Političen list za slovenski narod
f« polti prejem»n V*lja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., n četrt leta 4 vid., ta en mesec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
naročnino in oznanila (inserate) prejema uor&vništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni' !	Vodnikove ulice št. 2.
2	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
t	VredniStvo je v 8emeniftkih ulicah h. it. 2. I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. ari popoludne.
V Ljubljani, v ponedeljek 6. marca 1893
Resolucije katoliškega shoda — in papežev jubilej.
(Dalje.)
6, Slovenska Leonina, društva za umetnost itd.
O drugih resolucijah bo treba toliko govoriti, kakor o šoli. Tolikih žrtev ne zahteva uobena reč; tu je treba dehafja, obilo denarja. Mnogi drugi sklepi ne zahtevajo drugega, kakor dobre, resne volje, pa se izvrši. In zato smemo tembolj upati, da se bodo.
Moč in potreba modroslovja sta dokazana. Veliki napredek, ki ga Smemo menda tudi kot vspeh katoliškega shoda zaznamovati, je to, da se je uvedlo modroslovje v ljubljansko semenišče. Srečni gospodje, ki slišijo, kar mi nismo slišali, tembolj, ker apolo-getika je potrebna postala že ne le nasproti učenim napadnikotti sv. vere, ampak tudi nasproti pripro-stemu ljudstvu. Ljudje današnje dni mnogo po svetu hodijo, marsikaj vidijo in slišijo in domov prinesejo. — Novo slovensko vednostno društvo po vzgledu dunajske Leonine je vse hvale vredba misel. A mi iniamo še drugo, pa si je ne upamo prav zapisati. Pa jo vendar bomo; videli bomo, kaj porečete na to. Matica nam bodi Leonina I
O umetnostnem društvu se je že nekaj glasov slišalo. Pa je res potrebno tako društvo. Cerkvena umetnost se je vzbudila iz spanja. Po vseh cerkvah se staro popravlja in novo napravlja. Vse, kar je pokazil pokvarjeni okus dveh stoletij, hočemo naenkrat novo imeti. Ali pri popravah se zopet greši; večkrat se zavrže denar, da se človeku kar smili. Skoro prenaglo se popravlja. Kranjska deka-nijsko-farna cerkev bodi nam v tem vzgled. Tukaj ne pišemo kritike, marveč to priznavamo gospodu dekanu Mežnarcu: on nam je pokazal, kako se mo-
na vrat na nos pripremil voz za v Beligrad in z istim pismom odbežal k vladiki. — vse to bi samo razvlačilo pripovedko, in vse to bi mogel samo oni razumeti, kateri je svoje lastno dete moral poslati na tuje, ali kateri je sam v svoji mladosti moral zapustiti svoj rojstni kraj. A kdor je vse to prebil, ta vč, kako naposled tudi žalost oslabi; razlijejo se njeni valovi po srcu in njene površine se dotika samo še pismo od milega, kakor lastavičino krilo mirnega ogledala vode.
Dan za dnevom, teden za tednom, pa tudi meseci preteko neopaženo. Kaj je prešlo, zdi se, da je jako kratko bilo, samo v bodočnosti vidi večnost srce, katero čaka. Kadar je zadnji mesec šolskega leta, ne more človek živ pričakati. Ali ni več žalosti. Razvedrila so se lica in nekakšna nepoltojna radost zažarila je tudi uvelo popovo lice. Pritisnila je vročina. Ikonija že beli popovo hišo in popravlja za sprejem Maričin. Nekega dne sede boter Ninko na voz in se v božjem imenu odpelje v Beligrad, a veselo ljudstvo samo jedno naročuje: .Pohiti! ne zadržavaj se!"
Maričina soba je kakor raj. Okna so nakinčana z lipovimi vejicami, pod gredami zataknjeni so šopki bosilika. Na peči je nameščeno raznovrstno cvetje; novo, pisano pokrivalo je razgujeno po postelji, samo se Še nestrpljivo pričakuje mili vladar, kateri oi niti sanjal o svoji moči nad našimi srci.
(Dalje slčdi.)
LISTEK
n. Šolska podoba.
.Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novosele.
(Dalje.)
Ninko prime dete pod roko in ga pritegne k sebi, a konji se spustijo v dir. Marica se obrne k očetu, in prestrašeno zavpije: .Nočem iti v Beligrad! nočem." Ali slab ji je bil glasič. Ni čul tega niti pop, niti boter Ninko, niti kočijaž.
Konji dirjajo vedno hitreje, a ona nasloni glavo na Ninkove prsi in neutolažljivo in silno zaihti.
Le malo se vidi skozi oblak od praha, kako se voz obrača.
