ako se more s tem zmaga pospešiti. Če so nasprotne politične skupine pri tem še brez programov, potem je boj za osebe in njih oblast edina gonilna moč javnega življenja in mesto boja za ideje in načelo stopi v javnost intriga, laž in goli oportunizem. Oseba posameznega politika je sicer neznatna in brezpomembna v velikih masah države. Toda mase političnih strank dvignejo posameznika v ospredje, mu dajo moč in oblast; ta je v resnici le moč ljudstva, a na zunaj se zdi ljudem osebna moč in oseben vpliv voditelja. Praktično življenje zahteva in tirja cclo, da innože voditelji svoj vpliv in ugled, kajti ugled oseb je mnogokrat velika agitatorična sila za program in ideje stranke, V tem položaju se vzdignejo pred vodilnega politika težke moralne zahteve in njegovemu značaju so stavljene velike naloge. Težko je stremeti po osebnem vplivu in ostati nesebičen, se boriti za uspeh in odklanjati oportunizem, biti načelno dosleden in politično moder, poraziti nasprot nika in ohraniti pravičnost in človekoljubnost. To so zahteve,, ki jih izpolnijo le redki ljudje. Dr. Krek je imel toliko moči v sebi, da je izravnaval v sebi ta nasprotja. To je ena njegovih neumrjočih potez. Spuščal se jc v boj in bil trd in nepopustljiv le tam, kjer je šlo za velike, dragocene in važne stvari. Da je znal ločiti med neštetimi vprašanji, ki so se pojavljala v političnem boju, najvažnejša od važnih in postranskih, zato se je imel zahvaliti svojemu širokemu obzorju in pa krščanski nesebičnosti svojega značaja, v katerem ni bilo malenkostnih strasti, ki bi omrenile njegovo spoznanje. Iz tega sledi nujno, da je morala biti njegova politika zasnovana vselej velikopotezno, da se ni mogla loviti za trenutnimi iz bežnimi dnevnimi koristmi. Malo je bilo ljudi pri nas, ki bi se bili pečali tako strastno s praktično politiko kot Krek in vendar jih je bilo ravno tako malo, ki bi bili znali spraviti svoje dnevno dejanje časovno v tako velike zveze z razvojem in zahtevami družbe kot on. Dokazal je, da je pogoj dalekovidni in načelni politiki prvič velika izobrazba, drugič velikopo-teznost in zrelost značaja, ki jo je črpal iz velike moralne kulture katolicizma. Te dve potezi njegove osebnosti podajemo ob obletnici njegove smrti naši mladini v preudarek in hočemo, da bi ji stali pri njeni socialni izobrazbi brez pre-stanka in zvesto pred očmi. Zadnje litoEiiče. Še kaj bolj čudnega, nego se jc dogodilo zadnje dni v Belgradu, sc nc more več zgoditi, naj se grda igra, ki jo že več kot dva meseca nazivamo evfemističuo »kabinetna kriza«, razvije v prihodnosti, kakor )i drago. Izigrana je zadnja oseba, ld doslej še ni bila na odru, v ospredje je stopil zadnji ustavni činitelj, ki jc bil dcwlej r ozadju. Prestolonaslednik je poveril sestavo vlade Marku Trifkoviču, in ko je ta prišel s kabinetno lislo, ji je prestolonaslednik odrekel podpis, preklical dani mu mandat in dal misijo zopet možu demokratske zajednice dr. Pavloviču. Če ohranimo pred očmi, da je med demokrati in radikalci žc ves čas obstajalo ostro nasprotje in da pomeni to dejanje za radikal-ce težko briskiranjc, nam mora biti jasno, da je položaj sedaj ostrejši in nevarnejši, nego je bil kdaj poprej. Čc jc bilo mogoče strasti še bolj razpaliti, se bedo razpalile po tem dogodku. V zbornici si danes stojita nasproti dva enako močna bloka, katerih eden, de-mokratsko-socialistični, se je že obrabil in v kratkem času svojega vladanja dokazal pomanjkanje vsake druge sposobnosti razen ene: pospeševati korupcijo in nered. Vlada tako majhnih večin, če se sploh to sme imenovati večina, je zlo in dokaz nizke stopnje politične kulture, ako nastopa v času in v razmerah, v kakršnih jc naša država. A ko jc že bila koncentracija in koalicija nemogoča, ni preostajalo drugega, nego preizkusiti drugi blok strank; to jc bilo manjše zlo, zakaj četudi bi ta večina bila šibka, bi vsaj ne bila kompromitirana z izvozniškimi grehi in upravno korupcijo in bi imela v vseh plemenih našega naroda ogromne množine ljudstva za seboj. Da se ohranijo na vladi, ki razpolaga z izvoznicami, so si demokrati in socialisti poiskali zadnje uločišče pri — regentu. To je težko, odgovornosti polno dejanje. V zadnjem hipu so s pomočjo intrig dosegli na dvoru, da je regent Trifkovičev mandat preklical in ga poveril Draži Pavloviču, t. j., demokratski zaiednici. Kar govorijo sedaj uradno in neuradno o regentovih po- LISTEK. Od smrtne postelje prijatelja. (Dr, Lovro Pogačniku v spomin.) Prijateljem in znancem v bodrilo, vsem p& v spodbudo si dovoljujem dvigniti za-stor, za katerim se skriva v srce segajoč prizor: soba, v njej postelja, na kateri počiva naš smrtno bolni dr. Lovro Pogačnik; nad posteljo velika slika Matere božje; ob postelji nočna omarica z uro; malo dalje od postelje mizica, na kateri se nahaja med cvetjem majhen, zelo lep kip Brezmadežne; sem pa tja kaka stolica; pri postelji streže, čuje in bdi soproga . . . V zadnjih trenutkih se kaže človek v vsej svoji resničnosti. Narava človeška se tukaj ne hlini, ne zatajuje, ker se ne more. Ob stiskajoči težki zavesti, da je s Tvojim življenjem pri koncu, da je smrt neposredno pred teboj, kjer se odpro vrata v taji nstv eno večnost; ob ogromnem vprašanju: Kaj bo sedaj z menoj? — neha vsaka kon-vencionalnost. Zdravniki so imeli consilium in ugotovili so. da mu zdravniška veda nc more več donesti rešitve; preveč jc delal, prepozno se spomnil na svoje zdravje. Petek, 26, septembra je dal poklicati svojega žuonika ter z veliko pobožnostjo prejel od njega sv. zakramente za umirajoče. Potem je povabil otroke k sebi; drugega za drugim je blagoslovil, poljubil in se od njega poslovil. Bil je to prizor, ki se ne da popisati, a nam kaže v Lovru moža, ki hoče sebe in svojo hišo urediti, dokler je čas. Oporoko je bil že preje napravil. Pri njem je ostala šc soprotv- da mu streže, čuje in bdi . . . Izrazil je bil željo, da bi bil rad v bolnici. Zdravnik mu je rekel, da sc to takoj ne more zgoditi, da treba malo počakati, dokler se ne okrepi. Pa ga je, ko sta bila sama, soproga vprašala, čemu želi iti v bolnico, ko mu ona tako rada streže. Tako malo ga je imela doma; sedaj je bil na Dunaju, sedaj na shodih, sedaj v Belgradu, doma pa tako malo. Vsaj v bolezni, vsaj v smrti ga je hotela imeti pri sebi; ona je hotela njemu streči. Čutil je Lovro pomen vprašanja; rekel ji je: »Glej, tam bi lahko vsak dan Jezusa dobil . . .« Jezus mu ni šel iz misli več. Prišla je sreda; oktober posvečen Devici Mariji sc je približal; in menili smo se, kako lepo je častiti Alarijo. Ko sem se poslavljal in mu rekel, da kmalu zopet pridem, me prosi: »Ko prideš, pridi z Jezusom.'. Sredo 1. oktobra jc prejel znova sveto popotnico. Dva dni potem jc bil prvi petek, posvečen božjemu Srcu Jezusovemu. »Pridi jutri z Jezusom, mi je rekel večer poprej. Bila ie huda. huda noč ored orvim oetkom. pol- na trpljenja; že so mislili, da nc bo dneva dočakal. Ves zmučen je ležal na postelji, ko sem prišel k njemu. Kako sveto in pobožno je prejel šc enkrat sveto popotnico, kot zadostilno sveto obhajilo, prvi petek zadnjikrat! »Hočem biti sam z Jezusom,« je jedva slišno poprosil; stopili smo v predsobo in tam molili; on pa jc prekrižal svoje roke čez srce in prsa in se zatopil v Jezusa, ki jc pod podobo kruha prišel k njemu, in molil, molil . . . Da, Jezus mu ni šel iz misli. Neštetokrat ga je imel v svojem srcu in na svojih ustnah. Razpelo je imel v svojih rokah, ko mu je telo trepetalo v trpljenju in neštetokrat je prehajal od njegovih usten poljub svete ljubezni na Križanega; s tem poljubom in s klicem »Jezus« se jc njegova duša ločila od telesa. Bil je vedno pri zavesti. Zavedal se je, da umrje. Čudno, kako je celo zasledoval boj med življenjem in smrtjo v svojem telesu. Že sredo 1. okt. je imel tako hude napade, da smo se bali najhujšega. Molili smo krog njega, a meni je rekel, ko sem se sklonil k njemu: »Danes ne bom še umrl.« Dva dni potem pa, ko ga je trpljenje hude noči do popolne onemoglosti zdelalo, mi je zašepetal: »Danes utegne biti za-mc kritičen dan.« Gledal jc smrti s polno zavestjo v obraz. »Sc - li kaj bojiš?« sem ga na tc besede tiho vprašal. »Pa popolnoma nič,« je bil njegov komaj slišni odgovor. Globoko prepričanje mu ie polnilo vso dušo, da jc Bog neskončno moder in dober in da je povsod pričujoč, »Glej,« tako je razlagal v nedeljo, osem dni pred svojo smrtjo, ko je bil še nekoliko pri močeh, »če umrjem, pridem v nebesa k Bogu, ki je povsod pričujoč; ž njim sem tako pri svoji družini in skrbim zanjo mnogo lepše kot sedaj.« Trpljenje je prenašal kot junak. Nikdar ni kazal ncpotrpežljivosti. Čc jc česa potreboval, je prosil bodisi z besedo, dokler jc mogel, bodisi z znaki. Prosim vode,« »prosim obkladkov,« s tem se je obračal na navzoče. Imel jc hude napade trpljenja. Po enem takem sem mu rekel: »Lovro, ozri se na Jezusa na križu in združi svoje trpljenje z njegovim.