Političen list za slovenski narod. P« fro&ti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T ed-sninistracijl prejeman velji: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. Štev. 198. 7 Ljubljani, v sredo 29. avgusta 1888. Letnik; XVI. Hoj alkoholizmu? Žgasju napovedal je ves izobraženi svet v najnovejšem času iz novega hud boj. Orožje, katerega se pri tem poslužuje, je grozno — Statistika se imenuje. Izvilo ga je alkoholizmu samemu iz rok in to na trojnem polji, povsod ondi namreč, kjer je vpliv alkoholizma očividen. Zdravniška, ubožna in pa hudodelska Statistika so grozno orožje v rokah vseh tistih, ki so že stopili ali pa hočejo stopiti v vrsto borilcev proti pijančevanju. Koliko ljudi si je zapravilo v pijanosti svoje zdravje in življenje, koliko tisoč in tisoč jih je pripravil nesrečni „frakelju, kakor je sam na sebi majhen, ob velike grunte in koliko tisoč zdihuje jih po ječah zaradi pijanosti, v kateri so človeško pamet zgrešili in živalsko stran človeške narave pokazali. Na Francoskem se je pijančevanje v petletni dobi 1874—1878 prav posebno pomnožilo. Prav v isti meri namnožila so se tudi hudodelstva v pijanosti storjena. Celih 10.000 jih je prišlo več pod ključ, kakor pa v kateri-koli drugi dobi. Na 100 pobojev prišlo jih je 10, ki so imeli v pijanosti svoj izvor. Blaznih vsled pijanosti bilo je v prejšnjih letih, zlasti v senjskem okrožji (Seine-departement), na vsakih sto 18. Leta 1883 imeli so jih že po 17, kar je v čisto pravi zvezi z alkoholovo množino, katere so v poslednji dobi več povžili. Pred 50 leti iznašala je množina povžitega alkohola na Francoskem 1'12 litra na prebivalca, sedaj iznaša pa že štiri litre na moža. Samomorov vsled pijančevanja bilo je leta 1885 na Francoskem 11%, na Angleškem 30°/0. Na beraško palico spravilo je pijančevanje na Angleškem 75%, na Nemškem pa celo 90°/0. t* j- med 100 reveži jih je na Nemškem 90, ki jih je „frakelj" na boben spravil. Pijanec je torej največji sovražnik svoje družine tako v gmotnem, kakor tudi v duševnem oziru. V gmotnem ji vzame telesno dobro in duševnem pa zamori duševni razvoj. Na Švedskem so od 1. 1862 do 1864 preiskavah slaboumne otroke (idijote) in so tudi nekoliko po njih stariših poizvedovali. Pri tej priliki so našli, da je bilo med 115 idijoti 60 do 68%, katerih stariši so bili pijanci. V Parizu je bilo med 83 osebami, katere ja metalo, 60 takih, ki so imeli pijance za stariše. Ali si moreš še kaj bolj groznega misliti, kakor nedolžnemu otroku vsled lastne nespameti tudi pamet zapraviti in ga bolezni v naročje vreči? Na Nemškem je po najnovejših izkazih med vsakimi sto hudodelstvi 42 takih, ki se na »frakelj" opirajo. Kako je pa pri nas v tem oziru? Le poslušaj obravnave na Žabjeku, pa boš slišal skoraj povsod, kjer je pretep in poboj na dnevnem redu razprave, stereotipni izgovor zatoženčev: »Pili smo, potem smo se stepli!" Ali pa: „Pijan sem bil!" Šnops nam odpravite, potem pa tri četrtine »Žabjeka" lahko takoj zaprete! Štajerski Nemci nas pa v tem oziru še prekose. Leta 1881 je bilo v Judenburgu 748 fantov na vojaškem naboru in med vsemi ni bilo več potrjenih kakor le 75 in še tisti niso bili kdo ve kaki junaki. Vojaška komisija se je čudila, kako da je to nekdaj jako krepko prebivalstvo tako propalo v telesnem oziru, statistika pa je rekla: To je šnops storil! V tem okraju že šolska mladina, ki še bosa okoli hodi, šnops pije in tabak puši! Glede vsega tega pač ni čuda, če se je po celem svetu napovedal alkoholizmu boj. Začeli so ga na Švedskem, kjer se je žganje že tako razširilo, da so ga pri vsaki hiši doma kuhali in napravljali. Pijanost in propalost naroda dospeli ste že do vrhunca in gosposka je spoznata, da je tu skrajni čas nekaj ukreniti. Najprvo je odpravila domačo kuho žganja, dalje je pa žganje podražila, kakor so na pr. pri nas sol, smodnik iu tabak. Ob enem je pa tudi prodajo žganja ali število beznic znižala. Poprej je prišlo na vsakega prebivalca po 40 litrov na leto, sedaj ga pride le še 12. Nekaj sličnega storila je holanuska vlada in je s tem dosegla, da se je moralo več nego četrti del obstoječih krčem zapreti. Leta 1875 ustanovila se je na Ilolandskem tudi družba treznosti, katero je vodila glavna načelna misel, da se mora narodu za strupene lahovine kaka druga primerna pijača dati, da se bo Iaglje žganja odvadil. V to so ustanovili »bralne sobe", kjer delavec za male krajcarje dobi mleka, kave, čaja, kakao in sifon z malinovcem ali citronovcem, kar je za žejo posebno dobro. Poleg tega pa še lahko razne časnike bere. Te ideje po-prijeli so se takoj z obema rokama tudi Angleži iu se prav hvalijo ž njo. Pravijo, da vsako tako podjetje, ki mu na Ilolandskem pravijo »bralna soba", na Angleškem pa »ljudska kavarna", nese čistega dobička 7 do 8%. Delavci so se jih privadili in so popustili žganjarije. Z ustanovo takih »kavarn" in takih »bralnih sob" ali »čitalnic" zadeli so ob pravo struno, kajti tu ima delavec jako poceni kratek čas, ne da bi se moral nezmernosti udajati, ne da bi moral poleg denarja tudi še zdravje zapravljati in ne da bi se moral vsaki kratkočasnosti zaradi zmernosti odpovedati. Tu se tudi ni treba bati, da bi bil človek na oči zmeren, za hrbtom bi