2e so zakrenili po Žebiževi ulici, a pop in ž njim vse ljudstvo stoji na mestu in ne obrača proč očij. Ko se je voz že skril, obriše si pop in pogleda po ljudstvu. Kimne malo z glavo, kakor da bi hotel reči „Z Bogom" in se napoti prek poti. Odpre cerkvena vrata, in z licem se vrže pred altar, a s čelom se dotakne zemlje. Ležal je tako morebiti četrt ure, a ko se vzdigne, zagleda polno cerkev ljudij.
Ko se je Ninko teden dnij pozneje povrnil iz Belegagrada, ni mogel svetu dosti odgovarjati. Pravil je veliko čuduih stvari), katere je videl v Belem-gradu, da smo mu komaj verjeli. Za Marico pravi,
shodih! Tak zbor nam je nad »se učene zbore po koncertih, to je najlepša molitev. Cecilijansko društvo naj sprejme tudi to v svoj program! Ljudstvo toži, da mu domače pesmi krademo. Odškodujmo je bogato! To bi bilo zel6 velikega pomena za nabožno izobrazbo našega ljudstva. In če se ne motimo, je to tudi gorka želja našega prevzviienega knezoškofa.
Resolucija o cerkveni glasbi kjnečno izraža željo, »Cecilijina društva po vseh slovenskih vladi-kovinah naj stopijo v zvezo in skupno pospešujejo glasbo in petje; v ta namen naj se iidatno podpira in umetnostno povzdigne orgljarska šola v Ljubljani, katera naj bode skupna za vse slovenske škofije", ker doslej še nismo nič slišali o tem; nadejamo se, da se v kratkem začno potrebna pogajanja. Samo ob sebi se bo težko zgodilo.
Politični pregled.
V L j u b lj a ni, 6. marca.
JDržavni zbor bode ta teden rešil budget trgovskega in poljedelskega ministerstva, potem pa pridejo na vrsto finančni zakon in še nekatere druge stvari. Dne 14. t. m. bode baje poslednja seja, potem se pa zborovanje odloži do jeseni. Mej parlamentarnimi počitnicami bodeta zborovala permanentna odseka za davčno reformo in pa za spremembo kazenskega zakona.
Razdelitev okrajev po narodnostih. Te dni je bil pravosodni minister grof Schonborn v Pragi in je s predsednikom praškega nadsodišča se posvetoval o razdelitvi okrajev po narodnostih. Kakor se govori, je minister izrekel željo, da se dela pospešijo, kajti vlada misli vsekako deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju predložiti predlogo o osnovi novega okrožnega sodišča v Trutnovu. Iz tega je razvidno, da vlada nikakor ni še popustila češko-nemške sprave, temveč misli vse storiti, kar je v tem oziru v njeni moči.
Srbija. Dne 9. t. m. so volitve za skupščino. Število volilcev se je skoro za polovico pomanjšalo, ker se nobenemu ni izročil volilni list, ki je še davek za lansko leto na dolgu. Po srbski ustavi zgubi volilno pravico vsi tisti, ki neso plačali davkov. Dosedaj se pa na to določbo ni tako strogo gledajo. Sedanja liberalna vlada je pa izdala v tem oziru najstrožje ukaze, ker se tako nadeja pripomoči svojim pristašem do sijajne zmage. Davke na dolgu so največ radikalci in davčni organi jih nalašč ne opominjajo na njih dolžnost, da zgube volilno pravico. Radikalni odbor je bil sicer pozval svoje somišljenike, da naj plačajo davke, da ne izgube volilne pravice, ali ta poziv ni dosti pomagal. V vladnih krogih pričakujejo, da bode v novi skupščini najmanj 65 odstotkov liberalcev. Radikalci sami so že obupali, da bi pri volitvah dosegli kacih vspehov, ker so liberalci že skoro povsod dobili občinsko upravo v roko. Mnogo radikalnih agitatorjev je pa že vlada zaprla, ker so baje narod nagovarjali k nemirom na dan volitve.
Židje v Rusiji. 2e za cesarja Nikolaja I. se je bilo prepovedalo Židom naseljevati se v mestih in trgih blizu meje. Ta zakon se pod Aleksandrom II. ni preklical, ali izvajal se pa tudi ni. Naselilo se je bilo v obmejnih krajih mnogo Židov. Pod sedanjim carjem se je pa ta zakon strožje izvajal in mnogo Židov je moralo se preseliti bolj v sredino države. Židovski listi so seveda silno kričali o zatiranju židovstva v Rusiji. Bogati židje so v Peterburgu porabljali svoj vpliv, da se popusti to strogo postopanje in kakor se kaže ne brez vspeha. Iz Peter-burga se poroča, da se misli že razveljaviti zakon, ki je prepovedoval Židom naseljevati se ob meji. Vladni listi zadnji čas jako laskavo pišejo o Židih. Gotovo je, da so za to dobili posebna navodila. Celo »Graždanin" najkonservativnejši list v Rusiji je zadnji čas postal Židom prijazen. Pa tudi za Nemce v Rusiji veje milejša sapa. Ultraruske „Mo-skovskija Vjedomosti" že pišejo, da ne gre omejevati nemških naselbin. Čuti se dobro pritisek tujega kapitala na Rusijo.