« »Da, da,« je udano zašepetal in poljubil razpelo. »Božja volja se zgodi,« je molil naprej. Ustno ni mogel več moliti. A rad jc poslušal, ko so sedaj ob postelji, sedaj v predsobi drugi molili. Iskreno je molitvam sledil. Drugače je mislil na navzočnost božjo in na Jezusa. • Tudi na preblaženo Devico Marijo jc mnogo mislil. Marijino svctinjico, katero jc imel na sebi kot častnik na fronti in v vojaški službi, je imel i na bolniški postelji vedno pri sebi. Svoj pogled je tako rad upiral na kip Brezmadežne. »Imaš-li kaj rad Marijo,« sem ga nekoč vprašal. »Marijo sem vedno, vedno rad imel,« mi ic prisrčno zatrdil. Njo jc počastil s svetim obhaiilom dne 1, oktobra; nio ooletf Jezu- mislekih zoper zvezo z Narodnim klubom, je le novo izigravanje rcgentovc osebe proti Hrvatom in nova intriga. Ljubljanska »Jugoslaviji", ki jc dcmokratsko-sociali-stični vladi duševno zelo sorodna, odkar vlada i.ako radikalno razpolaga z izvoznica, je tudi dovolj naivna, da poroča: »Poslance Kristan jc na dvor sporočil, da socialisti Trifkoviču niso ničesar obetali.« Tako jc gospod Kristan rešil situacijo, sebe in nadaljnje izvoznice; on je telefoniral na dvor, naj mu pomaga, kar sc jc zgodilo. Položaj pa ni lc vsled tega tako zelo težak, ker sc je v parlamentarni kaos zapletla krona in so se strankarska nasprot-stva poostrila do nespravljivosti, ampak tudi vsled načina vladanja, ki sc pripravlja za prihodnost. Uradno se razglaša, »da prestolonaslednik meni, da volitve sedaj ne bi bile umestne.Tega mnenja bo moral biti tudi g. Pavlovič,\i9je sprejel mandat za sestavo nove vlade, ter demokrat-sko-socialistični blok, ki to vlado hoče podpirati. S tem se nam nSpovedujc doba, ki hoče začatno krizo spremeniti v trajno, ki bo skrčila vpliv ljudske \ olir. na vlado na ničlo, ki bo pravo Ustavno življenje še nadalje oncmogočcvala' In razširjala, kakor doslej, nered, upravfto korupcijo in splošno nezadovoljnost. Nctčcmo proroko-vati, kaj sc zgodi, čc se.sbo demokratsko-socialistični blok igral z ljudstvom, a to vidimo. do sc ia svobodomiselna družba nc zaveda dalekosežnosti svojih dejanj. O krizi se piše v vg?m ^kraljestvu SHS zelo mnogo in zelo neodkratosrčno. A resnica jc vendar samo oj»i Spričo bclgraj-skih dogodkov sc polašča ljudstva gnus in obup. Ljudje imajo zdravo sodbo in vedo, da jc tako stanje nevzdržno; vedo, da trpi naše blagostanje, naš ugled, naša odporna moč; vedo, da so naši bratje še ncosvobo-jeni. Naj torej g, Kristan telefonira na dvor, kar hoče. Mi nc vidimo nikjer drugod uto-čišča, nego pri našem ljudstvu, kateremu edinemu so poslanci odgovorni. IZ Dunaj, 2. oktobra 1919. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da jc sedaj — šele po sklepu miru v St. Gennainu — obelodanil nemško-avstrijski zunanji urad akte od umora prestolonaslednika do začetka svetovne vojne. Obe-lodanitev je redigiral Mažar dr. Goos. V dobro informiranih političnih krogih trdijo, da ima ta obelodanitev edino namen, braniti Nemčijo pred očitkom, da je ona pričela vojno, in pa reprezentanti mažarske oligarhije pokojnega Tiszo. Vsa krivda jc tu vržena na Berchtolda ,ki živi sedaj v Švici. Toda v krogih entente so ta namen spregledali in Ncmci sc jezijo, da Francozi in Angleži vendar le nočejo verovati, da bi nc bila hotela Nemčija vojne. Sedaj je napovedal državni urad za zunanje zadeve v Berlinu, da bo Nemčija tc dni objavila akte iz berlinskih arhivov. Radovedni smo, kakšen namen bedo tukaj zasledovali. Današnja »Arbciter Zeitung« prinaša pod naslovom »Jugoslovan je hujskal na vojno« donesek o sodelovanju eksponenta avstrijske germanizacijske vlade nad Bosno »Jugoslovanu« Potioreku, ki jc takoj po umoru prestolonaslednika Ferdinanda pošiljal sledeča poročila na Dunaj: ... 29, junija 1914 piše: »Ni moja naloga presoditi, na kak način naj sc nastopi proti temu zunanjemu nevarnemu podkopovalncmu delu, toda jaz moram zopet ponoviti že tolikokrat izraženo svoje osebno prepričanje, da jc mogoče samo z energično akcijo na polju zunanje poliHke ustvariti v Besni in Hercegovini zopet mirne normalne razmere« ... sa največkrat imel na svojih ustnicah; od nje — kakor se zdi — zadobil tudi posebno tolažbo v smrtnih trenutkih. V noči namreč po prvem oktobru je zakhcal s čudovitim zanosom svoji kraj postelje bdeči soprogi: *Kako 'epo bo, oh Slavka, kako lepo bo v nebesih.« Kaj pa vidiš?.- ga je ona zavzeta vprašala. »Njo* — pokazal je na kip Brezmadežne — -isamo še mnogo, mno^o lepšo in vso razžarjeno.« Gotovo jc bila ločitev sama velika bol. Nedeljo pred njegovo smrtjo sem mu prinesel iopek vrtnic. Bil jih je vesel. A od cvetlic se je ozrl na soprogo in ji rekel: »Danes je ravno dvanajst let, kar sva skupaj. Rože so tukaj.« Kdo bi nc slutil boli, ki ga je morala ob teh besedah polniti? A vendar se ni vznemirjal. Kot otrok lc počival v prepričanju, da kar Bog narodi, vse prav naredi, in da bo z božjega naročja še mnogo lepše skrbel za svoje drage kot do sedaj. Kakor je Lovro umiral, umirajo samo nedolžni otroci. V smrtnih trenutkih se kaže človek v vsi svoji resničnosti; ta. ne pozna nobene konvcncionalnosti. Naš Lovro je tu pokazal vso lepoto svoje otro-ško-idealne duše. Dvakrat in trikrat blagor Tebi, Lovro, m to! Kajti čc je nebeško kraliestvo ob-ljubjeno otrokom, tedaj si je Ti od Sodnika na pragu v večnost pričakal z otroško-lepo dušo kot mož, X. Y. *», 1. julija 1914 poroča na Dunaj: ».., Mislil sem, da presojam položaj pravilno. Toda grozno dejanje dne 28. junija mc je žal podučilo, da sem se v toliko motil, ker je poslabšanje položaja postalo mnogo hujše in neprimerno resnejše, kakor sem takrat mislil. Tako daleč smo že, da moremo samo s smotrenim, odločno enotnim nastopom na zunaj in na znotraj doseči zboljšanje položaja. Nikakor ne smemo več odlašati, ampak treba ie brezobzirno nastopiti nasproti notranjemu in zunanjemu sovražniku.« 3. julija 1914: >Moje v uvodnem stavku note c. i. kr. vojnega ministrstva omenjene zahteve se nanašajo na ootrebo lakojšnfega dokaza moči monarhije nasproti kraljevini Srbiji i.n na takojšnjo odpravo imunitete poslancev. 6. julija 1914: Na podlagi vseh znamh rspehov preiskav o dogodkih in poročilih smatram za edino uspešno obrambo sredstvo proti Srbiji, naj se takoj nastopi s silo. V skupnem ministrskem svefu zastopam mnenje, naj se takoj mobilizira, proglasi *-reki Kod in prične vojna. < Tako jc poročal žalostnega spomina »jugoslovanski« general Poticrek na Dunaj, oni general, ki je bil pozneie Ink* strašno poražen. Kako sc jc takrat po nalogu Nemčije delalo ne samo pri nas, ampak tudi v Bul-gariji, naj navedem dve reminiscenci iz arhivov. Dne 10. oktobra 1915 — tjk pred bolgarsko napovedjo vojne p]e brzojavil avstrijski poslanik v Sofiji na Dunaj: »Danes mi jc na povelje bulgarskega zunanjega ministra generalni tajnik zunanjega urada v Sofiji sporočil: »Da sc izognemo očitku, da je napad na Srbijo žc dolgo pripravljen, bomo danes zvečer ali pa jutri zjutraj izzvali na neki neobljudeni točki na s rb sk o-bul gar ski meji spopad.« In 12. oktobra že brzojavlja avstrijski poslanik grof Tarnovski na Dunaj: •»Poveljujoči general mc obvešča, da je bil zaželjeni dogodek na srbski meji včeraj srečno aranžiran.« Toda poglejmo, kako jc takrat »Neue Freic Pressc komentirala ta dogodek: »Kralj Ferdinand poziva svoje ljudstvo k obrambi države. In tako imamo zopet vojno med Bulgarijo in Srbijo, torej trikrat že v ti-idesetih letih. In vsaka je nov dokaz, da ne more noben sosed v miru živeti, če se škodljivci v Nišu s korenino ne iztrebijo. Zahrbtno od Srbov napadena in na cesti, ki pelje od meje v Sofijo, ogrožena, mora Bulgarija stopiti iz svoje dosedanje rezerve, da brajni svojo zemljo proti hudobnemu napadu, proti sovražniku, ki nc zna brzdati svojega sovraštva. Zapeljani od zasleplienosti, so Srbi zopet sc pregrešili nasproti Bulgarom. Itd.