Leto XII., St. 24.
Poitnlna plaCana v gotovini.
V Ljubljani, 18. decembra 1925
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravice.
AM5TSR&AM
UradaitlTo In uprava« Ljub-l|aaa, Salenburgova ul. 6/II.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna itevilka Din 2—, mesečno Din 4—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1*10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitnine proste.
Ivan Cankar.
Dne 10. decembra je minulo sedem let, odkar ze Ivan Cankar za vedno zatisnil svoje trudne oči. Odšel je od nas veliki duh in nas pustil osamljene na široki poti življenja. V svoji dedščini, ki nam jo je zapustil, se zrcali vsa njegova ljubezen do vsega, kar trpi pod težo krivice. Ko pogledamo na njegovo gigantsko delo, ki ga je izvršil, se nehote ozremo nazaj v zgodovino in se vprašamo, kje so tvoji sovrstniki? Ni jih! Sam stoji ponosno in mogočno kot svetilnik sredi morja in kaže človeštvu pot v boljšo in lepšo bodočnost.
Mlad je spoznal, da je pravica vstvarjena samo za tiste, ki so jo vstvarili. Ni bil sam, ki je prišel do tega spoznanja, mnogo jih je bilo pred njim in za njim, a vsak se je bal raztrgati plašča prevare m pokazati življenje v resnični luči. Znane so bile posledice, ki jih je moral prenesti, toda klonil ni. Vstopil je na oder ponižanih in razžaljenih, opljuvanih in teptanih, ter razgalil do dna gnilobo našega naprednjaštva in licemerstva. Klecnila so kolena rodoljubov, ker je opljuval njih svetinjo, ljubezen do domovine in naroda. Nagnali so ga z izdajalcem in planili po njem vsi oni, ki jim je bila domovina in narod na jeziku in v želodcu. Njegova ljubezen je bila velika in jaka. Vzljubil je narod v njegovem trpljenju in posvetil vse svoje sile v njegovo odrešenje. Odšel je od nas prerano. Kje je tvoj oster bič, ki bi bičal gnilobo današnjih dni?
K volitvam v Delavsko zbornico.
Končno so vendarle razpisane volitve v Delav- vratih pisarn krajevnih edinic bolniškega zavaro-sko zbornico po vseh težkočah, ki jih je delala vlada, vanja (Ekspozitur Okrožnega urada za zavarovanje Sedaj morajo razviti vsi naši volilni odbori ži- ' delavcev, krajevnih Bratovskih skladnic, Trgovske-vahnejšo agitacijo: sklicati delavce na sestanke in , ga bolniškega in podpornega društva. S tem so miš-tam objasnjevati vse, kar se tiče volilcev; pobijati ljeni seveda oficielni volilni odbori Delavske zbor-vsako nasprotno agitacijo, ki bi prišla bodisi od de- j nice, ne naši.
mokratov ali klerikalcev, bodisi od kakih drugih j Obveščajo Vas tudi o načinu glasovanja, da ga
razbijačev delavskih vrst. Med vsem delavstvom mora prevladati parola:
Delavsko zbornico — delavskemu razredu!
Da si bo pa delavstvo priborilo zbornico, mora iti v volitve
enotno na listi Združenih strokovnih organizacij.
Kajti če bi se razredno zavedno delavstvo samo cepilo na več list, bi to izkoristili demokrati in klerikalci tako, da bi oni zagospodovali v Delavski zbornici in zavihteli bič nad delavstvom.
Delavska moč je v enotnosti.
Poleg te vsakodnevne agitacije od moža do moža, na sestankih, zborovanjih, shodih itd. pa mora volilni odbor izvršiti tudi to-le nalogo:
Pregledati spis bolniško zavarovanih delavcev in reklamirati vse naše somišljenike, ki bi bili izpuščeni iz volilnega imenika.