se pa s fra-keljnom bratil, kakor se je to v Ameriki godilo, kjer so zmernost do skrajnosti tirali. Tako tihotapstvo ne vpliva ugodno, pač pa jako slabo na javno nravstvo. Na Švedskem so se tudi že taka društva osnovala in imajo dandanes že nad dvajset tisoč udov. Na Danskem jih je na polovico manj, kar pa ni čuda, kajti društvo je ondi še v povojih. Najbolj razširjena so društva zmernosti, ki »ljudske kavarne" obiskujejo, po Angleškem in po Ameriki, kjer se posebno bogatinci in odličnjaki ne sramujejo revežem s tem dober vzgled dajati, da sami k takim društvom pristopajo in se po do-tičnih pravilih ravnajo. Razven navedenih držav ne vemo, katere bi v Evropi mogli še pohvaliti, da se pečajo z zatiranjem pijančevanja, zlasti šnopsarije. V Aziji se je šnops Japoncem posebno hudo zameril in je ondašnja državna vlada poslala nalašč jednega komisarja v Evropo, da študira »kuhanje piva". Mož je bil na Bavarskem, kjer se, kakor znauo, na to reč najbolje umejo. Kedar se je na Bavarskem dobro poučil, šel je na Angleško, kjer je primerjal bavarsko kuho z angleško. Ondi je napravil vladi obširno poročilo o svojem opazovanji. Japonska vlada bo skušala s pivom, ki ga bodo doma kuhali, izpodriniti šnops. Vsekako hvalevreden korak. Francozje so se bili leta 1S71. tudi enkrat prav hudo zaleteli in so mislili kar čez noč pijan- LISTEK. Lo Christ. (Bretonska povest, preložil J. Z.) Znana ljubimka kralja Ljudevita XV., duhapolna grofica du Barry, zbrala je nekega večera v svojem gradu, nahajajočem se sredi mej Versaille-om in Saint-Cloudora, izbrano družbo pri kraljevi mizi, koji so tudi pripadali minister d'Argeuson, slikar Fragouord in Montesquie, ki je baš bil izdal zadnjo izdajo svojih: »Lettres persones". Mej gosti nahajal se je tudi maršal princ de Soubise, ki je prišel le radi odločnega vabila groli-činega, kajti koncem one neblage vlade bili so baš najodličnejši iz družine kraljeve, ki so se najbolj oddaljevali od dvora. Kralj je bil mej pojedino zamišljen in molčeč; pričel je sam razgovor o žalostnih stvareh. Bal se je smrti in trudil se na vso moč, da bi zvedel, če je možno prihod njen vsaj za nekaj časa zadržati, uoji prisotni gostje verovali so v slepiluo sekto tako uazvanih »Konvulzijonarjev", ki je cvetla za vladanja Ljudevitovega. Zvezda njena pa je brzo obledela pred novo vzhajajočo žarijo Mesmerja. Konvulzijonarji so trdili, da javi smrt vselej poprej svoj prihod--ako jo prašamo. Skeptiki pa — in teh je bilo nerazmerno več — zanikavali so prosto, da je to možno. Kralj motril je uekaj trenotkov nepremično princa de Soubise, ki je pazno poslušal razgovor. »Mili maršal" — izpregovoril je kralj uajeden-trat — nVi nam morate kaj o tem, kako se smrt javi, pripovedati. Gospa grofica, bodite toli ljubezniva iu nalijte nam svojeročno kozarec tokajea, teknil nam bode podvojno. Nalijte mrtvecem, oni imajo tu pri naši mizi tudi svoje mesto." Vsi gosti so se dvignili in vsak iz njih podal je svoj kozarec grofici, ki jim je nalivala iz steklenice. nSire" — začel je princ — »ako dovoli Vašo veličanstvo, pripovedal bom povest o Lo Ohristu, ki je v Bretonski doma." »Lo Christ!" prekinil ga je kralj. »Aii ni to ime, ki se v Bretagni prideva staremu rodu Ker-Lon?" »Da, Sire." Vse bretonske povesti soglašajo se v tem, da se mrtveci vračajo, da bi svojim sorodnikom javili bližajočo se smrt. Stvar ta dokazana je pred vsem v rodovini Lo Christov, katere članovom je vedno, vsaj mesec pred smrtjo, znan bližajoč se jim konec. Kralj odmaknil je srebrni svoj krožnik iu poslušaje pozorno oprl se z lehtjo ob mizo. Princ nadaljeval je svoje pripovedovanje: »Nekega dne vračal se je admiral Jehan de Lo Christ z lova in odpustil po svoji navadi spremstvo. Admiral bil je sicer dober šestdesetnik, vendar doslej še v polni moči. Korakal je ponosno in lehko po cesti vodeči iz gozda v park in si žvižgal veselo lovsko pesem iz dobe Gastona de Foix. Ljubljeni njegov lovski pes sledil mu je mirno z ničemer ne kažoč, da bi se nahajalo živo bitje blizu. Pot vodila je preko male paseke, in baron Jehan občudoval je jasni mesečni srp, ki se je ostro črtal od temnega z zvezdami obsejanega oboka. Najedeukrat zapazil je nekoliko korakov pred saboj moža, ki si je dal pri brlečem svitu svetilnice opraviti s čudnim delom. čevanje odpraviti. Zaukazali so namreč, naj za vso pi-jančevo nerodnost dotični krčmar odgovornost prevzame, pri katerem se je človek napil ter denar in pamet pustil. Toda kmalu so izprevideli, da je ta postava bosa in nihče se ni zmenil več za-njo. Število beznic se od leta do leta množi, zlasti v Parizu jih je čedalje več. Leta 1880. imeli so jih 11.500 in šest let kasneje pa že 13.500. Po 17 šnopsarij nahajaš ondi na vsakih 65 hiš, po nekaterih ulicah še celo po 45 na 169 hiš. Pa tudi vina se na Francoskem v poslednjih letih izdatno več popije, kakor se ga je prejšnje čase. V teku štirinajstih let se ga je trikrat toliko vpeljalo, kakor poprej. Kaj je pa naravna posledica temu? Dušni in telesni propad človeštva, zlasti delavskega stanu. Zakaj? Zato, ker delavec ne zasluži toliko, da bi mogel krepko pijančevati poleg vestnega oskrbovanja svoje družine! Ali eno, ali pa drugo, oboje ob enem pa nikakor ni mogoče, in