« Ali ni to več kot ironija? Ali ni to strašno poučno? Wi!sonova bolezen. LDU Pariz, 7. oktobra. (DKU Brezžično.) Iz Washingtona sc poroča, da zdravstveno stanje predsednika Wilscna sicer ni obupno, vendar pa da sc s skrbjo pričakuje kriza, ki se mora pojaviti v malo dneh. Moč živcev in duha sta zelo izčrpani. Zveze narodov. LDU Washmgton, 7. oktobra. (DunKU - Brezžično.) K pisanju Clemenceauja polkovniku Houseju, kjer je naprosil za sklicanje ustanovne skupščine zveze narodov za november, doznavajo časopisi, da namerava predsednik Wilson sklicati vse narodne zveze kakor tudi skupščino narodne zveze Washingt.on, kjer bodo Zedi-njene države tretja država, ki bo ratificirala mirovno pogodbo. Ako bi Italija ali Japonska potrdila mirovno pogodbo, bi Wilson sklical zvezo v Pariz. Mirovna pogodba z Ogrsko. LDU Pariz, 7. oktobra, (DunKU -Brezžično.) Mirovna pogodba z Ogrsko je izdelana in bo izročena ogrskim delegatom pred koncem oktobra. Nova Ogrska bo imela na zemljevidu obliko štirikota s stransko dolžino 400, odnosno 350 km. Obsegala bo približno 140.000 km- in bo imela sedem milijonov prebivalcev. Proti Karolyju- LDU Budimpešta, 7. oktobra. (OKU) KaJcor doznava »Pesti Hirlap«, ie državno pravdništvo uvedlo kazensko postopanje proti grofu Mihaelu Karolyju zaradi tatvine in poneverjenja. Preiskava jc uspela že tako daleč, da se v kratkem izda zaporno povelje. Obenem se uvedejo pogajanja s čehoslovaško republiko zaradi izročitve grofa Karolyja, ker v tem primeru ne gre za političen, ampak za podlo hudodelstvo. Ratifikacija. LDU Pariz, 6. oktobra. (DKU) Rimski poročevalec lista »Petit Journal« poroča, da bo italijanski kralj vcrsaillesko pogod- bo danes ratificiral na podlagi ukrepov v zadnjem ministrskem svetu. Nova turška vlada. LDU Carigrad, 6. oktobra. (DKU Brezžično.) V Carigradu sc je sestavila nova vlada. Načeluje ji veliki vezir Ali Riza paša. Zuanji minister ic Mustafa Rešid paša in vojni minister jc Djemal paša. Nemiri v Lizboni. LDU Pariz, 6. oktobra. (DunKU) Večerni listi posnemajo iz španskih časopisov vest, da so sindikalisti v Lizboni izzvali resne nemire, pri katerih je bilo aretiranih 200 oseb. Po vesteh iz Portugalske sc širi sindikalistično gibanje tudi po deželi Polltitne novice. '+ Novi šolski načrt. Velike Lašče. Ženska zveza, zbrana na shodu dne 5. oktobra najodločneje protestira proti uvedbi šolskega zakona, izdelanega po načrtu »Prosvetnoga odbora« v Belgradu. Kot zastopnico starišev našega okraja obsojamo sramotno krivico, katero bi na ta način po-zročili našim otrokom, našemu narodu. Časi »nezavednosti« našega ljudstva so minuli in me vemo, kakšne so pravicc vsakega državljana v demokratični državi. Zahtevamo šolski zakon na podlagi katerega bi imeli v vseh zastopih in šolskih odborih svoje zastopnike tudi stariši, ki imajo po božjem in naravnem zakonu v prvi vrsti pravico odločevati v vzgoji svojih otrok. -j- Kako je dr. Krek kaznoval poslanca, ki sla zamujala seje, »Naša Moč« z dne 2. novembra 1917 priobčuje nastopno zgodbo: »Na seji SKZS smo bili. Rajni Evangelist sc je pripravljal, da se odpelje s polnočnim brzovlakom ua Dunaj v državni zbor. Bilo je to v »Ljudskem domu« v prostorih - Straže«. Razprava. Odborniku časnikarju prinese sluga brzojavko: »Državni zbor od god en.« »Poslanca X in Y sta v Unionu, pripravljata se, da se odpeljeta s polnočnim vlakom na Dunaj k zasedanju«, pravi nekdo. Mil glas se začuje s predsedniškega mesta; bil je Evangelist: •Lopo vas prosim, molčite o tej brzojavki! Ne razglasite je! Vsaj ta dva naj ne izvesta zanjo! Naj se peljeta na Dimaj! Pokorita naj se za seje, ki sta. jih zamudila!« Seja sc jc nadaljevala. Več nas jc tisti večer govorilo g prizadetima, a molčali smo vsi. Z Evangelistom sta se peljala na Dunaj skupaj. Ko so izstopili na dunajskem južnem kolodvoru ju vpraša Evangelist: » Po kaj sta Pa prišla, saj je državni zbor od-goden. Sem to že sinoči vedel, pa Vama nisem hotel tega povedati, ker sta toliko sej zamudila.« Zakaj pa je Krek šel na Dunaj, čeprav je bil parlament odgoden? Bržkone so bile seje kakega odseka; on ni zamujal ne plenarnih ne odsekovih sej. V Belgradu je bil pa finančni odsek enkrat menda poldrugi mesec neprestano nesklepčen. + »Absolutizem hočejo.« Včerajšnji -Slov. Narod« piše, da je hotela vlada Marka Trifkoviča »uvesti absolutizem«. Svojo trditev naslanja na dejstvo, da je hotela nepotrjena vlada »izvesti volitve v konštituanto«. Dati ljudstvu pravico do izraza svoje volje imenujejo absolutizem. Že radi tega »absolutizma« jc škoda, da je vlada šla. Tak »absolutizem« si želi vsak pošten in demokratičen človek. -f Kaj je z izvoznicami? Demokratsko časopisje neprestano očita >Gospodar-ski zvezi«, da je dobila nekaj izvoznic za krompir, in se obnaša tako, kakor da. bi hotelo odpraviti vse izvoznice. Tako pisanje je preračunjeno le na nevednost bralcev demokratskega časopisja. Izvajati se mora, kajti če bi se godilo po svetu po demokratskem receptu, bi nekaterih najnujnejših potrebščin tudi uvozili ne mogli in Ljubljančani, če danes nimajo krompirja, bi brez izvoznic, tudi tega krompirja, ki ga imajo ne mogli posoliti. Dalje je popolnoma v redu, da dobi izvoznice zadružništvo in ne zasebni špekulanti. Toliko modernega prepričanja bi morali tudi demokrati imeti že zaradi svojega naslova. -f Najdeni krivci. Ko se ni dalo prav dognati, kdo je izdal izvoznice za krompir, je neki demokratski govornik obdolžil »papeževo nezmotljivost« pomanjkanja krompirja. Ta trditev se občinstvu ni zdela verjetna in tako je snočni »Narod« našel dva nova krivca: g. Jovana in dr. Slokarja. Na to bomo, ne zaradi demokratskega časopisja, ki mu zastonj govorimo, marveč zaradi časti teh dveh uradnikov, ki vršita svojo dolžnost z zgledno vestnostjo, odgovorili samo to: Njuni šefi so demokratski in socialistični ministri. Naj ti uvedejo proti njima tako strogo disciplinarno preiskavo, kakor bodo ti ministri morali prestati strogo preiskavo ob času volitev pred našim ljudstvom, -j- Za Jugoslavijo. Ljuba Babič-Gjal-ski je v »Jutranjem Listu« objavil članek, v katerem dokazuje edino opravičenost jugoslovanskega naziva za državo in narod. Ime »Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Sloven-«bv* jc nenrirodno in diši 00 hegemoniji in prvenstvu. Ali bodimo eni pod enim imenom ali bodimo troji pod dosedanjim trojnim imenom pa pustimo državno edin-stvo in sezimo po federaciji ali skrajni avtonomiji. Ob troimenskem nazivu centralistično urejena država jc akrobatika. Tako državo bi mogli nekaj časa vzdržati srbski bajoneti in Pribičevičevi policijski pisarji in komisarji, a stalna in vama ne more biti. — Temu dodaja »Hrvat«: Ako hočemo skupno, popolnoma edinstveno državo, moramo" sprejeti tudi eno edinstveno ime za to državo — a to Ime je Jugoslavija. -f Poslanik Zedinjenih držav Perslnal je v slovesni avdijenci izročil regentu svoja poverilna pisma. Poslanik je bil sprejet z običajnimi svečanortmi. •j čudna zaplemba. ZagrebSka cenzura jo zaplenila notico, v kateri je »Ban-kovni Vijesnik« poročal, da so imelo nekatere banke potvorjene pečate, s katerimi so pečatile n. pr. madjarske bankovce. »Nar. Politika« žigosa tako postopanje in vprašuje državnega pravdnika, če se jo v zadovi izvršila najresnejša preiskava in čo je z zaplembo rožena tudi stvar sama. Ako so smejo take obtožbe objavljati proti zasebnikom, se morajo toliko bolj proti javnim zavodom. -f- Angleška politika. Lord Milner potuje s posebnim poslanstvom v Egipt, da se pouči o željah in stremljenjih tamošnje-ga prebivalstva. V pogovoru s sotrudni-kom lista »Pail Mali Gazctte« se je Lord Milner izpovedal za pristaša najdalekosež-nejše avtonomije. Utemeljil je to tako-le: Boljše jc, da se — če treba tudi na račun kakih neprijetnosti — dovoli ljudem, da svoje posle sami vodijo, nego da bi poizkušali, da jih vodijo zase.« Zelo moralno. Bodoč?, hramba v Nemški Avstriji. Državni tajnik dr. Deutsch je v seji štajerske deželne vlade poročal o bodoči organizaciji avstrijske brambe. Pečal se je vprašanjem, če naj se hramba podržavi aJi podeželi in rekel, da bo bodoča hramba državna, toda dežele bodo soodločevale pri njeni sestavi in pri nameščanju častnikov, podčastnikov in moštva. Avstrija se najbrže ne bo več vojskovala. Če se pa bo, je mogoča lc obrambna vojska. Brambo pa potrebuje tudi najmanjša in najmiroljubnejša država in ker se mora ustanoviti, mora biti tudi vzorna in se bo prikrojila vzoru Nemčije. Obsegala bo šest mešanih brigad. O sprejemu častnikov bodo odločevale komisije častnikov; tudi pri sprejemu moštva bodo odločevali zastopniki Častnikov in moštva. Mlajši častniki, ki ne bodo sprejeti, dobe odpravnino, starejše nameravajo vpokojiti. Mož nove brambe se bo moral obvezati, da bo služil 6 let aktivno in šest let v rezervi. Sorejemali bodo bram-bovce v starosti cd 20. do 40. leta. Ustanoviti nameravajo v brambi tečaje za višja in nižia voditeljska mesta, ki bodo omo-gočevala vsakomur napredovanje. Me krivi! Odkar je zavladala. demokratsko-so» ciaiistična vlada, so prišle glede izvoznic zelo grde reči na dan. Dovoljenja za izvoz krompirja so prišla v roke raznim špekulantom in verižnikom, tako da je začelo primanjkovati krompirja celo pri nas, čeprav ga imamo dovolj in bi ga znatne množine lahko izvozili. Kdo ima te izvoznice v rokah, ni mogoče dognati. Zvedeli smo le toliko, da je dobila Gospodarska zveza pravico do izvoza 200 vagonov, kar je popolnoma prav in v redu, kajti to je zadružno podjetje in morebitna korist gre v korist skupnosii, ne v žepe bogatašev, Dalje smo še zvedeli, da je 300 izvoznic dobila družba »Impex«. Posestnikov drugih izvoznic ni mogoče zvedeli, skriva jih tema. Namesto da bi prijelo demokratsko časopisje te ljudi, piše snočni -Narod« na naš naslov: »Sploh bi bilo bolje, da ta list svetuje svojim somišljenikom po deželi, naj se usmilijo ljubljanskih in drugih uradnikov in naj po poštenih cenah pripeljejo toliko krompirja v mesto, cla bo potrebi zadoščeno.