Volilno pravico za te volitve imajo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so bili zavarovani na podlagi prijav dne 5. decembra t. 1. pri eni izmed ustanov za zakonito obvezno bolniško zavarovanje delavcev in katerih zavarovana mezda je bila večja od 5.26 Din. Tudi oni delavci in nameščenci, ki spadajo po svojem zaposlenju pod zakon o zavarovanju delavcev, a samo za to niso člani Osrednjega urada za zavarovanja ali njemu enakih institucij, ker jim garantirajo njih delodajalci za slučaj bolezni dajatvam odgovarjajočo plačo, imajo pravico do volitev v Delavsko zbornico,
Volilini imeniki bodo razpostavljeni od 26. decembra 1925 do vštetega 4. januarja 1926 pri vseh krajevnih edinicah delavskega zavarovanja. Vsak član zbornice ima pravico, da v zgornjem roku volilne imenike pregleda, prepiše, objavi, tiska in da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega njih popravek.
Zahtevkom za vpis ali izbris v volilni imenik je treba priložiti dokaz zaposlitve ali nezaposlitve na dan 5. decembra. Kot dokaz velja potrdilo delodajalca o zaposlitvi. Reklamacije se vlagajo pri pri-
Leta 1926 se bo praznovala petdesetletnica njegovega rojstva. Slovenjo delavstvo je ohranilo Ivanu Cankarju hvaležen spomin. Lep običaj, da smo doslej ob vsaki obletnici njegove smrti prirejali širom Slovenije predavanja ter čitali odlomke iz njegovih vedno lepših spisov, je v skromni, a zato morda najlepši in najprimernejši obliki izpričal našo trajno ljubezen, naše najiskrenejše spoštovanje do tega našega velikega pesnika in glasnika. Njegovo ime in njegova dela niso več našemu ljudstvu nepoznana in nepojmljiva. Njegove misli in njegove tople besede spremljajo to ljudstvo na njegovi težki poti k cilju — kot vzpodbuda in blagoslov.
Glasnik trpečega ljudstva in pesnik njegove bodočnosti je bil naš Ivan Cankar, naš naj večji umetnik in človek. Zato se klanjamo njegovemu spominu in njegovemu delu.
Njegove petdesetletnice se bomo spomnili s čustvom najgloblje, najčistejše'hvaležnosti!
boste znali razložiti delavcem.
Glasovnice se dostavi svakemu volilcu potom organov zavarovanja ali potom pošte, ali tako, da jo dvigne volilec v pisarni krajevnega volilnega odbora. Podrobnejša določila načina dostavljanja za posamezne kraje se objavijo.
Glasuje se tako, da zalepi volilec glasovalni listek in glasovnico v kuverto, ki jo je izdal glavni odbor, ali pa v drugo kuverto enake oblike. To kuverto ima poslati volilec na njemu prikladen način glavnemu volilnemu odboru, potrditi pa mora na listku, ki je na kuverto od zunaj tako prilepljen, da se da od nje* odtrgati, da je kuverto sam zapečatil. Te zaprte kuverte se oddajajo v času od 2. februarja 1926 ob 6. uri zvečer glavnemu volilnemu odboru v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Glasovnice, ki bi bile vročene glavnemu volilnemu odboru pred 2. februarjem in po 7. februarju, se pri skrutiniju ne bodo vpoštevale. Volilci morajo dostaviti kuverte z glasovnicami na njim ugoden način bodisi osebno, bodisi potom pooblaščenca, bodisi potom pošte glavnemu volilnemu odboru.
Volilci iz Ljubljane in predmestij morejo oddati svoj glas osebno le prvi volilni dan dne 2. februarja, pozneje pa smejo glasovati samo po pošti ali po po-blaščencu.
Volilci izven Ljubljane morejo poslati glasovnice glasovnemu odboru tudi potom krajevnih volilnih odborov. V tem slučaju morajo oddati svoje glasovnice osebno v zaprtih kuvertah v pisarni krajevnega volilnega odbora dne 2. februarja v času med 8. uro zjutraj in 6. uro zvečer, pozneje pa morejo poslati glasovnice le glavnemu volilnemu odboru potom pošte ali potom pooblaščenca.
Krajevni volilni odbori vroče te kuverte v smislu dobljenih instrukcij zaprte glavnemu volilnemu odboru.
O sestavi kandidatne liste in o volitvi kandida-
stojni krajevni edinici bolniškega zavarovanja ustno | ^ov (|0bite posebno okrožnico, ali pismeno.	•
Kraj in čas uradovanja krajevnih volilnih odbo rov bo razglašen vso volilno dobo z razglasom na j
Sodrugi na delo! Delavsko zbornico
delavskemu razredu!