Italijanski senat je začel delati vladi resne težave. Sprva se je branil v svojo sredo vsprejeti senatorja, katerega je kralj imenoval na predlog sedanje vlade. Sedaj je pa zavrgel najglavnejši član zakona o avanzovanju častnikov. Sprva se je mislilo, da zaradi tega odstopi vojni minister. To se ni zgodilo, pač pa je minister umaknil vso predlogo. V vladnih krogih boji se daljšega upora senatovega. Tako se dvomi, da bi senat pritrdil zakonu, po ka-
terem se kaznuje župnik, ki poroči koga, ako se poprej ni eifiloo poročil. Upiranje senatovo utegne naposled omajati stališče sedanji vladi, posebno ker že tako ni posebno trdno.
Belgija. Zmerni liberalci so se baje ie premislili in bodo jntri v zbornici predlagali občno volilno pravico, pa le s pridržkom, da sme volilno pravico izvajati le tisti, ki zna pisati in čitati. Po tem predloga bi mnogo kmetov, ki plačujejo velike davke in že sedaj volijo, zgubilo volilno pravico. Konservativci za ta predlog nikakor ne bodo glasovali, ker je zanje še neugodnejši, kakor predlog radikaleev.
Vojaška predloga. Ko bi se vsprejela nova vojaška predloga, bi se število vojaških novincev povekšalo za 60.000. Vlada to svojo zahtevo s tem utemeljuje, da je v Nemčiji še mnogo sposobnih mladeničev, ki se pa sedaj ne morejo vzeti v vojsko, ker je poprej število dopolnjeno. Nekateri nemšni listi pa temu oporekajo, češ, da se že sedaj vsi sposobni vojaki vzamejo v vojsko. Celo v Berolinu se že vidijo vojaki, ki niso baš ravnih nog. Ce se po-vekša število vojaških novincev, jemati se bodo morale posamezne pokveke v vojake. Število vojakov se bode sicer pomnožilo, ali vojna moč 8e pa ne povekša, ker bode mnogo nesposobnežev mej vojaki. — Pri posvetovanjih v odseku se je pokazalo, da mej svobodomiselno stranjo v tem vprašanju ni popolne jedinosti. Pričakovati je, da bode več pristašev te stranke glasovalo z« vladno predlogo. Poljaki so tudi za predlogo. Narodni liberalci žele nekaterih sprememb.
Novi predsednik Zjedinjenih driav je v svoji izjavi do parlamenta posebno naglašal, da je potrebno vrediti denarno veljavo. Potem je napovedal zakone proti zvezam velikih kapitalistov in tovarnarjev, katere imajo le namen, povišavati ceno izdelkom in pa uničevati druge manjše obrtnike. Gledati bode tudi, da se preveč ne ponižajo plače delavcev. Posebno se bode vlada upirala vsakemu protekcijonizmu. Nikjer ne bode gledala na interese posamičnikov, temveč vodilo jej bodo le interesi skupnosti, interesi vseh. Odstranile se bodo vse premije in podpore, s katerimi so se podpirali posamični podjetniki drugim v škodo; tudi se bodo omejile previsoke in neopravičene penzije. Visoka carina se bode odpravila, ker so skušnje pokazale, da je v korist le posamičnikom, v škodo pa skupnosti. Kakor se iz te izjave razvidi, začn6 se v Zjedinjenih državah velike in važne reforme v prid srednjim in nižjim razredom prebivalstva. Želeti je, da se Clevenlandu posreči, izvršiti dobre namene svoje.
Socijalne stvari.
Južno železnico treba podržaviti.
(Govor poslanca Fr. Povše-ta v drž. zboru dne 2. marca.)
Izprosil sem si besede, da govorim o zadevi prometni, ne-le za mojo ožjo domovino, ampak tudi za sosedne dežele in celo za daljne severne krono-vine naše države toliko važni ter da skušam visoko viado prepričati o potrebi podržavljena južne železnice. Ne bom obširno razpravljal, vsaj je stvar jasua; ne bom opisoval revnega stanja našega poljedelstva in naše obrtnije, kateri imate trpeti trd boj za obstanek. Zdatna pomoč je potrebna in izbral sem si za danes le eno, to je, da prosim vis. trgovinsko ministerstvo, da pride našemu poljedelstvu in naši obrtniji v pomoč s tem, da nam pridobi pra-vičniše vozne cene, — opuščam navlašč rabiti besedo »nizke", — ker imamo sedaj pač silno krivične vozne tarife, ki ugonobujejo izvoz naših pridelkov.