« Mi vam svetujemo, somišljeniki po deželi, da se strnete v zadruge in se ne daste več izrabljati po zasebnih špekulantih, ki jih ščiti svobodomiselna vlada. Ne svetujemo vam pa, da bi prosili demokratske trgovce in verižnike. naj se vas usmilijo in vam prodajajo svoje blago po poštenih cenah. Ne bodo sc vas usmilili. Pomagajte si sami! Dnevne novica. — Kriza pri vinarski zadrugi. Sedanje načelstvo hoče na vsak način zadrugo razdreti. Zato je sklicalo na petek, dne 17. oktobra t. 1. drug izredni občni zbor v Ljubljani, ki ima končnoveljavno sklepati o njeni razdružitvi, in sicer pri vsakem številu zadružnikov. Prvi izredni občni zbor nI bil sklepčen, ker niso zanj i? vedeli ne zadružniki, nc nadzorstvo. Ker ima zadruga lepo premoženje in je danes edina zadružna osnova v deželi, ki je poklicana varovati interese naše vinske kupčije in vplivati s tem tudi na prihodnji položaj našega vinogradništva, pozivamo vse naše člane, da se tega izrednega občnega zbora za gotovo udeleže dne 17. oktobra in da nastopijo vsi proti razdružitvi in proti likvidaciji. Zavrniti moramo vse samovoljne poskuse sedanjih članov načelstva, ki hočejo iz ozirov na lastne koristi zadrugo razbiti in spraviti ob življenje. Zadruga naj ostane, načelstvo naj odstopi! Zborovanje sc bo vršilo imenovanega dne v dvorani hotela Union v Ljubljani in prične ob pol 11. uri dopoldne. — Vpisovanje na živinozdravniško visoko šolo v Brnu se vrši od 1. do 14, novembra t. 1. za vse štiri letnike, — Opera v Zagrebu in v Ljubljani. Prejeli smo: Radi pomanjkanja stanovanja so morali člani zagrebške opere prekiniti pogodbe in mesto zapustiti. S tem je opera tam onemogočena, životari komaj opereta, a vprašanje časa jc, kako dolgo še. Dovolj žalosten pojav, da mesto Zagreb nima strehe za naše umetnike, dočim je gostoljubno do skrajnosti za različno tujo zalego, za verižn., zakotne trgovce in druge temne elemente celega sveta, naj imajo potem že krive ali ravne nosove. Imenoval bi to škandal prve vrste, če bi bilo v Ljubljani — boljše. Naša opera je danes ena prvih in vzdrži vse primere, četudi se je začela šele prav razvijati. Koliko truda, naporov in stroškov je to stalo: Vendar smo upravičeno upali, da se bo še bolj razvila in dosegla višek popolnosti, volja in materijal sta bila na razpolago. Računali smo sicer s slabimi stanovanjskimi razmerami, a zaračunali smo se vendar pošteno. Bela Ljubljana pozdravlja bratske goste z navdušenjem, ženske seveda v narodnih nošah, govorniki briljirajo s sladkimi besedami, a za naše brate umetnike nima strehe. Prosili in rotili smo na vse strani, posameznike, javnost, urade, — vse zastonj. Dobra polovica gledaliških igrf.':ev je še brez pravega stanovanja. Dokaj godbenikov — konzervatoristov leži v skladišču Balkan, do pred kratkim časom celo na golih tleh, naše najboljše igralke — pevke so nastanjene kar po tri v majhnem kabinetu. Nezadovoljnost raste, ker ni od nikoder pomoči. Vidimo, da Ljubljana ni obljubljeno mesto, ampak mesto obljub. Radi stanovanjskih razmer je že izginilo čez noč par godbenikov, kako dolgo vzdržijo še drugi člani pri teh razmerah? Stanovanjska komisija, kaj delaš? Seveda bo pomagala kolikor more, bi kdo mislil. Evo! Glavno garderoberko gledališča hoče postaviti iz njene borne sobice na cesto, naši drugi primadoni gospici Zikovi grozi glasom naših -informacij isto. Da nam stanovanjska komisija meče enega tovariša na cesto in nakaže isto stanovanje drugemu članu ali pa tudi ne, s tem nam v skupnosti vendar ni pomagano. Ali smo ali nismo ljudje? Ali smo manj vredni člani človeške družbe kot verižniki? In ti imajo stanovanja in še pisarne! Naši umetniki pa životarijo v skladiščih in podstrešjih. Obračamo se zadnjikrat na javnost, ter zahtevamo in prosimo takojšnje odpomoči, sicer bodemo morali izvajati zagrebške konsekvence, ne radi, ampak prisiljeni. Ura ni dvanajst, že je četrt čez dvanajst. — Fr.. Kr-č. — Brzovlak Dunaj—Ljubljana. Z dnem 6. oktobra sta začela na progi Dunaj— Ljubljana gl. k. zopet voziti brzovlaka 5/5a in 6a/6 in sicer trikrat na teden. Brzovlak št. 5 z Dunaja vozi vsak ponedeljek, sredo in petek in brzovlak št. 6a iz Ljubljane vsak torek, četrtek in soboto. Brzovlak št. 5 je vozil prvič z Dunaja v ponedeljek dne 6. t. m. in brzovlak št. 6a iz Ljubljane v torek dne 7 .t. m. — V Savi je utonil Alojzij Planinšek Jz Šmarlna pri Litiji. V tetek dopoldne je dejal doma družini, da gre na polje. Od tedaj naprej je izginil. Ker so ob Savi našli njegov klobuk, je najbrže našel smrt v valovih Save. Družina pravi, kdor bi morda našel truplo rajnega Planinska, naj ji to takoj sporoči, da ga bo mogoče pokopati doma. Naslov je: Alojzija Planinšek, Šmartno pri Litiji. _Iz D. M. v Polju. V noči od 5. na 6. I, m. je bil ukraden v vevški papirnici velik transmisijski jermen, vreden nad 1000 K, Kdo je tat, je neznano. Čuvaj se je le malo časa odstranil, tat pa je porabil priliko in odnesel jermen. — Sladkorja ne dobimo že nad mesec dni. Čudno se nam zdi, da se nas tako odriva. _Čevljarska zadruga v Tržiču naznanja, da se vrši pomočniška preskušnja dne 27., 28 in 29. oktobra za Tržič v prostorih g. Ivana Papova, za zunanje na deželi pa pri g. Ivanu Poljancu v Scbenjah, točno ob 8. uri zjutraj. Kdor se misli priglasiti, naj to nemudoma naznani načelstvu, ker na poznejše prijave se ne bo oziralo. — Nova carinska odredba. Od 1. t. m. naprej se zacarini vsako carinsko blago temeljem fakture. Trgovci v okrožju glavnega carinskega urada v Mariboru, ki dobivajo blago iz inozemstva, naj fakture vpošljejo pravočasno carinskemu uradu, da poslovanje ne bo trpelo. —- Vseučiliško knjižnico v Belgradu je sklenilo ustanoviti vodstvo Carngieje-vega zaklada. V lo svrho ic določenih 3 jnilibnc frankov. — Dijaški transport na Dunaj! Vsi dijaki, ki so prijavljeni, se prosijo, da pridejo v četrtek točno ob 8. uri s prtljago na kolodvor. Za prtljago dobimo posebni voz. Vlak pa odhaja ob 10, uri 41 min. — Vilko Killer, stud. tehn. — Oddelek za sprejemanje tujcev in poslanstev se je ustanovil na zunanjem ministrstvu v Belgradu. — Razstava jugoslovanskih vezenin v Ameriki. Kalolišlji dekliška zadruga Uri Newyorku namerava prirediti razstavo jugoslovanskih vezenin ter se je v to svrho obrnila na zagrebško trgovsko in obrtno zbornico. Navedena ameriška zadruga se sploh zelo zanima za jugoslovanske proizvode in ima v svojih mnogoštevilnih podružnicah nastavljenih mnogo Hrvatic, Srbkinj in Slovenk. — Povišanje železniških tarifov v Avstriji. Blagovni tarif bodo zvišali v Avstriji s 15. oktobrom za 150 odstotkov; osebni tarif pa z istim dnem in sicer v razmerju 1 : 2 : i. — Beg z Dunaja v Prago. Na Dunaju je posloval dolgo vrsto let sladkorni kar-tel, ki je še pred vojsko znatno dvignil cene sladkorju na škodo malega človeka. Kartel jc bil znan pod imenom sladkorna centrala in je imel na Dunaju svojo osrednjo računsko pisarno. Karte) je za zdaj sklenil, da se osrednja računska pisarna preseli z Dunaja v Prago, kjer prične poslovati sredi oktobra. — Podpore nezaposlenim. Izšla je naredba deželne vlade za Slovenijo, ki obsega določila o podporah nezaposlencem, katera se bo izplačevala začasno od dne 31. januarja 1920. Dnevna podpora se ho izplačevala mladostnim do 17. leta 2 K, vsem drugim pa 5 K. Vsak nepreskrbljeni član nezaposlenega, če je gospodarsko za-visen od njega, dobi rodbinsko doklado v višini 1 K na dan. Nezaposlenec sc mora javiti pri županstvu, ki mu izda potrdilo o nezaposlenosti. Vsa oblastva morajo reševati spise o nezaposlenosti tekom treh dni. — Semestralni izpiti bivše šumarske akademije držat če se počevši od 10. ov. mj. do 15. Prijave za izpit prima dekan modroslovncga fakulteta. Zagreb, 6. listo-pada 1919. Dekanat modrosl. fakulteta. Dr. Hvadl, o. g. dekan, v. r. — To bi pomagalo tudi pri nas... Proti javni nenravnosti je izdalo društvo »Volksaufklarung«, ki ima namen zatirati slovstveno umazanijo in javno nenravnost (Sedež: Dunaj III,, Stanislausgasse 11) naslednji oklic: »Že med vojno, še bolj pa po razsulu, je naraščala in še narašča povo-denj tiskane umazanosti in gnoja. Dostikrat že so se čule pritožbe, da sc vsled javnega izpostavljenja takega »šunda« čut dostojnosti in sramežljivosti karmoč žali. Z ozirom na veliko nevarnost, ki se vsled tega povzroča naši mladini in njeni nedolžnosti ter rahločutnosti, skuša društvo na vse načine to nemoralnost in pohujšanje preprečiti. Žal, da more društvo z oblastveno pomočjo lc redkokdaj vmes poseči; tudi so naredbe in tozadevni zakoni le pomanjkljivi, da bi jih mogli uspešno zoper navedene javne pohujševalce uporabiti. Ne kaže drugega, kakor da si sami pomagamo: Ta samopomoč je v tem, da nič več ne nakupujemo v trgovinah, kjer prodajajo časopise, knjige, podobe, razglednice zgoraj označene vrste. Tiste trgovine, ki ne čutijo potrebe, da bi se ozirali na dostojnost in nravnost, tudi ne smejo zahtevati ali pričakovati, da jih bo občinstvo podpiralo, ali pri njih kupovalo. Prosimo v interesu javnega zatiranja po-hujšljivih izložb in trgovin, da se oprime-mo samopomoči.