V borbi k zmagi!
Vsem!
Vam vsem, ki stojite v težki borbi za pravico!
Vam v trboveljskih rudnikih,
Vain iz Kranja, borcem proti nočnemu delu v pekarnah, delavcem iz tobačne tovarne, vsem ki Vas reakcija najhujše zadeva in ki ste v odporu pokazali, da ste možje!
Vedite to:
Kjer so borbe, tam so. žrtve!
Kjer so žrtve, tam so zmage!
Zato bodo stopili trije na mesto vsakega, ki pade.	•
Nihče ne bo pomandral naših zastav in strl naše pravicel
Ali veš, sodrug,
da s,e bo bila pri volitvah v Delavsko zbornico bitka med zavednostjo in nezavednostjo?
Kolikokrat si obupal nad svojim razredom, kadar si delal zvečer ves truden od naporov težkega dela za organizacijo!
Štel si delavce iz svoje tovarne in rudnika, primerjal si kadre svoje organizacije z masami onih, ki stoje ob strani in čakajo.
Videl si, da pravi večina: Čemu napori in žrtve? Če bodo zmagali, bomo tudi mi sadov deležni. Zakaj, svet je tako urejen, da sije božje solnce nad pravičnim in krivičnim. Če bodo premagani — bod-o vrženi samo oni na cesto, ki so se borili in ki so delali. Oni z ženami in otroci. Mi pa bomo rekli svojemu gospodu: Mi smo bili vedno ponižni in poslužni in vse prevratne misli so daleč od nas, zato nas ne boš preganjal, temveč nam boš milostno naklonil, kar pada od tvoje mize. —
Vse to si videl in čutil, sodrug, in ob težkih tre-notkih se je polaščal obup tvoje duše.
Samo eno organizacijo imamo, kjer bi naj ne bilo tako in ki bi naj vsaj deloma popravila to krivico.
Ta organizacija je Delavska zbornica.
V njej morajo biti vsi organizirani, ki spadajo po svojem poklicu v skupno organizacijo. V Delavski zbornici za Slovenijo je včlanjenih 90.000 delavcev in delavk.
Kadar razvija ta organizirana vojska svoje polno delovanje, bo to orjaška sila za dobro in slabo,
To organizacijo morajo voditi organizirani delavci! Oni so Delavske zbornice izvojevali, oni edini so jih obvarovali v težkih prvih časih pred propast-jo, oni edini jih bodo vodili tako, kakor zahtevajo delavske koristi.
Kolikor organiziranih članov, — toliko naj ima vsaka skupina pravice v Delavski zbornici. Tako hočemo mi.
Drugi pa pravijo: Mi sicer nimamo veliko organiziranih delavcev, zato pa je naša politična stranka močna. Mi bomo s svojimi političnimi agitatorji neorganizirano delavstvo pridobili.
Sto in sto najetih in dobro plačanih agitatorjev, opremljeni z verskimi svetinjami in kupljenih z denarjem, bo šlo prihodnje dni na lov na nezavedne in jih skušalo pridobiti zato, da izroče še delavski parlament v roke agentov kapitala. Mesto, da bi stala Delavska zbornica pod vplivom organizacij, ki združuje vse delavstvo, pod vplivom tistih, ki so v borbi za delavske pravice osiveli, jo hočejo izročiti tistim, ki naše pravice mlačno zastopajo in niso ne krop ne voda in celo takim, ki stoje naravnost v službi kapitala. Dva bojna klica se bosta razlegala prihodnje tedne po delavnicah in tovarnah:
Skujmo z Delavskih zbornic strašno orožje proti organiziranemu delavstvu, — to bi moral biti vojni klic naših nasprotnikov.
Delavsko zbornico v roke naših delavskih strokovnih organizacij!
To je naše bojno geslo. Sodrugi! Podesetorite svoje sile, bodite složni, v tej bitki gre za vse!
Brezposelnim podporo!
Delavska zbornica za Slovenijo je sklicala za 15. t. m. enketo, na kateri se je razpravljalo o težkem stanju naših brezposelnih delavcev in nameščencev. Na enketi so bile zastopane vse pri Delavski zbornici registrirane organizacije. Po daljši debati se je sprejela naslednja
Resolucija.