Ce si ogledamo sosedne države in njih delovanje opazujemo, razvidimo, da zamoiejo prav one države za občno ljudsko blagostanje največ pomagati in koi istiti, katere so v stanu ljudsko gospodarstvo braniti pred škodljivimi vplivi in katere zamorejo izvoz pridelkov pospeševati, ker imajo železnice v oblasti. Naša vlada je v poslednjih letih precejšno vrsto železnic podržavila iu s tem osnovala podlago, na kateri se zamore vspešno razvijati železnična politika, služeča javnemu blagru državljanov — pro-ducentov.
Vendar ni še cilj dosežen, ker še je dokaj in važnih železnic v lasti zasebnih družb; tako da še ni mogoče trgovinsko politiko enotno v korist vsem kronovinam države v prid uravnati. Ce pogledamo v Nemčijo, najdemo, da ima ondotna državna vlada kaj velik vpliv tudi na ondotne privatne železnice. V sosedni Ogerski vidimo, kako morajo vse železnice služiti interesom domače obrti in prometu domačih pridelkov.
Pri nas pa ste najvažnejši ielezniei, to je severna in j n ž n a, še v lasti zasebnih družb in prav zato ni mogoče, da bi vis. trgovinsko samoglo vspešno razvijati trgovinsko politiko. Te zasebne železnice skrbi le ta svoj interes in s tem pa služijo ptuji konkurenci.
Nihče ne more tajiti, da je naša čolna politika marsikateri stroki naše prodnkoije, toliko poljedelske, kolikor tndi obrtne v škodo. Opozorujem na našo vinorejo, katero je tako zvana nesrečna vinska čolna klavzula, privoljena italijanski državi — zelo trpko zadela. Visoka vlada skuša sama omiliti položaj naše vinoreje ter obeča, da hoče opomnči vsaj s skrbjo, da bodo naša vina zamogla po najnišjih voznih cenah pošiljati se po železnieah tudi v daljne kraje. Toda vlada ne bode mogla osobito južnim vinorodnim krajem kaj posebno pomagati, dokler ni ona lastniea najvažniše južne železnice.
Važna je za naše poljedelstvo vsakako ugodna čolna politika, pa ne manj vplivna je ugodna železniška tarifna politika, ker pri poljedelskih proizvodih so prav vozni stroški najmerodajniši na ceno blaga. V oblasti železnic je pospeševati izvoz naših pridelkov na daljni ptnji trg in zabranjevati ptujemu blagu vhod na n&še kraje in trge, pa tudi v njih moči je, zabraniti in onemogočiti naš izvoz. Železnice morejo s svojimi voznimi cenami — tarifi — velike razlike ublažiti, celo čolni dac neškodljiv narediti, sploh so v stanu pospešiti ali pa tudi vničiti kupčijo naših pridelkov.	(Dalje slsdi.)
»Matica Slovenska".
(Konec.)
Na predlog odbornika Wiesthalerja se sklene novega predsednika voliti še-le po občnem zboru.
Za lani je plačalo Matici 1925 letnikov, za letos 273; od zadnje seje je pristopilo društvu na novo 98 udov; 1 ustanovnik in 97 letnikov in sicer: *Mally Franc, zasebnik v Ljubljani. Abram Filip, bogoslovec v Gorici. Abram Ivan, kaplan v Mokronogu; A. J. gimnazijec v Ljubljani. Bajee Gabrijel, kapucin v Wolfsbergu. Barbič Mihael, bogoslovec v Gorici. Bernard Jernej, bogoslovec v Ljubljani, dr. Bisiak Josip, odvetnik v Radovljici. Bratina Alojzij, vikar v Lokovcu. Breceljnik Gregor, posestnik na Brdu. Budal Josip, nadučitelj v Grgarju. Budin Anton Josip, bogoslovee v Gorici. Droll Katarina, učiteljica na Bledu. Fabiani Ivan, trgovec v Lokvi. Globočnik Anton, tovarnar in (posestnik v Železnikih. Gnidovec Ivan, bogoslovee v Ljubljani. Gorup Filip, stud. med. na Dunaji. Govekar Franc, stud. med. na Dnnaji. Gregorič Anton, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani. Grilec Ivan v Chicagi. Gruden Josip, kaplan na Bledu. Guzelj Franc, bogoslovec v Gorici. Holeček Josip, strojevodja in posestnik v Spodnji Šiški. Hrovat Rudolf, učitelj v