kjer hoče delavec to vendar izvesti, oudi je duševni in gmotni polom neizogiben! V Avstriji, kakor tudi v naši ožji domovini slovenski pričelo se je v najnovejšem časi krep-kejše gibanje, ki kaže, da bo boj proti alkoholizmu čedalje vstrajnejši in odločnejši. Politični pregled. V Ljubljani, 29. avgusta. Rotranje dežele. Kdor le količkaj opazuje postopanje nasprotnikov verske šole, odkar je to vprašanje na dnevnem redu, prepričati se je moral o potrebi te naprave, ako je še tako mlačen katolik. Znani so dogodki pri eraškem učiteljskem shodu, isto tako v Turnau-u na češkem. Pokazali so se „liberalni" učitelji pri teh priložnostih v pravi luči, kakor tudi neprostovoljno umirovljeni ravnatelj dunajskega pedagogija Dittes, ki je imenoval duhovnike: »trdovratne bojne peteline", »rušitelje miru", »sleparje", „trdo kuhane, brezsrčne ciganske barantače" itd. itd. In ti ljudje naj bodo odgojitelji naše mladine? Kako potrebna je postava o verski šoli, razvidi se tudi iz najnovejšega ministerskega ukaza, ki odreduje: V šolah, v kojih so otroci raznih ver, opravljati se smejo glasno le take molitve, ki ne žalijo verskega čuta pri nobenem otroku. Ako je v šoli 70 katoliških otrok, klicati ne smejo zaradi enega protestantskega ali židovskega šolarčka na pomoč sv. Duha, izprego-voriti ne smejo imena Matere božje itd. Kmalu bo prišel kak superintendant v šolo, kjer sedi eden protestantski otrok, ter zahteval: Odstranite iz šolske sobe vse podobe svetnikov, angeljev itd., ker »pohujšujejo" luteranskega otroka. Pri tacih razmerah je menda vendar zadostno jasno, da morajo katoliški narodi z vso odločnostjo zahtevati svojo — katoliško šolo. Leta 1887 so iznašali dohodki štajerskega deželnega zaklada 4,637.578 gld., njihovi za-stanki 3,356.978 gl., mej temi iznesek 2,232.032 gl. kot povračila iz zemljiško-odveznega zaklada, troški 4,555.947 gld. in njihovi zastanki 542.280 gld. Koroški deželni zbor se bo letos posvetoval o jako važnih predlogah, mej temi tudi o ustanovitvi lastne deželne prisilne delavnice, opustitvi erarnih mitnic, o zakonu glede pobiranja deželnih doklad od žganih pijač za daljšo vrsto let itd. Tnanje države. Vatikanski listi objavljajo že napovedano okrožnico papeža Leona XIII. z dne 25. julija škofom, duhovnikom in narodu armenskemu. V njej čestita sv. Oče Armencem, da so se povrnili v naročje katoliške cerkve, ter jim priporoča slogo. Baron ni veroval svojim očem, kajti malo tre-notkov poprej bila je paseka še popolnoma prazna. Približal se je brzim korakom možu in spoznal mestnega grobarja kopajočega pridno grob. »Alan !" zaklical je baron. »Kaj delaš tu ? Govori 1" Minilo je nekaj trenotkov. »Alan, starec, kaj delaš?" prašal je admiral vnovič. A nočni delavec ni odgovoril in nadaljeval je svoje delo. Baron Jehan bil je res iz najsrčnejših mož in dokazal je to v svojem življenji sto in stokrat, a zdaj očutil je brzo kurjo polt in prašal je še jeden-krat z negotovim glasom: »Povej vendar: Komu koplješ ta grob?" A grobar ostal je nem. Golo, v svitu mesečnem lesketajoče se teme bilo je sklonjeno nad grobom iu roka njegova je pridno izmetavala lopato gline za lopato. Admiral premagal je s silo svoj strah in radoveden pahnil krepko starega grobarja na stran. Pre-kopicnil se je čez kup izmetane zemlje niti ne ozrši se. Cankov je sporočil svojim umišljen i Ikrai t Bolgariji, naj nikar ne obravnavajo z vladni raj zastopniki, marveč naj mirno počakajo, kakov izid bodo imela Sedaj vršeča se diplomatska pogajanja. Neverjetno pa je, kar se trdi z ruake stranf, da bodeta v slučaji konference v bolgarskem vprašanji poklicana od velesil kot zaupna moža Cankov in Karavelov. Ko se bo mudil ruski car ob nabraaji Črnega morja, pozdravila ga bo poleg perzijskega šaha tudi deputacija turškega sultana. — Postopa&je Italije nasproti Franciji je vzbudilo v ruskih vladaih krogib veliko nevoljo. Rusija je baje poslala francoski vladi svet, naj ostane kolikor mogoče mirna; petrograj-skim državnikom je mnogo na tem ležeče, da si Francija ohrani za vse slučaje proste roke-. Turški krogi trdijo, da je postala Nemčija omahljiva glede Bolgarije, kajti eesar Viljem se-nagiba bolj k Rusiji, Bismarck pa k Avstriji. V Carjigradu ne verujejo, da bo mogla Nemčija vspešno posredovati mej Avstrijo in Rusijo. Zadnji izgredi nemških socialdemokratov v Berolinu so jasno dokazali, da se močna narodna gibanja ne morejo na dolgo časa zadušiti z izjemnimi postavami. To prepričanje se vedno bolj širi mej nemškimi vladnimi krogi sedaj, ko je padel Puttkamer. Naslednik njegov, minister Herrfurtb, deluje na to, da se predrugači ta zakon. Temu bi se neki tudi ne protivil kancler ter bi bila taki predlogi zagotovljena ogromna večina v državnem zboru. Podaljšana izjemna postava preteče leta 1889; zaradi tega se bo moral državni zbor pečati s to zadevo že v prihodnjem zimskem zasedanji. Francoski mornarični minister je v ponedeljek v pristanišči v Hyeresu nadzoroval oboroženi oddelek, broječ 21 ladij. — Listi poročajo, da bo Freycinet v kratkem zopet odpotoval v Verdun. — Boulanger je poslal svojim volilcem v treh departe-mentih zahvalno okrožnico, v koji ljuto napada vlado, republikance in ustavo. Kakor znano, odpovedala je