Zastopniki strokovnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici za Slovenijo, so na enketi, ki je razpravljala o težkem položaju našega brezposelnega delavstva, soglasno ugotovili:
Naše, še vedno neurejene gospodarske razmere imajo za posledico, da zapirajo in omejujejo cele tovarne svoje obrate.
Izšel je Delavski žepni koledar za leto 1926!
Stran 2
»DELAVEC«
18. decembra 1925
Pri tem se izroča delavstvo zlasti sedaj, ko vsled zime ni dobiti drugega zaslužka, skrajni bedi.
Pri tem so v nemali meri prizadeti privatni nameščenci. Vkljub temu borze dela ne morejo pomagati niti v najnujnejših slučajih. To vzbuja v krogih prizadetega in neprizadetega delavstva, ki ve, da zbira samo iz svojih sredstev fond, iz katerega bi se moglo priskočiti vsaj v najnujnejših slučajih na pomoč, odpor in nezaupanje v upravo teh fondov.
Z ozirom na vse to zahtevajo, da izda gospod minister za socialno politiko pravilnik za podpiranje brezposelnih.
Ker je zadeva jako nujna, je Strokovna komisija na ministrstvo za socialno politiko odposlala sledečo brzojavko:
Ministrstvo za socialno politiko
Beograd.
Brezposelnost je jako občutna in Borze dela ne morejo nuditi prizadetim delavcem in nameščencem niti v najnujnejših slučajih potrebne podpore in so izročeni skrajni bedi in to kljub temu, da se zbirajo fondi, iz katerih bi se moralo podpirati.
Zahtevamo, da izda gospod minister za socialno politiko pravilnik za podpiranje brezposelnih.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani.
O, da bi bili krop ali voda 1
Ker ste pa mlačni,
Vas bom izpljunil iz svojih ust!
Evangelij.
V rokah imamo knjižico o krščanskem socializmu, napisano od dr. Aleša Ušeničnika in čitamo:
Vprašanje: Ali so brezdelni dobički dovoljeni?
Odgovor:
Brezdelni dobički pravzaprav niso dovoljeni.
Tu in na neštetih drugih mestih je pritaknjen ta pravzaprav, tako, da ni treba dati jasnega odgovora.
Samo, da bi bilo mogoče družiti pod eno kapo tiste, ki so žejni pravice, nas prave in resnične dediče krščanske misli, z onimi, ki nosijo krščansko krinko in skricajo pod hinavsko človekoljubnimi besedami svojo mrzlo profitarsko dušo. Mi pa smo ogenj, ki bo preobrazil svet.. Mi smo delavska organizacija, ki rešuje v bratovski vzajemnosti vsa sporna kulturna vprašanja, ki se pojavljajo med delavci — sotrpini. — izključuje pa eno iz svojih vrst, — krivico. Izključuje krivico, ki bi se skrivala pod masko človekoljubne hinavščine.
to
ČA31VIA ROČKA
rujema,
priljubljena'in prijetna čajna mešanica * za obitelj,
tudi pri trajnemu uživanju nobena okusna utrujenost.
Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku. —
Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov.—
Kdor ne oglaša v
Jelmicu"
naj ne išče odjemalcev med delavstvom 1
Sodrugi!
Davek na ročno delo.
Vodstvo Z. R. J. v Zagorju ob Savi je ugotovilo, da se davek na ročno delo pobira pri rudarskih podjetjih tudi od nadurnega dela in nedeljskih šihto\.
Z ozirom na to krivico, ki se izvaja nad delavstvom, je podpisano vodstvo, na podlagi uradnega »Razglasa«, Uradni list štev. 95, pod štev. 318, čl. 1 in 4. odstavek 2. Plačilo za delo, ki se opravlja preko dogovorjenega števila ur dnevnega ali nočnega dela, ne spada v osnovo za odmero — vložilo intervencijo potom Delavske zbornice na Finančno ravnateljstvo v Ljubljani dne 29. novembra t. 1. Kar je imelo za posledico izjave Finančne delegacije, da se imajo smatrati kot osnova za odmero obdavčenja samo zaslužki in prejemki od 48-urnega tednika, v smislu § 1 in § 6 zakona o »Zaščiti delavcev«.