Orehku. Ivančič Ivan, učitelj v Kredu. dr. Jan Ivan, c. kr. fin. prok. koncipist v Ljubljani. Jekler Matej, gostilničar na Bledu. Jelen Aleš, bogoslovee v Celovcu. Jenko Ivan, načelnik železniške postaje v Litiji. Kalin Josip, vikar v Dreženci. Klinar Viktor, ho-telier na Bledu. Kline Ignacij, ces. kr. davkarski pristav v Novem Mestu, Klun Albin, bogoslovec v Gorici. Knavs Franc, bogoslovec v Gorici, dr. Kolšek I., odvetniški kandidat v Novem Mestu. Korošec Anton, bogoslovec v Mariboru. Košmelj Blaž, trg. potnik v Ljubljani. Kranjc Ivan, trgovski pomočnik v Borovnici. K. L., gimnazijec v Mariboru. Kroupa Henrik, bogoslovec v Gorici. Leben Ivan, sem. duhovnik v Gorici. Limpel Valentin, bogoslovec v Celovcu. Majaron Ivan ml., trg. in pos. sin v Borovnici. Majdič Franc, c. kr. okr. živinozdravnik v Logatcu. Makarovič Ivan, sem. duhovnik v Gorici. Malgaj Franc, bogoslovec v Celovcu. Markič Mate, adm. v Golcu. Mežan Vinko, bogoslovec v Gorici. Miklavič Anton, učitelj v Kobaridu. Mikuž Anton, pri sv. Luciji (Tolminsko.) Muha Anton, posestnik v Lokvi. dr. Musoni Prane, tehn. profesor v Palermi. Neimenovan. Orač M., učiteljica pri Sv. Jurju ob južni železnici. Pavlinič Andrej, bogoslovec v Gorici. Pavlošič Franc, c. kr. poštar v Radovljici. Pipan Vinko, bogoslovee v Gorici. Počivalnik Vatroslav, kaplan v Brezovici. Podgornik Ivan, stud. iur. Pregelj Valentin, e. kr. profesor v Dubrovniku. Prelesnik Matija, bogoslovec v Ljubljani. Presker Dragotin, bogoslovec v Mariboru. Pretnar Rudolf, davk. aspirant v Pazinu. Preželj Luka, bogoslovec v Ljubljani. Prus Rička, zas. v Gradcu. PuŠavec Ivan, e. kr. sod. kane. v Kranjski Gori. Rakovšček Josip, učitelj v Kobaridu. Romavh Andrej, bogoslovec v Celovcu. Sagan Ivan,
zasebnik t Karlovcu. Sever Josip, trg. poslovodja r Št. Jerneju. Simon Karol. učitelj v Lescah. S tratil
Iran, bogoslovec v Gorici, dr. Šupan Viktor, od?, kandidat r Ljubljani. Sarf Milena, učiteljica v Lokvi. Smid Franc, sem. duhovnik v Gorici. Stemberger Ante, kaplan v Hrušiei. Štraucar Josip, kaplan v Kamenjah. Štrukelj Ivan, posestnik na Brdu. Svegelj Peter, bogoslovec v Gorici. Tiringar Ivan, sem. duhovnik v Gorici. Trošt Karol, učitelj v St. Jerneju. T. J., gimnazijec v Ljubljani. Trunk Jurij, bogoslovec v Celoveu. Uršič Andrej, trgovec v Kobaridu. Ušaj Josip, bogoslovec v Gorici. Vdovič Iran, zas. uradnik v Ljubljani. Velkovrh Alojzij, c. in kr. nad-poročnik v Pulji. Vodopivec Janko, nadučitelj v Kamenjah. Vodošek Josip, bogoslovec v Mariboru. Vodošek o. Salezij, franč. kaplan v Ljubljani. Vojska Alojzij, kaplan pri Sv. Mariji v Medjimurji. Weiss Valentin, bogoslovec v Celovca. Wilfan Josip, c. kr. nadinžener v Dubrovniku. Zajee Jurij, gostilničar v Ljubljani. Zore Josip, r Kamniku. Zupančič Ivan, sem. duhovnik v Gorici. Župnek Frane, c. kr. vi. koncipist v Logatcu. Žužek Josip, c. kr. inžener v Krškem.
II. Glasbeni večer.
V soboto 4. t. ni. je bil drugi glasbeni večer, prirejen od gg. Baudis-a in Hoffmeistra in oddelka ženskega zbora Glasbene Matice. Kadarkoli priredi Glasbena Matica koncert, vsikdar smo vajeni čuti kaj izrednega, umetnega; saj je naloga Glasbene Matice, da glasbeno umetnost med nami privede do višje stopinje, ker le tako deluje vzgojevalno na slo-vensko^občinstvo in vzgoje v tem pomenu smo silno potrebni. Dobra je bila tedaj misel, poleg velikih koncertov prirejati tudi glasbene večere v manjem obsegu. Vendar razvajeni po velikih koncertih pričakujemo tudi od teh večerov če ne juvelov, vsaj malih biserov, ki po svoje pomagajo poveličati ugled prvega slovenskega glasbenega zavoda.