italijanska vlada misijonskim šolam svojo podporo. »Osservatore Romano" piše tem povodom: »Riforma" je raztrosila vest, da je vlada zahtevala od misijonskih šol, naj sprejmo kraljevo pokroviteljstvo. To je laž. Zahtevalo se je samo, naj postanejo te učilnice odvisne od ministerstva zunanjih zadev. Kraljevo osebo so vpletli v to zadevo prostozidarji zaradi tega, da bi izzvali grajo zoper misijone mej narodom. To ni pošteno, toda laž in obrekovanje je najnavadnejše sredstvo prostozidarsko. Kot novi turški finančni minister se imenuje Ghalib paša, ker tega portfelja ni hotel sprejeti Riza paša. — Albanski generalni gubernator Tahir paša je odstavljen ter na njegovo mesto imenovan Babri paša. — Ministerski sovet je sklenil, da se ustanovi v Carjigradu kmetijska banka, ki bo imela v provincijah svoje podružnice. Dotični načrt se je predložil že sultanu v potrjenje. Irska poslanca J. G. Redmonda in W. Red-monda, kakor tudi vrednika listu „Wexford Poopele" Walsha so predvčerajšnjim odvedli v zapor na podlagi prisilne postave. Poročali smo že, da se opazuje v Rumuniji v zadnjem časi živahna agitacija zoper vladajočo hišo. Glasilo te stranke izšlo je minolo nedeljo prvi pot na svetlo. Ta številka zahteva, naj se presodi ustava ter z nova voli kralj po narodovi volji. Izvirni dopisi. Z Dolenjskega, 24. avgusta. Na svojem potovanji po Dolenjskem sem s štajerske strani zavil proti Bučki. Pot od Zidanega Mosta preko Selnice do Studenca je bila jako prijazna. Ob desni in levi sem videl sadno drevje bogato obloženo s sočnim sadjem; veje se kar šibe pod pezo zlatečih se jabolk in temnomodrih češpelj. Po železnici se je peljal Zdaj stoprv opazil je Lo Christ ondu stoječ nagrobni kamen z napisom: „ Tu počiva v Gospodu visolcorodni in mogočni gospod Jehan de Ker-Lan baron de Lo Christ bivši pomorski admiral našega najmilostnejšega gospoda in kralja." Jedva je prečital, zablestela mu je pred očmi svetla senca, in baron spoznal je v njej zasolzeno lice svoje davno umirle ljubljene hčere. Čul je še tih vzdih, in prikazen izginila je v nočni temoti. Admiral je obledel. Pospešil je korak in ozrl se ni prej nego na drugem konci paseke. Grobarja s svetilnico ni bilo več ondu. Dolge sence dreves raztezale so se mirno po pasek! in mesčev srp dvigal se je. Strašna prikazen sledila je Jehanu de Ker-Lan do gradu. Tu pa so blesk lučij, pogled na bogato mizo, dišava jedil in žlahtnih vin brzo odgnali spomin na neprijetni sen. Zopet vesel vsedel se je k mizi. (Konec prih.) proti Krškrnoo cel roj ženstva z Goriškega, ki dohaja skoro vsako leto jia Dolenjsko pripravljat pri-nele, t. j. elupljene in »a solnca sušene češplje. Dolenjci ob- Savi in Krki dobodo za sadje tftdi letos lepe denarje.. Saj jih pu tudi potrebojejo; kajti vinstvo, njih. glavni pekez-ni vixr letos Se troškov za delo ne bo- povrnilo. 0d Studenca proti Bučki leži prostrana vinska goaa,. ki r pomošna. ak®ija, ki se je v tej zadevi sprožila, vsaj. nekoliko ute&la nepopisno bedo. Vinogradniki imajo svoje vinogpade tudi krog svojih zemljišč, in te imenujejo zefliljake-.. Tem je toča do zdaj prizanesla. Če bi se bilo strupeno ledeno zrnje spravilo še nad. zemljako, onda ne bi trebalo jesoai pritrditi na vinski posodi aiii enega obroča. Zdaj naj poročam kaj bolj veselega.. Letošnje leto se sme imenovati leto. jubilejev. Tbliko da so. se polegli valovi radostnega sveto.vn.ega gibanja, ki. ga je po širnem svetu sprožila p&tidiesett&Jnica papeževa, začel se je vzlasti avstrijsko-oger3ki svet pripravljati, da dostojnim oačinom oslavi spomin štiridesetletnega vladanja svojega premilega vladarja, oe-sarja Frana Josipa I. In tudi petindvajsetlebnica mašništva, ki jo je praznoval naš premilostni knezoškof Jakob, vzbudila je radostni, svečani odmev v srcih Njegovi višjepastirski skrbi izročenih vornikov. Dan na dan beremo v naših časopisih navdušeno pisana poročila o veselih pojavih patrijotičnega čuta, ki ga po širni Sloveniji razplamtuje spomin na cesarjev jubilej. Mesto tekmuje z mestom, vas z vasjo, društvo z društvom, da bi dostojaim načinom izjavilo zvestobo svojo, udanost in ljubezen do svojega cesarskega jubilanta. Tudi prijazna Bučka ni hotela zaostati v tej zadevi za drugimi kraji. Ali s čim bi mogla vredno stopiti v vrsto slaviteljev in slaviteljie? Ne more se ponašati ne z mnogobrojnim prebivalstvom, niti z bogastvom. V svojem okrilji nima ne svetnih gosposk, ne kacih društev. Biva pa tii verno, dobro, marljivo ljudstvo. Da ima la modrega, prijaznega, sočutnega voditelja, in pokaže ti plemenitost svojega darežljivega srca pri vsaki priliki. In tak mož v resnici načeluje župniji bu-čenski in sicer v osebi preč. g. župnika Načeta Kutnarja. Ta za vse vzvišeno vneti gospod prav dobro pozmi vrline svojih župljanov. Poln odločnosti in vendar nasprotnik vsakoršnih prenapetosti, našel je v svojem vzvišenem poslovanji ono pot, po kateri se podložnim sploh odpirajo srca. čuditi se je, kako je mogel gosp. župnik v malo letih toliko storiti za olepšanje in krasoto svoje župnijske cerkve. Ko stopiš v hram božji, obsije te blišč nebeška svetlobe, ki ti žari nasproti z bogato pozlačenega velikega altarja. To delo je stalo čez 1200 gold. Enako žarita v zlatem