Na podlagi te ugotovitve je torej obdavčenje nadurnega dela in nedeljskih šihtov nezakonito.
To priobčujemo v znanje in ravnanje vsemu na šemu delavstvu, predvsem pa zaupnikom.
Jože in Jaka.
Jaka: Zakaj je treba še združenih strokovnih organizacij, ko smo združeni tako lepo v Delavski zbornici?
Jože: Težko Ti je bilo to dopovedati, zdaj pa mislim, da boš tudi Ti razumel, da si nespametno govoril.
Za naš delavski parlament se bije odločilna borba. Organiziranih delavcev je desetkrat manj nego neorganiziranih. Kaj misliš, kaj bi bilo, če bi se zadnji še dalje klali med seboj? Če bi v žalostni neslogi ne imeli moči potegniti nezavedne večine za seboj?
Jaka: Ne vem, kaj bi bilo!
Jože: Prišel bi kapitalist, pokupil in zbegal nezavedne in ž njihovo pomočjo v zbornici zavladal In zbornica bi postala orožje v rokah kapitalistov Ona bi postala orožje proti nam, namesto, da bi bila naše orožje. Razumeš sedaj, da bi bila Delavska zbornica slabša kot nič, ako bi ne stale za njo in nad njo — združene strokovne organizacije, ki bodo take nakane preprečile in za delavstvo zmagale.
Jaka: Razumem Te in priznavam, da sem brez pameti govoril, kakor je bilo to brez pameti v časopisu zapisano.
Prav pa so imeli tisti, ki so združevali vse delavske sile za to odločilno uro.
Delavci, [nejglasujte za delodajalce!
Stara resnica je, da pozna kapitalistična gospoda le tedaj, ko mu je treba piti njegovo kri in — pri volitvah. Tisti, ki je prej ves čas vihtel bič nad delavstvom, pride med iste delavce iskat — zaupanja. Da pa je to mogoče, ima buržuazija več firm:
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „Dclavca‘ ! .Delavec* naj ne manjka v nobenem javnem lokalu!
»Zvezo industrijcev« uporabi tedaj, ko hoče delavstvu znižati plače, politično stranko, ko se hočejo meščanski zastopniki po delavskih hrbtih povzpeti do »narodnih poslancev«, in razne žolte organizacije pa za zavajanje delavstva v obratu in za razbijanje delavske enotnosti proti kapitalistom. Demokrati so v ta namen ustanovili »samostojno strokovno delavsko unijo«, klerikalni kapitalisti pa »jugoslovansko strokovno zvezo«. Obe ti dve organizaciji pa služita enemu gospodarju — »Zvezi industrijcev«, v kateri kujejo v najlepši slogi naklepe proti delavcem krščanski in nekrščanski podjetniki. »Zvezi industrijcev« je bil že od nekdaj trn v peti zakon o zaščiti delavcev in po tem zakonu obstoječa delavska zbornica. Gospodje so napenjali vse sile, da bi spravili Delavsko zbornico s sveta. Ko to ni šlo, pa hočejo sedaj potom demokratske unije in klerikalne »strokovne« zveze spraviti v bodočo De-avsko zbornico take ljudi, ki bi tam nastopali proti delavskim interesom. Gospodje upajo, da bo delavstvo nijhovim lepim besedam nasedlo. »Slovenec« stalno trobi v svet o avtonomiji Delavske zbornice (pod kuratelo dr. Korošča), »Jutro pa piše lepe članke o socialni politiki.
Tajno pa pošiljajo take-le okrožnice, kakor je spodnja od demokratske unije, ki je tudi nam slučaj no prišla v roke.
Priobčujemo jo skoro v celoti, da bo delavstvo obveščeno o naklepih svojih sovražnikov:
Vsem organizacijam Samostojne strokovne delavske Unije!