Zadnji večer pa ni ini*l več tiste magnetične sile in mislim, da se ne motim, če trdim, da je vzrok iskati v tem, ker ti večeri niso prirejeni več v imenu vodstva »Glasbene Matice", marveč kažejo že bolj osebno smer, oseben okus. Izvajanje vspo-rednih točk je bilo različno. Beethovnov Duo sta gospoda sicer igrala povoljno, a vtisa ni bilo posebnega. Schumanova romanca je bila prehitra, trpel je pod prehitrim tempo značaj romance; izvajanje je bilo spretno. Bendelnova »Razrušena ljubezen" je lahka kompozicija, lepi narodni motivi, a pogrešali smo spretnega pevovodje, veščega dirigenta. Petje voditi je vse kaj druzega, nego izvajati mu-zikalni del. Brahmsov „Ogerski ples" je jako težaven umotvor, ki tirja živega temperamenta. Točka ta ni zadovoljila, ker ni bila priležna močem. — Udeležba ni bila posebna. Da se ohrani zanimanje za glasbene večere, svetujem močem primernega programa in delitev po strokah. Vsak ostani pri svojem.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. marca.
(Papeževa zahvala lavantinski škofiji.) S Sta-jarskega se nam piše: Veličas ne so bile slovesnosti, ki so se vršile v proslavo papeževega jubileja po raznih krajih lepe lavantinske vladikovine. Naš pre-milostni knez in škof dr. Mihael Napotnik so o tem 24. febr. apost papeževemu poslanstvu na Dunaj ter pripomnili, da bodo o tem sv. Očetu poročali še osebno, ko pridejo po Veliki noči v Rim. Papežev odposlanec na Dunaju kardinal Galimberti poslal je mil. knezu in škofu to-le pismo: Potrebno se mi je zdelo sv. Očetu takoj sporočiti o slovesnostih, s katerimi so verniki v lavantinski škofiji praznovali jubilej sv. Očeta. V posebno radost mi je Vaši kne-zoškofovski milosti izraziti čutila tolažbe in očetovske zadovoljnosti, ki so prešinjala sv. Očeta zaradi toliko lepih dokazov ljubezni in vdanosti vaše škofije. V zagotovilo posebne naklonjenosti podeljujejo iz dna srca Vaši kn.-škof. milosti in Vaši pastirski skrbi izročenim vejrnikom svoj apostolski blagoslov.
(Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) odpeljali so se včeraj opoldne a brzovlakom na Dunaj
k škofovskim posvetovanjem.
(Premeščen) je kapelan in urednik .Primorskega lista" g. Ivan Slavec k cerkvi starega sv. Antona v Trstu. — Dopisi in naročnina pošiljajo naj se zato v prihodnje pod naslovom: Via Fabbri št. 7 v Trstu.
(V Radevljici) je 4. t. m. zvečer umrl po kratki bolezni za vnetjem možganov gosp. Jakob B n t a I i č, c. kr. uradnik pri zemljiški knjigi. Pokojni je bil vrl narodnjak, p% tudi 'veren katoličan, priljubljen pri svojih tovariših, kakor pri ljudstvu. Zlasti v Belokrajini, kjer je poprej več let služboval, so ga obranili v najboljšem spominu, ker je obilo pomagal ondotnemu siromašnemu prebivalstvu. — Isto noč je nmrla soproga tukajšnjega trgovca blaga gospa Franja Homan roj. Mally ic znane družine v Tržiču v najlepših letih. — Naj v miru počivata.
(Tatovi v cerkvi.) Iz Trebnjega se nam poroča: V nedeljo (5. marea) zjutraj vlomila sta v podružnično cerkev sv. Florijana pri Račjem sel« dva zločinca. Pregnal jih je eerkvenik gredoč dan zvonit, vsaj ob tistem času je videla neka žena dva moža bežati od eerkve. Odnesla nista nič. Škoda je le, ker sta zid razkopala. Dosedaj še nismo bili navajeni na kaj tacega.