blesku stranska altarja, ki sta povse prenovljena. Vse to delo je izvršil v občo zsdovoljnost podobar g. Poglajen. Po stenah zagledaš nov križev pot, plastično delo iz znane tvrdke Benzigerjeve v Einsiedelnu. Okvirje kipom je jako lično, okusno in solidno naredil iz trdega lesa domači umetniški mizar gosp. Rižnar. Istotako so nove klopi iz trdega lesa jako priporočljivo delo Rižnarjevo. Okna ob cerkvenih stenah so vsa lepo okrožena, in ona pri velikem altarji z barvanim steklom zaprta. Ne bom dalje našteval druge cerkvene oprave, s katero je g. župnik pred kratkim časom obogatil župnijsko cerkev, n. pr. prelepih svečnikov, drazega neba, veličastnih banderov, raznih altarnih prtov, blazinic in druzega orodja, preidera temveč na predmet, ki je prav za prav dal povod temu dopisu. Že pred leti se je slišal semtertje med bučen-skimi župljani skromen glas, da bi se v cerkvenem zvoniku poleg dosedanjih treh, ne ravno majhnih zvonov lepo prilegal še četrti, večji od sedanjega najtežjega. Ta tiha želja je prišla tudi g. župnika na uho in v srce. Čakal je le ugodne prilike, da se ta želja vresniči. In taka prilika je prišla letos kakor nalašč. Sto let je minolo, kar bučenska župnija obstoji; ta dogodek je že sam ob sebi imeniten dovolj, da se spodobno proslavlja. Poleg stoletnice župnijskega obstoja praznuje se letos petdesetletnica papeževa, štiridesetletnica cesarjeva in pet- indvajsetletaica knezoškofova. Ali ne bi se dali spomini teh čveterih dogodb združiti v harmonijo štirih bronastih oznanjevalcev ? Tako je premišljeval gosp. župnik ter delal na to, da se ta ideja obistini. O priliki razodene svoj načrt župljanom. Vse mu pritrjuje, vse je zadovoljno. Zvon je bil naročen, in od 1. avgusta t. 1. razširja svoj mogočni, doneči glas s zvonika lin daleč okrog. Tehta 33 stotov in 46 funtov. Poje v glasu e, in vsi štirje izlivajo svoje mile glasove v cs-mol akordu. Vsa duhovnija je bila na nogah, ko so orjaka v veličastnem sprevodu, katerega so se vdeležili prečast. gg. župniki iz sosednjih župnij, spremljali v njegov dom. 5. avgusta se je potem slovesno praznovala stoletnica župnijskega obstoja na Bučki. Velečast. g. dr. J. Sterbenec, dekan leskovški, imel je pri tej priliki veliko sv. mašo in izborno pridigo. Ob straneh zaljšajo zvon vliti kipi papeža Leona XIII., cesarja Franca Jožefa I. in škofa Jakoba. Ob pasu nosi ta-le napis: „Ko zlatomašnika slavil je svet Leona, Ko leto štirideseto dieila jo krona, Frančiška Jožefa nam cara; Ko škof naš Jakob je doživel petdeset, In v mašništvu že petindvajset let, Stoletnico obhajala je svojo fara." Napis ob robu pa slove: „V dogodeb teh spomin, Zapel jo zvon z višin. Št. 1771, vlil Albert Samassa, v Ljubljani 1388." Ljubko se dviga prijazni grič bučenske župnije v severo-zahodu od šentjarnejske ravani; ponosno diči mu vrh prelepa cerkev sv. Matije; ž njenega zvonika pa oznanjuje mogočni bron v krepkem, čistem glasu slavo božjo, dejanjsko vernost in ne-omahljiv patrijotizem vrlega prebivalstva daleč okrog proti slovenskim sosedom, proti zeleni Štajerski in pisani Hrvatski. K- Z Vač 28. avgusta. V dan 27. svečana umrl je nenadoma č. g. župnik, Janez B u d n a r. Toda nemila smrt ni imela zadosti s to žrtvijo; malo dni pozneje, 17. sušca, pobrala je g. kapelana, Josipa Poklukarja. Od sedaj oskrbuje župnijo č. g. Josip Zelnik, kateri vestno izpolnjuje svojo težko nalogo in se ne boji nikakega truda. — V dan 21. t. m. dospel je iz Šturij na Vače želno pričakovani gospod župnik Martin Poč. Pod Vačami pričakoval je č. g. župnika občinski zastop in šolska mladina pod nadučiteljevim vodstvom, ki je bil olepšavo trga skoraj sam oskrbel. Novodošlega g. župnika predstavil je g. T o -m a ž i č. Ko se je občinski zastop poklonil novodošlemu, podala je župniku hčerka g. Janeza Grilca, tukajšnjega trgovca, v imenu šolske mladine lep šopek. Od tod je šel č. g. župnik peš do cerkve, kjer je podelil sv. blagoslov; malo da ne cela župnija bila je zbrana pri sprejemu. V dan 26. t. m. bila je inštalacija, pri katerej je bilo veliko č. g. duhovnov prisotnih. Propovedoval je prav izvrstno č. g. Tomažič. Popoludne dobil je č. g. župnik telegram od g. župnikov, katerih župnije mejijo ali so vsaj v bližini šturske. Gotovo najlepši dokaz, kako je bil priljubljen v svojej prejšnjej župniji in v celej okolici! — Bog mu daj doživeti mej nami mnoga leta! — Dnevne novice. (Deželnim glavarjem) imenovan je, kakor se nam brzojavno poroča z Dunaja, gosp. dr. Josip P o k I u k a r. Čestitamo. (Cesarjeva slavnost.) Iz Rožnedoline pri Celji se nam piše: V ponedeljek (27. t. m.) vršila se je pri nas javna poskušnja iz krščanskega nauka, po katerej so preč. g. dekan K. G a j š e k najpridnej-šim šolarjem delili lepih šol. daril; danes (dne 28. t. m.) priredil je pa krajni šolski svet učencem tukajšnje ljudske šole v proslavo 40Ietnice slavnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. primeren šolski praznik. V ta namen bila je ob 8. uri v praznično opravljeni farni cerkvi sv. Martina slovesna božja služba. Potem se je zbrala šolska mladina s krajnim šol. svetom vred v šoli, katera je bila zunaj in znotraj lepo ovenčana. Tam se je vsem razložil pomen tega praznika, potem se