Po določitvi zakona o zaščiti delavcev in po volilnem redu v Delavsko zbornico imajo volilno pravico le osebe, ki so zavarovane za slučaj bolezni in v zavarovanje na dan razpisa volitev tudi dejansko priglašene bodisi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, bodisi pri bratovskih skladnicah. V Delavsko zbornico po dosedanjih odločbah ne voli delavstvo, ki je zavarovano pri bolniških blagajnah državne železnice. Volilne pravice tudi nimajo osebe, ki so v zavarovanje priglašene le po prvem do petega mezdnega razreda. To so predvsem vajenci in manj plačane osebe. Volitve so tajne in Se vrše z glasovnicami v zaprti kuverti na podlagi kandidatnih list, ki jih smejo vlagati le delavske strokovne organizacije, ki so pri Delavski zbornici registrirane. Samostojna strokovna delavska Unija je torej upravičena vlagati kandidatne liste. Volitve se vrše pri krajevnih volilnih odborih, katerih sedež je določil glavni volilni odbor v Ljubljani. Normalno bodo krajevni volilni odbori delovali na sedežih poslovalnic Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in na sedežih bratovskih skladnic.
Ako ne pride do sporazumu, da bi naše delavstvo kandidiralo na kaki združeni listi in volilo to združeno listo, bo »Unija« nastopila samostojno. (Podčrtali mi.) V svrho priprav za te volitve ima vsaka podružnica ustanoviti posebne volilne odbore. Prva dolžnost teh volilnih odborov je, da zasledujejo vse uradne priprave za te volitve in organizirajo reklamacijsko postopanje. V to svrho bodo sestavljeni volilni imeniki, ki bodo skozi 10 dni razgrnjeni pri krajevnih volilnih edinicah. Ker imajo volilno pravico samo one ose be, ki so na dan razpisa volitev v zavarovanje dejansko pri javljene, je z reklamacijskim postopanjem pričeti takoj in to v tem smislu, da se še neprijavljeni delavci prijavijo v zavarovanje.
Volilni odbori naj pri večjih podjetjih organizirajo krajevna poverjeništva. To je zlasti važno za podjetja, ki so oddaljena od kraja volišča. Tu pridejo predvsem v poštev oddaljena gozdna in lesno-industrijska podjetja. Paziti je zlasti na sekače v gozdih. Opozarjamo na dejstvo, da vo-lilcu ni treba, da svojo glasovalno pravico izvrši osebno, ampak more to storiti preko tretje osebe. Zato je važno, da ima volilni odbor vse pripravljeno, da potom svojih zaupnikov in agitatorjev v pravem času od volileev pobere volilne legitimacije in pa kuverte z glasom. Pri tem bo odločilne važnosti, da naši zaupniki in agitatorji takoj, ko volilni upravičenci sprejmejo potrebne listine, od njih zberejo kuverte in legitimacije. Odpošiljanje legitimacij s kuvertami in listom belega papirja se ima zaključiti 5 dni pred dnevom volitev. Na beli list, ki je priložen kuverti in ki ga bo v kuverto vložiti in kuverto zalepiti, napiše vsak volilec: »Glasujem za listo, katere nosilec je N. N.,« ali: »Glasujem za listo predloženo od organizacije N. N.« Z ozirom na ta način glasovanja je točno paziti, kdaj bo krajevni volilni odbor pričel z odpošiljanjem glasovnic, da bo mogla »Unija« preko svojih zaupnikov prva pobirati glasovnice. (Podčrtali mi.) Volilni upravičenci bodo svoje glasovnice najbrže dobili na naslov svojega zaposlenja in ne na naslov svojega bivališča. Zato je agitacijsko delovanje osredotočiti na kraje obratovališč. Omogočeno pa jim bo tudi, da volilni upravičenci glasovnice dvignejo osebno v pisarni krajevnega volilnega odbora. Toda o tem odloča glavni volilni odbor.
Takoj je sestaviti tudi seznam vsaj večjih podjetij in v njih predvideti posebne zaupnike. V stik je stopiti tudi z delodajalci, ki naj med svojim delavstvom bodisi z vplivom, bodisi potom zanesljivih in uglednih zaupnikov agitirajo za našo listo. (Podčrtali mi.)
Samostojna strokovna delavska »Unija«, tajništvo: J. Žagar.