« To so odločne besede, ki bodo imele uspeh, če bi bilo tudi nrav-nečuteče občinstvo povsod tako odločno! — Pred izseljevanjem v Nemčijo svari Nemce nemško zastopstvo v Celju. V svojem naznanilu pravi, da v Nemčiji gospodarsko življenje sicer vstaja, da pa razmere v industriji še niso povsem urejene, da jc šc mnogo ovir in razen tega čaka veliko število domačih brezposelnih ljudi na delo in zaslužek. Zato naj nihče ne gre na Nemško, ako si ni vnaprej zagotovil dela. Nemške oblasti ob danih razmerah ne bodo mogle drugače, nego <-'-> se nasproti tujim državljanom brez posla po-služijo postavnih določb o izgonu. — Brzojavni promet s Poljsko. Z dne 6. t, m. je bil uveden brzojavni promet med našo državo in poljsko republiko. — Za upravitelja državnih monopolov bo imenovan neki Francoz s 35.000 dinarji letne plače. — Griža v Zagrebu. V Zagrebu je ta-čas bolnih na griži do 3000 oseb. Štaierske novice. š Shodi Slovenske Kmečke Zveze v nedeljo, dne 12. oktobra po rani sv. maši: Sv. Ana v Slov. gor. (dr Juvan in Žebot), Sv. Benedikt v Slov. gor. (dr. Lcskovar), popoldne po vcčcrnicah: Št. Lenart v Slov. gor. (dr. Leskovar, dr. Juvan in Žebot). — V Posavju 6 do 10 shodov. Vspored v prihodnjem »-Slovenskem Gospodarju«. — Zaupnike KZ prosimo, da agitirajo med liudstvom za obilno udeležbo. — Dne 12. oktobra se vrši pri Veliki nedelji velik dekliški in ženski tabor. Spored: ob pol 10. uri dopoldne pridiga za Marijine družbe in slovesna sv. maša. Po maši zborovanje zunaj ccrkve. Popoldne po večernicah priredijo domača društva igro s petjem in godbo. š Himen. Četrtega oktobra t. 1. jc poročil ob 11, uri g. prof, dr. Anton Medved v baziliki o. frančiškanov v Mariboru ženina dr. Srečkota Lebarja, zdravnika iz Slov. Bistrice, z nevesto gdč. Ljubico Ma-rinovo, hčerko profesorja St. Marina v Mariboru. — Pri Sv. Barbari v Slov. gor. se je dne 29. septembra t. 1. poročila nad-učiteljeva hčerka gdč. Bogomira Kranjc, bivša organistinja in cerkvena pevka, z g. Leopoldom Pečarjem, železniškim uradnikom in posestnikom v Rimskih Toplicah, Bilo srečno! Koroške novice. k Velik ljudski tabor v Labudu se vrši v nedeljo, dne 12. oktobra. Začetek tabora ob 9. uri dopoldne. Korošci, pridite vsi na to veliko narodno manifestacijo! Vsa društva po širni Sloveniji naj bodo zastopana. Pokažimo, da so želje Korošcev naše želje, da čutimo z njimi. Dne 12. oktobra vsi v Labud! k Konjski sejm. Dne 13. oktobra sc vrši v Grabštajnu na Koroškem velik konjski sejm, posebno za žrebeta. Interesenti se opozarjajo, da prihajajo tu na prodaj toplokrvni konji polnokrvne angleške pasme. Prijateljem konjskega športa se ta sejm najtoplejše priporoča. Tudi pristojna vojaška oblast se zanima za ta sejm, ker se iz tega okraja novačijo najboljši remonti. Grabštajn leži ob južni železnici in je zadnja postaja pred Celovcem, BJuklianske novice. lj Pogreb dr. Lovro Pogačnika se vrši danes ob 4. uri pop. Cerkveno opravilo opravi premil. g. prošt Andrej Kalan. Truplo se prenese najprvo v župno cerkev sv. Petra. Sprevod se razvije potem po Sv. Petra cesti, Škofji in Prisojni ulici na Martinovo cesto na pokopališče, kjer se po-slove od ranjkega zastopniki organizacij. Pogreba se udeleži tudi vojaštvo' z godbo. lj Akad. starešine se vabijo, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeleže pogreba pokojnega tovariša dr. Lovra Pogačnika. Zbirališče točno ob pol 16. uri pred cerkvijo sv. Petra. — Predsednik. lj Zadušnica kat. nar. starešinstva in dijaštva za dr. Pogačnikom. Prihodnjo nedeljo, 12, t. m., priredi kat. nar. akad. starešinstvo in visokošolsko dijaštvo za-dušno spominsko pobožnost za rajnega ljubega svojega člana dr. Lovro Pogačnika v kapelici oo. jezuitov ob Elizabetni cesti. Sv. maša zadušnica se prične točno ob pol 11. uri dopoldne. Vsi člani starešinstva in kat. nar. visokošolskega dijaštva so napro-šeni, da se pobožnosti za umrlega prijatelja zanesljivo udeleže. lj Mesto venca prerano umrlemu upravnemu odborniku dr. L. Pogačniku je darpvala »Hranilnica kmečkih občin« 100 kron za Elizabetno otroško bolnico v Ljubljani. lj Slomškova zveza. V četrtek popoldne začetek ob 3. uri, nadaljujemo razpravo, ki smo jo zadnjič prekinili. Vabimo k udeležbi zlasti vse one iz Ljubljane in ljubljanske okolice. Š. P. lj Krekova prosveta. Odsek zveze uradnic in trgovskih nastavljenk ima danes zvečer točno ob 7. uri predavanje v društvenih prostorih (Alojzijevišče). Vse članice odseka so vljudno vabljene. Obenem sc pa razgovorimo o čajnem večeru, ki ga priredi odsek prihodnjo soboto, — Odbor. lj Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi vse člane vseh poštnih organizacij na sestanek dne 10. oktobra t. j. v petek ob pol 20. uri v pismonoško dvorano na glavni pošti. Pridite vsi zanesljivo! lj Zahvala. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je nedeljska dobrodelna prireditev tako krasno uspela, izreka tem potom Stolna Elizabetna konferenca sv. Nikolaja najiskrenejšo zahvalo. lj Obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani. Pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah se tudi letos ne more vršiti, ker manjka zadostnega kredita za njih vzdrževanje in ker tudi šolski prostori niso razpoložljivi. lj »Južna železnica.« Počenši s 5. t. m. sprejema južna železnica tako pri postajnih blagajnah kakor ludi pri doplačilih v vlaku v plačilo edinole jugoslovanski denar. Samo pri plačilih za uporabo simplom-cks-presa se sprejemajo tudi francoski franki. Povzetja se dopuščajo samo pri pošiljat-vah, kojih predajna in namembna postaja je na jugoslovanskem ozemlju. lj Podporočnik v rezervi Pelan Stanislav, naj so nemudoma javi pri Komandi mesta v Ljubljani. lj Ilustracija stanovanjske bede. Pozno v noč. V parku. Gosta megla, siva, kosti lizajoča, valovi skozi drevje. Na samotni klopi človeška postava, svita in za- vita v lahko odejo. »Človek, kaj delate tu?« _ »Ah, prenočujem!« — »Kaj ste?« — »Delavec ...« — »Ali nimate stanovanja?« — »Ne! Do danes opoldne sem bil v bolnišnici, a sedaj sem zdrav in so me poslali ven!,..« »Ali nimate za prenočišče?« — »Imam, toda dobiti ga ne morem.« Zavladal je zopet molk. Siva megla se je težko vlegala na park. — lj S kamnom po glavi jc udaril trgovec II. II. na Cankarjevem nabrežju nekega zidarju, ker jo oklofutal njegovega sina. Ziitar je zahteval 300 kron za bolečine; sodni svetnik g. Potrato je obsodil H. H. na 30 kron globe in da plača za bolečine 50 kron. Zidar ni hotel sprejeti 50 kron, katere je hotel H. 11. precej plačati. »V treh dneh se lahko pritožite! — Z Bogom!« lj Ker se je vmešaval v službo policijske straže je prisodil dež. sodni svetnik Potrato šoferju E. K. 30 kron. lj Zaplembe. Kolodvorska policijska ekspozitura je zaplenila li Primorkam, ki so imele nabasane hlače s tobakom, 14 kg in 1000 ovojev tobaka, dalje je zaplenila 134 klobas, namenjenih v Italijo in eno košaro prekajenega mesa, namenjenega v Nemško Avstrijo. lj Hotelski tat. Posebno vrsto mednarodnih zločincev tvorijo tatovi v hotelih, ki jih v Ljubljani nekaj časa ni bilo, a sedaj se je tak lat pojavil v hotelu pri Slonu. Iz zaprte sobe je ukradel sivo suknjo vredno 1000 kron; suknja je brez podloge z mo-nogramom J. S. Nekemu srbskemu poročniku je ukradel v hotelu pri Slonu tat kov-čeg. Poročnikova škoda znaša do 1600 K. V kovčegu so bile toaletne potrebščine, knjiga Quo vadiš in srbsko francoski in francosko-srbski slovar. lj Rop pred deželno vlado. Neki go-spej je potegnil ob belem dnevu pred deželno vlado neki zločincc torbico, v kateri jc bilo čez 300 K denarja. lj Kolodvorska ekspozitura jc prijela dva nevarna žepna tatova iz Bosne, ki sta se pripeljala v Ljubljano in ju odposlala domov. V vlakih se vozi veliko tatov, ki kra-dej oposebno ponoči v nerazsvctljenih vlakih. Kdor sc danes vozi i. vlaki, mora vedno paziti nc samo na prtljago, marveč tudi na — žep. lj Izgubljeno. Na poti med frančiškansko cerkvijo in državnim kolodvorom sc je v soboto izgubila listnica z okroglo 760 kron denarja. Pošteni najditelj se prosi, da odda najdeno na državno policijo proti nagradi. £Sar©dno siedišč®. Opera. 8 oktobra, sreda: »Puatiljoi> iz Lonju-liieau«. Abon. C. 9. oktobra, četrtek: »Dijak prosjak«. Abon. A. 10. oktobra, petek: >Pikova dama.« — Abon. D/2. 11. oktobra, sobota: »Manon«. Abonement B. 12. oktobra, nedelja: Dijak prr.sjnk«. Izven abon. Drama. 8. oktobra, sreda: »Tat«. Abon. A. 9. oktobra, četrtek, ob 3. uri popoldne dijaška predstava »Dnevi našega življenja«. Izven abon. 9. oktobra, četrtek, zvečer: Zaprto. 