(Ples in »Katoliška tiskarna".) Zadnja .Edinost" poroča, da je r Katoliška tiskarna" v Ljubljani tiskala vabilo na Slavčevo maškerado, na katerem je bil naznanjen za pustni večer vspored plesa p o polnoči. Po tem pa očita duhovnom, da so fra-masoni, da vpijejo in pišejo zoper ples, da pa celo tiskajo .vabila na ples in to na pepelnico, ako le kaj zaslužijo pri tem. — Za to bi pač ne bilo treba takega ognja. »Edinost" bi vendar morala vedeti, da vodstvo tiskovnega društva ne dobi v roke vsake d r o b t i n e, ki se tiska v tiskarni, vzlasti malostnih vabil ne. — Gledč tega slučaja pa v pojasnilo pripomnimo, da je bila »Slavčeva" maškerada prvotno odmenjena za pustno nedeljo, da pa se je zadnje dni zaradi godbe, ki je to nedeljo igrala pri »Sokolovi" maškeradi, preložila na pustni torek. Tiskarna je med tem imela že povabilo v več barvah dotiskano, in ko seje spremenil dan za veselico se je v naglici v tiskarni datum popravil, ne da bi bil kdo mislil na pepelnico. Zaradi take slučajno nastale stvarice tako bruljenje, to je pač — smešno. Le ridicule tue, pravi Francoz, smešnost sama sebe usnje v grob.
(Povodom petdesetletnice sv. očeta) papeža Leona XIII. podal se je dne 18. febr. Nj. cesarska visokost nadvojvoda Viljem kot veliki mojster nemškega viteškega reda v polni viteški opravi k pape-, ževemu pronunciju kardinalu Galimberti-ju, da izrazi čestitanje sv. očetu. Pri slovesni sv. maši dne 19. febr. v nemški cerkvi na Dunaju, je bil nadvojvoda Viljem z vsemi na Dunaju bivajočimi vitezi pričujoč. Dne 19. februvarija popoldne poklonila se je zopet četvorica vitezov pri pronuneiju Galimberti-ju. Slednjič določil je vrhovni mojster poslati posebno deputacijo nemškega reda v Rim, da izrazi udanost in čestitke nemškega reda ter izroči dar sv. očetu. V deputacijo so odbrani: veliki kapitular eksce-lencija grof Pottickh-Petteneg, komtur in predsednik j komore Nj. ces. visokost nadvojvoda Ferdinand, baron Eberhard Bodman-Moggingen, princ Avgust Lobkovitz, župnik Fr. Jančar in konventual Herman Wieser iz Lana na Tirolskem. Deputacija odrine te dni ter bo sprejeta od sv. očeta v privatni avdi-; jenei.
(Posebni vlak v Rim.) Pogodbe z železniškim ravnateljstvom o zadevi posebnega romarskega vlaka v Rim so ugodno dognane. Natančno se še ta teden naznanijo; tudi izdaja voznih listkov (kart) pričela se bode prihodnje dni.
(Pred perotnim sodiščem) je bila končana obravnava proti znani tatinski družbi 3. t. m. zvečer. Dobili so Friškovec 4, Abe 6, Lotrič 5, Keber 5, Anton Prelovšek 8, Jenko 2 leti in Janez Prelovšek 13 mesecev.
(Poizvedba.) Na vprašanje, izraženo v Slov. št 50 2. marca 1893, naznanja se nam od župnega urada v Osilnici, da je Valentin Kotnik umrl v Ljubljani j 13. nov. 1892 v civilni bolnici. Toliko smo zvedli ' po dobroti. Uradnega sporočila nismo dobili.
(Iz Trnja na Krasu.) Za zgradbo nove duhov-uijske cerkve v Trnju je daroval neimenovani »dobrotnik iz Gradca" 50 gld.
(Romanje v Rim.) Pri sinočuem posvetovanju v katol. družbi je pojasnil g. Paulin, da je glede vožnje že vse določeno. Tja gredč se vlak ne vstavlja, razven toliko, da se romarji okrepčajo. Nazaj pa sta dve progi za povrat odmenjeni. Lahko se vozi tudi po brzovlakih. — Za bivanje v Rimu je določeno pet dnij, izmej katerih se lahko jeden porabi za v Neapelj. Sicer pa je -vsakemu svobodno ostati tudi dl;e; saj veljajo karte 30 duij. Namerava se dati
tiskati mala knjiž ca z načrtom rimskega mesta, ki bi bila romarjem za kažipota Ker je pa vsekakor potrebno za romarje, da imajo koga, ki jim more kaj svetovati in kaj pretolmačiti, zato bi bilo najbolje želeti, da se prijavijo gospodje, katerim je Rim že znan, ali kateri so vešči laškemu jeziku, da bi blagohotno prevzeli nekako vodstvo za kako manjo skupino romarjev. Tudi za nazaj bi se veljalo že zdaj pomeniti. Velika večina romarjev bo gotovo šesti dan ostavila Rim in si želela opraviti pobožnost, nazaj grede v Loreti, A s i s i, Bolonji, Padovi. Treba bi bilo tedaj že naprej določiti načrt, po katerem naj bi se ravnali, da bi bilo tudi po teh krajih v kolikor mogoče, vse skupno.