K tej okrožnici nam ni treba dajati nobenega komentarja. Okrožnica jasno nasvetuje zaupnikom demokratske unije, naj se zvežejo z delodajalci in njihovimi agenti, da ti z grožnjami (to je v praksi »vpliv« deladojalcev) in s pritiskom pripravijo svoje delavce, da bodo glasovali za unijo. Unija je s tem sama priznala, da ni organizacija delavcev, ampak je organizacija kapitalistov. Isto velja za klerikalno Strokovno zvezo«. Kapitalisti in njihovi agenti pa ne spadajo v Delavsko zbornico. Zato pa bodo vsi delavci in delavke glasovali za enotno in edino delasko listo »Združene delavske strokovne zveze«.
Čim bodo delavci dobili glasovnice, jih bodo oddali tej listi. Podjetnikovim agentom bodo pa pokazali figo.
Delavsko zbornico — delavcem!
Zakaj je moralo priti do borbe?
Mi smo sicer mnenja, da tiste organizacije, ki delijo delavstvo po veri in narodnosti, težko škodujejo, — ker razbijajo delavsko enotnost in slabe kadre zavednih. Rekli pa smo si: Če take organizacije obstojajo, morajo biti v Delavski zbornici tudi zastopane, ker mora biti zbornica slika delavskih organizacij. Pri tem smo postavili pravično merilo in dejali: Vsaka organizacija mora imeti v zbornici toliko moči, kolikor ima plačanih članov.
Mi smo pustili svojo kandidatno listo po tem merilu v svojih organizacijah tudi v resnici postaviti.
Bile so pa organizacije, ki so dejale: Naših članov sicer ni veliko, — zato pa imamo 600 farovžev, ki so močnejši, ko vse delavske organizacije. Nanje se sklicujemo in zahtevamo več moči, kakor nam gre.
Drugi so, dejali: Nas skoro nič ni. Zato so nam pa podjetniki naklonjeni. Na nje se sklicujemo in zahtevamo več moči, kakor nam gre.
Zato je moralo priti do borbe.
Gotovo govejo juho
z najfinejšim okusom napravijo
MAGGI
kocke za govejo juho
Pazite dobro na ime HAGGI in na varstv. znamko križcem
zvezda s Druge kocke niso od tvrdke HAGGI
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Sevnica. Tudi pri nas je letos huda zima. Zebe pa nas ne toliko mraza, kakor radi tega, ker smo vsi raztrgani in slabo hranjeni. Proti mrazu je najboljši lek dobra hrana in dobra obleka: tega pa pri nas ni. Pri nas so v celem tri tovarne: tovarna Jugotanin, tovarna kopit ter eno lesno podjetje. Delavci pri »Jugotaninu« pravijo, da bi sicer podpirali zedinjene strokovne organizacije samo tedaj, ako bi se podjetniki poboljšali. Zalibog da to še ne bode tako kmalu! Kako moremo zahtevati od volka, naj več ne mori pokornih ovac. Take ovce pa smo mi delavci v kapitalistični družbi, če nismo organizirani. Med nami delavci in buržoazijo ne more biti pomirjenja, temveč more biti samo nepomirljiv razredni boj; zmagati pa mora v tem boju tisti, ki je močnejši in to je delavski razred, ki je močnejši in nekorumpi-ran. Veliko razburjenje vlada med nami radi odpusta dr. Wie-nerroitherja iz železniške in blagajniške službe. Ta gospod je bil obče priljubljen med vsemi delavci. Odpustili so ga baje radi tega, ker ni naš državljan. Vemo pa sigurno, da je to samo pretveza iz nacijonalnih krogov. Zahtevamo, da se pusti na starem mestu, da zdravi nadalje delavce in delavke, kakor je to delal med nami do sedaj. Prihodnjič vam pišemo več, sedaj pa vam voščimo veselo novo leto z željo, da bi bilo boljše kakor je bilo letos.
Štampilje
Iz kavčuka in kovine, etikete, vsakovrstne graverske izdelke priporoča industrijskim podjetnikom in obrtnikom
SuoJI K svojim!
Delavski gospodar, delavska gospodinja kupujeta pri tvrdkah, ki inserira-Jo v našem listu.
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo
nabaviti si za jesen in zimo
Karo-čevlje
Lastne delavnice —> Solidne cene.
Maribor, Koroška cesta 19
Je najbolje je najceneje.
V imenu Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje Joža Golmajer v Ljubljani. — lisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Albin Hrovatin.
Delavski žepni koledar za leto 1926 je izšel!