10. oktobra, petek: »Striček Vanja«. Abon. C. 11. oktobra, sobota: »Tat«. Abon. E. 12. oktobra, nedelja, ob 3. uri popol* dne: »Favn«. Izven abon. 12. oktobra, nedelja, zvečer delavska predstava »Dnevi našega življenja«. Izven abonementa. Prosveta. Ivan Mazovec: Drugo poglavje o srbskohrvatski slovnici za Slovence. Zadnjič sem na splošno in, kot se mi priznava od nasprotne strani, »zelo idealno« povdaril principe, ki naj bi jih uvaže-vala srbsko-hrvatska slovnica za Slovence; danes bi si usodil izraziti svoje mnenje, na kaj naj bi prav posebno pazili naši slov-ničarji, ki bodo pisali kratko ali daljšo srbsko-hrvatsko slovnico za Slovence. Predvsem omenim mnenje g. dra. Men-ceja, da tudi jaz še nisem »dodobra prodrl v bistvo srbsko-hrvatskega jezika«; Bogu in g. dr. Menceju bodi potoženo, da je to mnenje popolnoma opravičeno. Srbsko-hr-vatski jezik je tako neizmerno bogat, obenem pa šc v tako živahnem razvoju, ko se šc vse preliva in pretaka, ko slovničar-ji šele iščejo in ugibajo, v kake struge bi napeljali ta peneči se element, da je posamezniku, predvsem takim, ki jih ni rodila hrvatska ali srbska mati, skoraj nemogoče dodobra prodreti v bistvo tega jezika. Ta bogati razvoj, ki sc še ne bo tako kmalu ustavil, se živahno zrcali tudi iz različnih srbskohrvatskih slovnic in besednjakov, ki imajo šc .vse polno dublet. nc« rešenih problemov, nasprotujočih si mnenj itd. In tu bi stavil na slovničarja prvo zahtevo: vsak slovničar bi moral v tem kaosu oblik in mnenj imeti svoje jasno precizno stališče, ki bi ga zagovarjal in izvajal v celem delu. Tu omahovanje med nasprotujočimi si principi nikakor ni na mestu. Omenim naj izmed ugovorov g. dr. Menceja dva, ki se mi zdita vpoštevanja vredna, namreč način pisave pri besedah jagnje in milijun. Tu se borita dva principa: ali naj vedno pri fonetičnem pravopisu vpoštevamo ljudsko izgovarjavo kot zakon za pisavo, ali pa ima tudi fonetični pravopisni princip svoje meje, ki jih ne sme nebrzdano prekoračiti, čc nočemo, da zaide prelepa srbohrvaščina v razkroj in anarhijo. Mnogo sem prisluškoval narodovi govorici v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji, na Hrvatskem in na Kvarncrskih otokih in reči moram, da sem skoro izključno cul obliko janje.' Čc se torej vpošteva ljudska govorica, bi sc morala tej obliki dati prednost, dasi sta po »Pravopisnem rječniku« obe obliki dopustni, — Pri besedi »milijun« je pa treba vpoštevati to, da imamo celo kategorijo besedi, predvsem tujk, kjer narod samoglasnik »o« v končnem zlogu, včasih še celo v sredi spreminja v »u«, n. pr. Antun, profesur, milijun, ba-run, batalijun, majur, senatur, pa tudi apu-stol, majulika itd. Te oblike najdeš poleg onih na »o« ludi v pisavi. Da jc v tem položaju neka konservativnost na mestu, mi ni treba dokazovati. Če bi ta raba prodrla v vse sklone, bi nekatere besede postale nejasne. Opozarjam, da Maretič v svoji znani gramatiki piše milijon, isto sloviti Rešetar v svoji »Elementar-Gramma-tik der serbisehen (kroatisehen) Sprache«, isto obliko dobiš pri Lukiču (Oblici srp-skoga jezika, Beograd, 1912) in poleg tega še bilijon, trilijon; isto opaziš pri Petroviču (Serbischc Konversationsgramatik, Hci-dclberg, Julius Gross 1913). To je torej preporno vprašanje in kot tako sem ga tudi označil v svoji occni. Drugi zelo važen princip bi bil pa ta, da kdor piše srbsko-hrvatsko slovnico za Slovence, naj jo res piše za Slovence, ne pa za Nemce, Srbohrvate in Slovence, Če torej g. dr. Mcnccj piše o naglasu, naj raje v kratkem in na poljuden način sledi dr. Breznikovi razpravi, ki bo Slovencem bolj razumljiva, kot pa dr. Čorovičcva izvajanja, ki so proračunana za — slaviste ... Nadalje, če govori g. dr. Mencej o a o r i-stu in imperfektu, naj nas nc tolaži na način, kot Muža tolaži v svoji slovnici nemške trgovske potnike, češ, da jim v ustmenem občevanju in trgovskem dopisovanju ni treba aorista in imperfekta. Naše slovensko stališče je vendar povsem drugačno; saj moramo mi ustroj srbsko-hrvat-skega jezika vendar nekoliko globlje poznati kakor potujoči agentje, saj smo najbližji bratje Srbohrvatov, saj celo trdimo, da smo enoten narod. Mi Slovenci se moramo poglobiti v srbsko-hrvatsko znanost in literaturo in v tej literaturi živita aor. in impf. svoje bogato življenje. Pa ne samo v literaturi, marveč tudi v narodovi govorici sta obe slovnični obliki izborno ohranjeni; to trdim ne na podlagi kakih preči-tanih slovnic, marveč iz praktičnega izkustva, ki mi velja več kot mrtva črka. Svoje stališče opravičuje g. dr. Mencej tudi s stališča srbsko-hrvatsko-slovenskega zbližanja. To je pa, dovolite mi primero, tako, kakor čc bi kak Hrvat spisal slovensko slovnico in v interesu hrvatsko-slo-venskega zbližanja bojkotiral v knjigi pri sklanji in spregi našo dvojino. Tako »bratstvo« bi nas preje oddaljilo kot pa zbližalo! — Tako nas je namreč g. dr. Mencej •■ebližal« s Srbi pri srbsko-hrvatskem du-alu, čigar važne zanimive ostanke, ki jih srečujemo na vsak korak v govoru in pismu, nam je enostavno zatajil. Naj se nikar ne izgovarja g. doktor na svojo »kratko« slovnico in da ni pisal za —• slaviste. Potreboval bi bil kakih 1.0 poljudnih vrstic! Tretji princip bi bil, da sc jc treba pri Sestavljanju srbsko-hrvatske gramatike ozirati na najboljša in. najnovejša tozadevna dela, ne pa na zastarela ali najširši tuji publiki namenjena. Tako bi sc bil g. pisatelj izognil marsikateri napaki in bi sc mu ludi ne bilo treba sklicevati v svojo obrambo na en del srbsko-hrvatskega časopisja, ki piše približno tako slovnično pravilno, kot naše slovensko, — deloma pa šc slabše; šc manj bi mu bilo treba svoje napake previdno zamolčati, kar je ludi storil g. doktor Mencej, seveda za pozornega čita-telja brezuspešno. Čc bi bil to vpošteval, bi sc bil g. doktor lahko ubranil tistega srbsko-hrvaiskega »otroka«, ki ga je poznal še Dinko Ranjina (1536—1607) in ga ima morebiti še kak star pregovor. Koliko starih sedaj žc nerabnih besedi sc nahaja n. pr. v Pleteršniku, ki jih v praktično slovensko slovnico ne bom stavil za primeri Beseda otrok je Hrvatom v splošnem tuja in izumrla, v malih priročnih besednjakih, kot pri Neufeldu in Filipoviču je zastonj iščete. Če se pa g. dr. Mencej vsekakor kapricira na tega hrvatskega 1 Neufeldov besednjak ima le obliko janje. Saj tudi že mi Slovenci skoraj raje rabijno obliko iajijčok. »otroka , nai ga pa ima /a tolažbo, ki mu jo bodo Hrvatje radi privoščili. — Slično bi sj bil g. doktor prihranil lahko svoje mnenje o njegov, njezin, njihov-« Naj govorijo kar priznani strokovnjaki! Marelic (Gramatika i stilistika knji-ževnog jezika) pravi: »Vuk držeči sc naroda upotrebljava u svojim djelima i jed-ne i druge oblike, a opet sc dobro zna, da su dulji oblici u ovakovijeh pridjeva nepravilni, a krači su pravilni... Gramatik u ovakim dogadajima treba da reče: prem-da Vuk jedno i drugo piše, mi valja, da od-bacimo nepravilan, a zadržimo pravilan oblik.« — Znani Rcšctar v svoji gramatiki pravi o teh pridevnikih, da sc pravilno sklanjajo po nedoločni dcklinaciji (str. 80). Zgoraj omenjeni Lukič (str. 30) pravi pri svojilnih zaimkih: »Nercfleksivnc zameni-ce III. lica menjaju sc kao neodredeni pri-devi.« •— Florschiitz pravi v svoji Gramatiki hrv. jezika (Zagreb 1916, str. 51); »Kao neodredeni pridjevi sklanjaju sc posvojne zamjcnicc njegov, njezin (njen), njihov.<. Res jc, da sc »njegov, njezin in njihov« vsled nepravilne ljudske govorice večkrat sklanjajo po določni sklanjatvi. Kako ima v takem slučaju postopati vesten gramatik, je žc zgoraj označil Maretič. Naš g. pisatelj jc pa to nepravilno ljudsko govorico v svoji slovnici vkljub zgoraj omenjenim strokovnjakom proglasil za pravilo ... Marn (Hrvatska slovnica za Slovencc. V Zagrebu 1879) pravi: »Njegov, njezin in njihov« (str. 65). Kar sc tiče vrstilnega števnika za 100, »stotiniti«, naj omenim, da te oblike ni nc pri Florschiitzu, ne pri Maretiču, ne pri Rešetarju, ne pri Petroviču, ne pri Marnu, pač pa jo najdem pri Muži v oklepaju poleg stoti! Katera oblika bo torej bolj običajna in bolj pravilna, je jasno. Nekaj drugega seve jc pa pri rednih števnikih 200 in 300 in naprej. Tam se rabi pri glavnih števnikih stari dual dvesta, trista, poleg dve stotine, tri stotine. Od dvesta, trista ni običajno delaii vrstilnega števnika, zato se dela od stotina, pa imamo dve stotini li, tri stotiniti itd. Treba dobro razlikovali! Četrti princip — pa zaenkrat zadnji — je ta, da imajo Srbohrvatjc fonetičen pravopis in ne historičnega! Če žc Mam v svoji slovnici iz 1. 1879 ta princip vsaj deloma uvažujc, če sc celo Muža v svoji slovnici sklicujc na lo, da fonetični pravopisni princip vedno bolj zmaguje pri Hrvatih, čc povdarim šc, da vse sedanji priznani slovničarji priznavajo ta princip, potem je pač nerodno, če najdeš v dr, Men-cejevi slovnici oblike kot pet-deset, šestdeset, devetdeset, jedanput, bolestnoga ... Zato pa tudi g. doktor previdno molči o teh oblikah in prizna samo 3 do 4 napake. In problem kot htjeo acc. sing, f. g. »jc«, neomenjeni futurmi kot moliču in drugi, neodpustne pomanjkljivosti pri naglasu m dolžini, poglavje o d in blagoglasnem 1-u, o kvantitetnih in naglavnih posebnostih pri deležnikih, pri sklanji in stopnjevanju pridevnikov. vse to so problemi, ki jih — ni ...Pač, to bo pikolovstvo«! 