je zapela cesarska pesem in je sledilo še več deklamacij in pesmi. Na to podala se je mladina na piano pred cerkvijo, kjer je dobila malo južinico ter se je razveseljevala s primernimi igrami, katere so nadzoro- vali udje kraj. šol. sveta iu domači dijaki. Z navdušenim trikratnim »živio" na svetlega cesarja razšla se je mladina, katerej ta lepi praznik ne bo izginil iz spomina. (Družba sv. Cirila in Metoda.) Deželnega sodišča svetnik g. Dragotin P1 eško in podpredsednik kupčijske zbornice g. Mihael Pakič sta darovala naši šolski družbi čez polstotino raznih knjig z namenom, da se razdele mej ukaželjno mladino. — Notarski substitut g. Aleksander Hudovernik je v družbi celjskih narodnjakov in dveh tržaških rodo-jubkinj, in pozneje v družbi slovenskih akademikov nabral 14 gld. 45 kr. Pri ljudski veselici v Radov-jici dne 19. avgusta pa je pri tomboli daroval več nakupljenih tablic z vsprejetim pogojem, da če kdo na-nje dobi tombolo, mora polovico izročiti za našo šolsko družbo. Neki gospici je sreča naklonila edino tombolo v znesku 20 gld. in zato je polovico izročila družbi. Tako je omenjeni gospod poslal v društvene svrhe svoto 24 gld. 45 kr. — »Katoliška Bukvama" v Ljubljani je družbi pristopila kot usta-novnica z vsoto 10 gld. — Glede na vse te vesele slučaje pristavljamo: Bog daj obilo posuemalcev ! (Obrtne in trgovske zadruge v Vipavi.) V ponedeljek, dne 27. t. m., imeli so trgovci in obrtniki vipavskega sodnega okraja shod, na katerem so se pogovarjali o zadrugah. Shoda se je vdeležil in ga vodil odposlanec trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko, deželni odbornik g. ces. svetnik Ivan Mu mik, ki je v ta namen prišel v Vipavo, j da razjasni tamkajšnjim trgovskim in obrtniškim krogom pomen zadrug, kar je tudi rečeni gospod izvrstno izvršil, in da ž njimi ustanovi zadruge za sodni okraj vipavski. Vsi vdeleženci, katerih je bilo zelo mnogo, sklenili so ustanoviti četiri zadruge, in sicer: 1. za rokodelske obrte, 2. za trgovce, 3. za mlinarje in Žagarje in 4. za gostilničarje in mesarje. Vsekakor je upati, da bode deželna vlada ta sklep potrdila, in potem je le še potreba, da si omenjene zadruge sestavijo pravila. Vse to se bode lahko doseglo, ker jim v tem pomaga in tako rekoč ide na roko trgovska in obrtniška zbornica, ki vselej verno zastopa koristi trgovskih in obrtniških krogov na Kraujskem. Vipavske zadruge so prve v posto-jinskem okrajnem oblastvu in mi le želimo, da bi vrle Vipavce posnemali tudi drugi okraji, saj je vsa notranjska stran zelo zavedna in bo znala poštevati koristi, katere imata od zadrug trgovski in obrtniški stan. Vipavski shod nam je priča, da se bode vipavsko navdušenje širilo > dalje in blagodejno vnemalo rojake za take naprave. Vsa vipavska stran pa je tudi pokazala, kako rada sprejema take obiske, in ako omenimo, da je prebivalstvo vse storilo, da pokaže svojo hvaležnost, da se je šolska mladina z zastavami poklonila odposlancu trgovske zbornice in da mu je zvečer požarno društvo napravilo bakljado, potlej bodemo pač razumeli, s kakim zanimanjem in navdušenjem je vsa vipavska dolina pozdravila snovanje prvih svojih obrtnih in trgovskih zadrug. Blagodejna zloga naj nas krepi v delu in v društvu ! (S Krškega) se nam javlja: Za nedeljsko slavnost, katero priredi »Slovensko pevsko društvo" v proslavo 401etnega vladanja cesarja Frana Josipa I., delajo se velikanske priprave. Oder za 300 pevcev je že gotov. Za one vdeležitelje (pevce), ki pridejo že v petek ali soboto na Krško, je preskrbljeno stanovanje in prenočišče. Pevci slovenski in slovenske pevkinje, vdeležite se v obilnem številu te redke slovesnosti! Isto tako naj se tudi drugi slovenski rodoljubi vdeleže v obilnem številu te svečanosti I (Osepnice) hudo razsajajo v vaški župniji nad Litijo. V neki vasi bolna je vsa rodovina: oče, mati in otroci, vseh skupaj 8 oseb. (Pri volitvah volilnih mož) zmagali so prvikrat v Roeu v Istri Hrvatje proti Talijanom. Živeli! (Tatje) so vlomili po noči od ponedeljka na torek v krčmo na Dolenjem Rožniku ter pobrali več jedil. Ko so hoteli obiskati tudi sode v kleti, preplašila jih je dekla. (Naučno ministerstvo) naročilo je posebni komisiji, da temeljito predela vsa v državni zalogi izšla berila za ljudske in meščanske šole. (Dnhovnih vaj) vdeležuje se okoli 60 gg. duhovnikov. (Nesreča na lovu.) V nedeljo zvečer proti 6. uri' šel je g. dr. Josip Koče v ar, mestni zdravnik v Celji, z lovcem Škoftcem proti Žalci lovit jarebice. Škofic je šel večkrat pred zdravnikom. Pri Lavi sproži se nagloma dr. Kočevarja puška in strel zadene lovca v hrbet, da se je mrtev zgrudil ua tla. Zdravnik se je silno prestrašil ter se šel sam naznanit naravnost k predsedniku okrožnega sodišča. (Iz Hrenovic) se nam poroča, da je včeraj zjutraj dvajsetletna dekla Fr. Šabec skočila v vodnjak ter si žalostno končala življenje. Kakor ljudje govore, sanjarila je deklina že več časa o samoumoru. Nesrečnica bila je sirota brez roditeljev. (Odbor „Slovenskega pevskega" društva) prosi vse poverjenike in pevce, sodelujoče pri slavnosti v Krškem, naj vzamejo seboj doposlane jim note, sicer bi jih manjkalo pri koncertu; tudi pevskih znamenj naj ne pozabijo doma. Ker bode skupna pevska