1 Odborova seja S. K. S, Z. se vrši danes cb 8. uri v navadnih prostorih. Razpravljalo se bo o občnem zboru in še 'drugih važnih stvareh. Prosimo nujno, da sc seje udeleže tudi zastopniki Orlovske zveze, Pevske zveze Ljubljana in Slovenske ženske zveze. — Odbor. Orlovski vestnik. Orlom! Častni predsednik O. Z. br. dr. Ivovro Pogačnik umrl. Pogreb sc vrši danes v sredo ob 4. uri popoldne. Zbirališče ob 2. popoldne v Ljudskem domu. Pridite polnoštevilno k pogrebu! Zastave in predsedniki odsekov z žalnimi trakovi! Orlicam! Orliška Zveza se korpora-livno udeleži pogreba br. dr. Lovro Pogačnika. Zbirališče ob 3, uri popoldne pri cerkvi sv. Petra. Obleka: temna. Sestre, pridite polnoštevilno in točno! Orliška Zveza. Naraščaju! Naraščaj sc po zastopstvu udeleži pogreba br. dr. Lovro Pogačnika. Zbirllišče ob 3. uri popoldne pred cerkvijo sv. Petra. — Osrednej vodstvo naraščaja. Žalno zborovanje Orlovske Zveze je danes ob pol 3. uri popoldne v Ljudskem domu. Bratje naj sc ga udeleže polnoštevilno. Častno stražo ob krsti br. dr. Lovro Pogačnika tvorijo od včeraj dalje člani Orla Ljubljana (Sv. Peter), Mosfe in Dijaškega Orla, danes dopoldne pa Orli-akadcmi-ki, člani Danice in S. D. Zveze. Orlom-dijakomi Pogreba br. dr. Lovro Pogačnika se udeleži Dijaški Orel polnoštevilno. Zbirališče ob 2. uri pop. pri Lj. domu. Obleka: temna z orlovskimi znaki. Fantovski večer Senlpeferskega Orla se vrši danes zvečer ob pol 8, uri v društvenih prostorih Šentpcterskega prosvetnega društva, katerega naj se bratje zanesljivo udeleže. Predsednik. Ježica. V nedeljo 26. t. m. ob 10. uri se vrši izredni občni zbor tukajšnjega Orla, Vsi, ki se zanimate za orlovsko organizacijo, se vabite, da se z glasite vsaj do sobot« 25; t m, pri kikeni odborniku* Najnooeiša poročila« (Naše telefonsko poročilo.) ZADUŠNJCE V BELGRADU Beigrad, 7. oktobra. V tukajšnji katoliški ccrkvi sc bo služila jutri prva sv. maša za pokojnega poslanca dr. Pogačnika, druga sv. maša za dr. Kreka. Prisostvoval bo ves Jugoslovanski klub in prijatelji obeh pokojnikov. KABINETNA KRIZA. Beigrad, 7. oktobra. »Samouprava« poroča o preklicu Trifkovičcvega kabineta sledeče: g. Marko Trifkovič, ki je sprejel ponujeni mandat v petek popoldne, da sestavi koncentracijsko ali koalicijsko vlado je izvršil svojo nalogo v nedeljo dopoldne. Ob 3. uri popoldne istega dne bi moral predložiti listo svojega kabineta Njegovemu Visočanslvu prestolonasledniku, da dobi za njo odobrcnjc. Avdijenca, ki je bila za ta čas določena, jc bila odgodena in g. Trifkovič jc to izvršil včeraj ob pol 12. uri dopoldne. Ko jc g. Trifkovič v imenovanem času poročal Nj. Visočanstvu prestolonasledniku o sestavi svojega kabineta in o izpolnitvi poverjenega mandata, je iznenaden zaznal, da je dobil samo mandat za sestavo koncentracijskega kabineta, a nc tudi za sestavo koalicijskega kabineta. Tako jc propadla (a uspela kombinacija g. Trifkoviča, katero je občinstvo z zadovoljstvom sprejelo kot edino možno in kot. povojjno rešitev krize v položaju, ki je nastal potem, ko je demokratska zajednica odklonila, udeležiti se vlade z drugimi strankami v vladi skupaj z gg. Protičem in Trifkovičem, kateremu poslednjemu je zamerila edino to, da se jc bil kazal kot opozicionalcc. Tako imamo sedai sledečo situacijo: Na eni strani demokratska zajednica, ki predstavlja spoznano manjšino celo v družbi s socialisti in odklanja brez razlogov udeležbo v vladi z drugimi političnimi skupinami, katere tvorjo nasproti njej večino, in na drugi strani parlamentarno skupino političnih strank z gg. Protičem. in Trifkovičem, kateri se odklanja izvršena sc-Mava koalicijske viadc, ker v to sestavo ni šla tudi demokratska zajednica. Nadalje poroča »Samouprava«: V političnih krogih se čuje, da jc g. Pavle Ma-rinkovič (minister prosvete) že v nedeljo vedel, da Trifkovičev kabinet ne bo uspel. Z druge strani sc govori, da jc g. Svetozar Pribičevič izjavil, da demokrati ne morejo dopustiti, da se izmenja ban na Hrvatskem. Beigrad, 7. oktobra. Danes opoldne je bil pozvan k dr. Pavloviču načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, kateremu je Pavlovič javil, da mu je regent poveril mandat za sestavo koncentracijskega kabineta in da želi vedeli, nli sc Jugoslovanski klub udeleži njegovega kabineta. Dr. Kcošcc ;e odgovoril, da bo klub šele o tem sklepal in da mu bo dni odgovor cb 5. uri popoldne. Klub je sklenil, da jc načeloma za konccntracijo in da vstopi torej v kabinet, ako sc udeleži sestave istega tudi -ves takozvani opor.icionalni blok. Prej ali. vsaj istočasno jc treba dati strankam zadoščenje za vse intrige, ki so sc vprizGrilc preti cpozicionalncm bloku pri sestavi Triflcoričevega kabineta. Beigrad, 7. oktobra. Dr. Pavlovič Izjavlja vsem strankam, da mu jc demokratska zajednioft obetala vse mogoče koncc-sijc za druge stranke, ki bi sodelovale, toda Pavlovič noče povedali, kakšne so le koncesije. Razžaljiva milost, ki jo ponuja demokratska zajednica, jc dokaz, da sc smatra ona za gospodarja položaja in za Pavlovičevega varuha. Beigrad, 7. oktobra. Radikalni klub, Narodni klub in Ribarčeva skupina so odklonili vstop v Pavlovičev kabinet, ker so mnenja, da je treba dati Trifkoviču zadoščenje in mu zato z.opcl poveriti sestavo kabineta. Beigrad, 7. oktobra. Spošno so parlamentarni klubi prišli do prepričanja, da je dr. Pavlovič samo kandidat demokratske za.icdiiice in da sc ne bo niti potrudil sestaviti koncentracije. To mnenje, potrjuje dejstvo, da dr. Pavlovič noče ničesar izdati o svojem paktu z demokratsko zajednico in da sploh sam nima jasne slike in ne načrta, kako bi razvozljal zamotani položaj. Beigrad, 7. oktobra. Komunike, ki ga je sestavil Davidovič, ki ni bil niti navzoč pri pogovoru med Trifkovičem in regentom, v več točkah nc odgovarja resnici in bo zalo v jutrišnjih belgrajskih listih objavil Trifkovič popravek dotičnega vladnega komunikeja. Beigrad, 7. oktobra, Ako se posreči Pavloviču sestaviti kabinet, bo stal na ozki koalicijski podlagi. Podprali ga bodo samo demokrati in socialisti; Črnogorci pa v toliko, kolikor vsako vlado podpirajo. Pavlovičev kabinet bo torej samo druga izdaja Davidovičevcga kabineta, samo s to razliko, da jc Pavlovičeva osebnost šibkejša kakor Davidovičcva, Dočim bi se Trifkovičev kabinet opiral na 136 glasov, se bo mogel Pavlovičev kabinet naslanjati samo na 127 glasov. WTLSON. LDU Pariz, dne 7. oktobra. (DunKU) Daily Mali« piše: V krogih, ki so blizu mirovni konferenci, jc javna tajnost, da jc \Vilson v Parizu vedno prenaporno delal, nc da bi sc zmenil za svarila prijateljev in zdravnikov. *Ncw Yi>rk Ilcrald« piše, da imajo zdravniki in Wilsonova okolica največje težave odvračati Wilsona od dela, ki se je odločil, da iz bolniške postelje nadaljuje boj za zvezo narodov. Ukrenili so vse potrebno, da sc mir v okolici Bele hiše ne bo kalil. LDU Amsterdam, 7. oktobra. (DKU) »Times« poročajo iz Washingtona: Dasi-ravno sc poroča, da sc jo včeraj Wilsono-vo staiijc izboljšalo, je vendar upravičena bojazen, da bo trajalo šc dolgo časa, preden bo mogel predsednik Wilson prevzeti svoje posle. Wilson vsled svoje bolezni ne more prevzeti predsedništva na konferen-t ci industrijalcev. ITALIJANSKI KRALJ RATIFICIRAL MIROVNO POGODBO. LDU Milan, 7. oktobra. (DunKu.) »Corriere delia Sera« poroča z Rima, da jc kralj podpisal dckrcie o ratifikaciji ver-saillcskc in sainlgermainskc mirovne pogodbe. Viada sc pooblašča, da pogodbi popolnoma izvede. Kralj je. tudi odredil;-da sc dekret predloži parlamentu, da postane zakon. — Železničarji so sc povsod vrnili k delu. Izjavljajo, rla bo promet v kratkem času zoDcf normalen. Avtomobilska služba, ki jo je organizirala vlada, ostana še nadaijc, dokler se nc odpravi vse blago, ki je nakupičeno po pristaniščih. novice. g Ur?d za pospeševanje obrti namerava nabaviti zopet ) vagon mavca, ako se priglasi dovolj interesentov. Urad sprejema priglasc najkasneje do 12. L m. in se na poznejše nc bo mogoče več ozirali, g Lončarsko blago, V okolici vasi Klopce v okolišu c-krajnega glavarstva Borovlje, jc prcccj laz.vila domača lončarska industrija. Tamošnji lončarii imajo v zalogi precejšnje množine lončarskega blaga. Tvrdke, ki se zanimajo za lončarske izdelke, naj r.c obrnejo na gospodarsko pisarno pri okrajnem glavarstvu v Borovljah. g Brzojavni odgovori Lrgov.kc in obrt" c.iške zbornicc. Interesenti, ki sc brzojavno obračajo na trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani za razna pojasnila, dobe brzojavne cdgovorc lc tedaj, ako jc plačan brzojavni odgovor. g Gospodarska pisarna p'ri okrajnem ghvarsfvji v Borovjjah. Pri okrajnem glavarstvu v Borovljah sc jc ustanovila posebna gospodarska pisarna, ki ima rumen, podpirati prebivalstvo v vseh gospodarskih zadevah, dajali mu :nfqj"macijc in ga na la način privadili na novi položaj, ki je naslsl s tem, ca je odnašalo dosedanje gorpodareko središče Koroške Cclovec. Podobna pisarna sc namerava osnovati tudi pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Trgovci in obrtniki, ki sc zanimajo za koroški lig, naj se obračajo naravnost na omenjeno pisarno za cventuclna pojasnila,« g Dimnikarjem., Gospodarska pisarna pri okrajnem glavarstvu v Borovljah sporoča, da v nekaterih oKinah Lamošnjega okoliša nujno rabijo dimnikarje. Dimnikar-jji, ki se >.cle naseliti, naj sc obrnejo naravnost na omenjeno gospodarsko pisarno, Praeiatio solemnis in icsf.is 3, Joseph, Sponsi B. Mariac Virginis. Te novo predpisane, prefacijc so izšle v obliki misala, da sc vložijo v knjigo. Na razpolago so z notami v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Jstolako ic izšel tudi vložek Praefatio in Missis Defunclorum. Cena za vsak lisi 1 K* Amonična soda. Kakor se nam javlja U Lukavca se ondi olvori'a 1. okf. letos tvornica amonične sode, deln. društvo vi Lukavcu, Bosna. Ker pa še ni uvedena dohodna trgovina s tem proizvodom, se prosijo trgovine, cla. se radi dobave potrebnih količin obrnejo na deželno vlado, oddelek /.a prehrano v Sarajevu, kjer se jim javijo ludi cene. Industrijska podjetja opozarjamo na da.našnji oglas. Aparat Miniinax nadomc-stuje vse požarne bram.be celega sveta^ kajti samopomoč v trenutku potrebe je vendar najsigurncjc sredstvo, da sc nevarnost in nesreča prepreči. 5938 Kdo vč kaj od Ivana Sirka in Jakoba Skočaja, oba rojena v Mcdanu na Goriškem, vojna ujetnika v Rusiji. Sirk Ivan, Arhangelska Murmanska Gubcrnija, Ole-nija 9. Štancja II, Rusija; Škočaj Jakob, št. 9495. Skobelev. Rusija. Kdor bi kaj vedel - njih, je naprošen, sporočiti Jožefu Boštjančič, Zvonarska ulica št. 11, Ljubljana. Pnnnllin CPllIfl (lobro ohranjeno se rUUUIUL« JClIlU proda, Naslov v unrav-ničtvu pod St. 5927 Onha v sredini mesta na lepem kraju se jUlJd odda. Vprašanja pod »Razgled poste restante, Jjjnbljana. Odda se stanovanie ^lir Ljubljansko predmestje, priprosta hišica, bližina električna želcznice- Samo pismene ponudba na upravo »Slovenca" pod šifro »Čedno stanovanje«._ Krepek deček bivajoč v Ljubljani se spreime takoj v trgovino z mešanim blagom. Več se poizve v upravi lega lista pod St 59<6,_ SS2? fflOŽIfl OlMi \lZT proda. Poizve se Stari trg 11 a. Kosilerne posode od ameriškega nnlrnloia kupuje sever & komp. IlUlUlIjjU Ljubljana, Wolfova ul. št. 12. Zahvala. Povodom krute Izgube naSe nadvse ljubljene hčerke in dobre sestrice Schuller Danice dijakinje nčiteljiSča Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem najtoplejšo zahvalo osobito za tako mnosobrojno spremstvo ne-zabljene pokojnico na njeni zadnli poti. Posebna zahvala bodi izražena preč. gosp. dr. Demšarju, nlenemu veroučitelju, za ean-ljivi nagrobni govor, vsemu prof. osobiu, goienknm in gojencem za dar krasnih vencev, pevskemu zboru, itd. Vsem, ki so sočutstvovali in nam laj-Sali neizmerne bolesti, prav iskrena hvala! LJabljana 8. 10. 1919. Teodor, Marija, starši. Stanko, Rajko, bratca. Lokal za trgovino z usDlem iščo v kakem mestu ali trgu za takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro »Lokal za usnje«. Cji/jlfp moškega perila dobe trajno JlllljC delo v trgovini perila Hed. Saro, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5 sivllfa z dežele Prevzame tudi večjo množino perila za krpanje in popravilo. Naslov pov? uprava Slovenca pod štev. 5959. ' ■ mmmmmmmmMMmmmm« Mlafln flDVlD poštenih staršev se llllUUU UCRIK išče k neki gospei za domača hišna dela. Dobro je, ako zna nekai šivati in ročnih del. Naslov pove upravništvo pod št. 5948. Sprejme se takoj izvežbanl prirezovaleciD me- hanjlr kareri ume delati na strugar-IIDuin, skem stroju. Javiti se je v tovarni Harol Pollak, Ljubljana. 7nlintrpliri 60000 šopkov na roko o-&UUUII KllL' brezanih. lepo blago, se prodajo onemu, kateri največ plača. Ponudbe naj se pošljejo: A. Bombač, Krušče. Pošta Begunje pri Cerknici. Kovaški mojster :Prc7ment ] mostalno vodstvo kovačnice na deželi, , kakor tudi kolarstt* pomočnik takoj pod I ugodnimi pogoji pri graščnl Llbeliče p. Mežice pri Dravogradu. Iciolno lelilnico od 200 do 500 ke z ali brez ute?ev kupim. Ponudbe Viktor Šobor, Ljub-liana, VodnMcov trg 2, I. nadstrop;e Sprre oronalaik i šanim blagom in deželnimi pridelki na račun. Franc Juvan Srednji Gameljni p. St. Vid nad Ljubljano. ITfipnba se spreime v trgovino. Dobra Uiitjllnn mora biti v računstvu in poštenih staršev Albina Saniac, modna in manufak. trgovina, Ljubljana. PPfl^lfki sedem tednov stari, riDj.tnl, lepi, za pleme so na prodaj. S'ara pot štev. 3, Ljubljana. Žalosti potrti naznanjamo, da jo naša preljubljena soproga m mati, gospa dne 6. oktobra 11. po kratki, mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage pokojnice bo v sredo dne 8. oktobra 1919 ob 2. pop. iz niše zalostt Marijin trg št. 3 na tukajšnji glavni kolodvor, od koder se prepelje na Jesenice, kierse bo v četrtek dne 9. t. m. ob 9. dopoldne položila v rodbinsko rakev. V Ljubljani, dne 7. 10.1919. Dr. Janko Pretnar, soprog. Črtomir, Zorislava, Bogomila, otroci. Lili Gnštfnova roj. Ferjan, Ruža, MLa, Gelčl, sestre. — M ande, brat. Mestni pogrebni zavod. » ■■■ ■•/, i'v - 'V Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. | Zlata Urataiič naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter ostalih sorodnikov pre-žalostno vest, da jo njen srčnoljubljeai soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod Ludovih Uratarič trgovec doe 7. t m. ob pol 1. uri ponoči, po kratki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 8. oktobra 1919 ob 5. url popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 7 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubi ani, dne 7. oktobra 1919. * i i msBt- %-ffi.Jfi\ttfV3Wv,$>,•%{>' t Stev. 2163. Razglas. 5872 (3) Mestno županstvo v Kranju razpisuje službo tretjega redarja, katero se lahko takoj nastopi. Plača po dogoveru. Prošnje opremljene z dokazili dosedanjega službovanja je vložiti do 20. oktobra 1919 pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranju, dno 2. oktobra 1919. Župan: F. Polak s, r. Nič ne ponujamo in nič no anonsiramo, kor dobro blago se samo prodaja, mi kupimo le vsako množino lanenega semena, prazne oljnate sode in dobre juta-sie vreče. — Zabrei & Komp., tovarna oila in Virneža v Brltolu ori Kranju. Trslie (Slorle) nova ulloa št, 11. se dobi v vsaki množini Ljabl/ana. Jera- Iffllnhario 8uhe lz mehlfoi?a lesa za ftUlUlJOlJC podkuriti oddam v vlača od kosa. Ivan Vrhovec, kroj. moiater v Dravljah, Seut. Vid nad Ljubljano. KUHARICA ki opravlja tudi dnina hišna de:a se išče v dobro meščansko hišo v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod »M. K. — ijj.» na upravništvo tega lista, — GOSTILNA Kupi se takoj hiša z gostilno in vrtom v bližini Ljubljane ali kje drugod na Kranjskem ali Štajerskem. Pismene ponudbe na uoravo tetfa lista ood »TAKOJ 5021«. Rafael Ižanc Marija Ižanc roj. Žagar poročena Ljubljana, 7. X. 1919. prančišek Jereb dežel, uradnik, dodeljen vnovčevalnld Jvtarija Jereb roj. Sroznik trgovka in posestni« porojena Ljubljana s. X. 1919 Višnjagora Mesto vsakega posebnega obvestila- Stev. 15.998—1919, Razglas glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne in plina mestne plinarne. Mesto Ljubljana stoji pred znanim dejstvom, da bo zadostna pre-skrba občinstva s svečavo in premogom tekom prihodnje jeseni in zima izključena. Zato ie treba pravočasno uporabiti vsa sredstva, da ne bo v Ljub. Ijani zavladala splošna tečna. _ Mestni magistrat mora ucorabo elektrike in plina omejiti samo na najnujnejšo potrebo. Le tedaj bo mogoče mestni elektrarni in plinarni vzdržati redni obrat preko zime. Javni uradi in pisarne, kakor tudi trgovine morajo omejiti svoj delavnik na čas dnevne svetlobe, katero je treba docela izkoristiti. Vsa ostala razsvetljava po gostilnah, kavarnah, delavnicah in zasebnih stanovanjih se mora omejiti do najnujnejše potrebe. Te omejitve bo seveda mogoče doseči le potom strogih uradnih odredb in kazni, kar je znano, kako težko ie prepričati posameznika, da bi žrtvovat v splošno korist del svojih udobnosti. Občinski svet liublianski je v svoji seji dne 16. septembra 1919 soglasno sklenil, da stopijo s 1. oktobrom letos v veljavo sledeče omejitve glede uporabe elektrike in plina iz mestnih podjetij. 1. V času od 1. oktobra do 31. marca se bode oddajal plin in elek. trika za vse pisarniške prostore samo od 8. ure zjutra; do 3, ure popoldne — za to naj se po vseh javnih in zasebnih uradih razdelijo uradne ure na dnevni čas. Jzvco navedenega časa ie vsaka uporaba plinove ali električne luči v pisarniških rrostorih