vaja prepotrebna, prosijo se vsi poverjeniki društva, kakor tudi posamezni pevci in pevke, naj skrbe za to, da pridejo že predpoludnem na Krško. Pevci iz Ormoža in Ptuja odpeljejo se v soboto zvečer in sicer z lokalnim vlakom do Celja; tam se združijo v čitalnici s celjskimi pevci in vdeležitelji slavnosti ter se odpeljejo s poštnim vlakom ob uri zjutraj naprej. Ker je letošnja pevska slavnost posvečena v proslavo 401etnega vladanja Nj. veličanstva, želeti je mnogobrojne, vsestranske vdeležbe, posebno pa od strani izvršujočih članov »Slovenskega pevskega društva". Za znižano vožnjo je potrebna razven legitimacije, katera se dobi pri odboru, tudi spre-jemnica; pri razpošiljanju legitimacij tistim, kateri se bodo za-nje oglasili, priložile se bodo tudi nekatere sprejemnice, ako bi bil kdo svojo že izgubil. (Imenovanje.) Finančno vodstvo za Štajersko imenovalo je finančna koncipista Petra Marinkoviča in Jakoba "VVagnerja davčnima nadzornikoma. Raznoterosti. — Nov davek priporoča slovaški list „Nov& Vlast" ogerski vladi. Piše med drugim: Evo sveta ogerski vladi, kako naj pride do denarja. Ne more se tajiti, da se oblast vlade razteza na vse, kar se nahaja med deželnimi mejami. Vsled tega ima ogerska vlada pravico, disponovati se zrakom, ki ga prebivalci v se dihajo. Ta »ugodnost" je po našem mnenju mnogo denarja vredna za podložnike in zato bi moral vsakdo, ki to ugodnost uživa, plačati na račun »zračnega davka" določeno svoto. Edison je pripravljen, da sestavi za kontrolo aerometer, ki bi se postavil na švabskem ali gelirskem brdu poleg Pešte iu ki bi finančnemu ministru točno kazal množino porabljenega zraka. Potom »pavšalizovanja" se zračni davek lahko razdeli na posamezne občine, in ker imajo Slovaki dobra pljuča, morali bi dvojno plačati. Kdor bi ne hotel plačati, moral bi se uničiti, ker bi se izseljevanje mpralo zabraniti. — Vjela se je! Žena: »Prosim Te, ne bavi se vedno s pijanim črevljarjem. Ta je potepuh!" Mož: „Ni mogoče!" Žena: »Prosim Te, jaz to dobro vem, saj je iz moje vasi doma, in tam so vsi ljudje nič vredni!" — Previdnost ne škoduje! »Kako to, da ste dali svojemu blagajniku hčer za ženo?" — »No, veste, mislil sem si, ako jo kedaj popiha, imel bo vsaj moj otrok kaj od tega!" — Dobljena stava. Sodnik: »Sodišče Vas je obsodilo na tri leta težke ječe!" — Zatoženec: »To se bo pa moja stara togotila. Stavila je, da jih dobim pet, jaz pa da tri leta. Hura!" — Če človek slabo sliši. Grof Moany ja nekdaj povabil k obedu gospoda, ki je slabo slišal. Sedel je pri mizi poleg grofa; slednji jako priljuden mož, ga je prašal: »Kako se počuti Vaša žena?" Gost mu je odgovoril: »Gospod, Vi ste jako prijazni. To je staro zlo, ki me zelo muči ter se ga ne morem odkrižati. Ne pomaga mi nič, nego potrpežljivost." Cela družba se je smejala; mož je menil svoj slab sluh. — Napredek. Star mož je metal z voza v šolsko klet premog. Otroci so stali krog njega ter ga opazovali pri delu. Tu je rekel starec: »Vam otrokom se pa sedaj res dobro godi; ko sem hodil jaz v šolo, učitelj še ni kuril s premogom." »Kaj pa je imel učitelj, da Vas ni zeblo?" poprašal gaje radoveden dečko. »Leskovko", glasil se je odgovor. — V gledišči. »Zakaj se pa jokate, saj ta prizor ni ravno tako ganljiv?" — »Oprostite, pretakam britke solze samo zaradi svoje — vstopnine." Telegrami. Dunaj, 28, avgusta. „N. Fr. Pr.". poroča se iz Sofije, da bo v krateem Srbija priznala kneza Ferdinanda. Pariz, 29. avgusta. Neki človek imenom. Gr a r i e r je s samokresom streljal v nemškem, poslaništvu na načelnika poročevalni pisarni, Tournouera, ne tla bi ga zadel. Takoj so ga prijeli; izgovarja se, da je uničen vsled. vojsko 1. 1870. Pravijo, da se mu meša. Pariz, 28. avgusta. General Boulanger odpeljal se je včeraj zvečer na Švedsko. Poziv! Bratje „8okoli"! Dan praznovanja petindvajsetletnice se "bliža vedno bolj. Nadejati se naiu jo mnogo sobratov slovanskih. Naše društvo svetilo se je vedno na zunaj in bili smo kot izvrstni telovadci na glasu. Treba je pokazati tudi sedaj, da zaslužimo to priznanje ter da pokažemo, da se je društvo v teku tega časa razvilo in ne opešalo. Odbor zmatra kot svojo dolžnost, opominjati še jedenkrat vse sobrate, da pridejo redno k prostim vajam, ki so vsak ponedeljek, sredo in soboto v telovadnici II. mestne ljudske šole na Cojzovem grabnu. Ne spite, kor gre nam, da rešimo čast svojo! 0DB0U. Umrli so: 24. avgusta. Avgust Wagner, agentov sin, 6^/a leta, Turjaški trg št. 1, davica. — Albina (Irajžar, kondukterjeva hči, 14 let, se je v starem gledišču obesila. — Ana Palovc, poštnega sluge hči, 8 dni, Križevniške ulice št. 8, Icterus malignus. 25. avgusta. Zora Šorn, zavarovalnega uradnika hči, 5Va leta, Poljanski nasip št. 20, jetika, — Ana Richter, gostija, 60 let, Plorijanske ulice št. 31, jetika. — Frančiška Mottler, šivilja, 18 let, Kravja dolina št. 1, jetika. — Amalija Blaž, paznikova hči, leta, Kap.telske ulice št. 13, davica, 26. avgusta. Ana Zarnik, gostija, 54 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus. 27. avgusta. Fran Slovša, zasebnik, 88 let, Poljanska cesta št. 41, Marasmus. V bolnišnici: 21. avgusta. Anton Mlakar, gostač, 63 let, Cirrhosis hepatis. 23. avgusta. Marija Žabjak, gostija, 83 let, Marasmus. 24. avgusta. Janez Mislej, delavec, 48 let, jetika 26. avgusta. Fran Kastelic, posestnik, 40 let, jetika. "Vremensko sporočilo. Ustanovljena leta 1847. O s» a Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrafcomerft t mm toplomera po Celziju 00 (M 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 737 5 7368 7368 14 8" 24'4 178 sl. zap. sl. vzh. » del. jasno jasno 0 0 Srednja temperatura 19 0°C., za 1-5° pod normalom. ]>unajska borza. (Telegrafično poročilo.) 29. avgusta, kr. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 65 Sreberna „ 5% „ 100 , .,16% 82 „ 50 4% avstr. zlata renta, davka prosta ... 111 n <50 Papirna renta, davka prosta . . . ... 97 „ 60 Akcije avstr.-ogerske banke . . . • . . 872 Kreditne akcije ....... n 00 London .......... » 25 Francoski napoleond....... ... 9 „ 76 Cesarski cekini ....... „ 86 Nemške marke ....... ... 60 „ 20 Tržne cene v Ljubljani dne 29. avgusta. gl- kr. gl- kr. Pšenica, hktl. . . . 5 85 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ _ 70 Rež, „ ... 4 39 — 90' Ječmen, „ ... 3 90 Jajce, jedno „ — 2 Oves, „ ... 2 60 Mleko, liter .... _ 8| Ajda, „ ... 4 55 Goveje meso, kgr. . — 56 Proso, „ ... 4 22 Telečje „ n . — 44 Koruza, „ ... 5 85 Svinjsko „ „ — 54 Krompir, „ ... 2 50 Koštrunovo „ „ . — 32 Leča, „ ... 12 — Pišanee..... _ 35 Grah, „ ... 13 — Golob ..... _ 14 Fižol, „ . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 b0| Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 14 Mast, „ — 74 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40 Špeh svež, „ — 64 „ mehka, „ „ 4 '1 1»i*««!ste ceno in pod u g o d n i m i pogoji na trnovskem pristanišči v Ljubljani in hiši št. 8 s sadnim in zclcnjadnim vrtom, njivo in travnikom. Hiši ste posebno ugodui za tovarniška ali vsakovrstna podjetja. Natančneje poizve se pri posestuici. (2) xxxxxxxxxxxxxxxxxx * Brata Eberl, x izdelovalca oljnatih barv, firncžev, lakov £ in napisov. #C Pleskarska obrt za stavbe in meblje. 8 M^J m«. R» ljsraas«, g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blcchbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenilce na znhtevai\jc. poni J. J. NAGLAS-A T Ji j 111> 1 j JI 11 M , Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, liišne in gostilni-čarske oprave po nnjnižjili ccnali. (70) Črnilniki gratis in franko. :Igrici. a.v.!I (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater v Ljubljniii, Šolcuburgovc ulice št. Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje. Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesorezniiui podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis Naš cesar (1848—1888). Zgodovinski spis za slovensko mladino. Priredil učitelj. Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni golski svfcti kranjski, koroški, primorski in štajerski najtopleje v nakupovanje, je kaj priličen zaradi svoje pntrljotične vsebine kakor tudi zaradi bogate oprembe svoje v stalen spomin na letošnjo šliri-desetletnico vladanja Nj. veličanstva cesarja našega Frana Josipa 1. Cena spisu je 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov se znatno cena zniža. (16) § Itazprodajalcem dovoljuje se rabat. H pl. llmm & M Bite Janez Dogan. mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. Službo « organista in cerkvenika išče mlad človek, ceciiijauec, star 29 let, neoženjen. zmožen tudi v kakem mestu, trgu, ali pri kaki župniji orgljarsko in cerkveniško službo vestno in natanko opravljati. Več se izve pri A. Grčarji v Ajdovici, p.Žužemberk. Tuj ci. 27. avgusta. Pri Maliču: I. Winsky s Hrvaškega, — Steiner, Mandl, Reinhart, trgovci, z Dunaja. — Skanj, uradnik, s Hrvaškega. — A. Gosti, Pevitz, zasebn ice, i Trsta, Pri Slonu: Siginund lirah, potovalec, z Dunaja, — Katol Auerhahn, častnik, s češkega. — Elsner, častniški namestnik, iz Trsta. — Hemm, pristav, iz Nemčijo. — Sieber, trgovec, z Dunaja. — Pontesegger, poto-valka, iz Gradca. — Jos. Hra-decky, odvetnik, iz Prage. — Dr. Turk, zdravnik, s hčerjo, iz Trsta, — A. Koroši, trgovec, iz Gradca. — E. pl. Mayer z Dolenjega Avstrijskega. — Rabba, Marinek, Abeles iz Trsta — B. Dekleva, duhovnik, iz Borama. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opatije Soulac (Grirontle). Dom MAGUEL0NNE, prijor. Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj 18SO, London 1SS4. Iznajdeno leta 1373 P° prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev(po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozorujc na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. Tvrdka ililll Bourdeaux Rue Croix (le Seguey 10G & 10H. Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseli lekarnah. in prodajalnicah dišav. (5) / lillBMI ijjiiji; !it M . ! ___1 h srebrno Hvetinjo. AVGUST DRELSE, tovarnar peči iz prstenih izdelkov, ~v L jiilbljani. Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših peči najnovejše sestave belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in ceno. Zaloga lcoiiiijsliili aparatov z najtršim osteklenjem, kojega se no primejo kisline. Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z vetrnjakom, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega blaga spadajoče predmete. (3)