(61ed^ ladij došlih v Reko) se nam dodatno poroča: V 51 št. Slovenca omenja dopisnik iz Reke, da se prva 1 a d i j a imenuje »H u m" ter ima na sebi kanone teže 900 ton. Enako »Navtilus nosi kanone v teži 570 ton" itd. To je treba pojasniti. Vsa ladija »Hum" ima vsebine 900 ton te se pravi: ladija sama toliko tehta, ali bolje rečeno, voda, kojo ladija razrine, (das ver-drangte Wasser), nikakor pa ne topovi. Tudi največja in najtežja oklopnica na svetu ne nosi topov v skupni teži 570 ton. Hum ima 4 topove 15 cm kalibra, ki streljajo 27 kg težke projektile. »Navtilus" in »Albatus" imata pa le po 2 enaka topova. Ti topovi so še starega sistema Wahrendorf. Ra-deckj ima 15 Kruppovcev po 15 cm kalibra, kojih granate tehtaio po 31 kg. top sam tehta 4 tone. »Hum" je bila izdelana 1. 1861, tedaj je bila že v bitki pri Visu, druge omenjene ladije so bile izdelane leta 1872 in 1873.
Telegrami.
Dunaj, 6. marca. Pri nadaljevanju budgetne debate je izjavil trgovski minister, da bi odpadek krajcarja za dostavljanje ' poštnih pošiljatev na deželi znašal 800.000 goldinarjev. Reforma se da izvesti le polagoma, naglaša, da je treba gledati, da se zboljša položaj ženskam, službujočim pri pošti. Nadeja se, da se vrede še to leto plače poštnim služnikom. Potem je govoril o zboljšanih razmerah pri avanzovanju ; poštnih in brzojavnih uradnikov, o zboljšanju stanja uradnikov pri poštni hranilnici, o tem, kako se ozira na jezikovno jednako-pravnost posebno pri poštnih hranilnicah in kako živahen je promet s cheki. I BudimpeSta, "5, marca. Državni zbor je dovolil podaljšanje budgetnega provizorija. Pri debati je izjavil ministerski predsednik, ; da se trdno drži cerkveno - političnega programa in ga bode tudi izvel.
Sofija, 6. marca. Knez se je z orijent-skim ekspresnim vlakom danes zvečer povrnil. Mesto je razsvetljeno in v zastavah. Prebivalstvo mu je priredilo sijajen vsprejem.
Hamburg, 5. marca. Bakterijologična preiskava pokazala je jeden slučaj kolere, i Madrid, 6. marca. Sedaj se vrše volitve za zbornico poslancev. Dosedaj je voljenih 9 vladnih, mej njimi finančni minister, 13 republikancev, mej njimi Castelar, Zorilla, in trije konservativci. Madrid je volil 6 republikancev in 2 monarhista.
Peterburg, 5. marca. Uradna izjava i „ Praviteljstvenega Vjestnika" pravi, da se ruska vlada drži načela, da se ne meša v notranje bolgarske zadeve, ali vendar ne i more molčati, ko se s spremembo ustave ' pripravlja napad na vero bolgarske dežele. Cesarska vlada želi, da bi energična opozicija, ki se prikazuje mej duhovščino in do-bromislečimi bolgarskimi državljani, se razširila na vse prebivalsto in odstranila pretečo
! nevarnost._
i -
Umrli so:
3.	februvarija. Marija Hofman, računskega svetnika hči, 23 let, Rimska cesta 3, jetika. — Ana Mauser, posestniea, 89 let, Gradišče 9, ostarelost.
4.	marca. Marija Bezlaj, tesarjeva žena, 29 let. Poljanska 1 cesta 66, jetika. — Ana Uraniu, delavčeva hči, 20 mesecev ( Soteska 6 boljast.
V bolnišnici:
2.	marca. Matija Kos, gostač, 57 let, jetika.
3.	marca. Joief Ivan, *ostač, 67 let, kap. — Marija i Cankar, delavčeva Jena, 34 let, jetika. — Jožef Heilaj, k»j/ar, ' 51 let, Caroinoma hepatis. — Karol Peternel, delavec, 24 let'
jetika.
Tujci.
3. marca.
Pri Mali&ii : Hoffman; Aal, Reingruber, Miiller, Hans-■wald. trgovci; Dum, Schiitzer, potovaloa, z Dunaja. — Sieg-mund, trgovec, Fiirst in Puchs, potovaloa, iz Prage. — Pamer, trgovec, iz Trsta. — Schmidt, kav&rnar, iz Novega Mesta. — Mikolasch, uradnik, iz Siska. — Krenner s soprogo iz Škofje Loke.
Pri N/ -mt: Jeberger, VVedan, Pollak, Stein, trgovci, z Dunaja. — Boskovitz iz Budimpešte. — Fiissel, trgovec, iz Prage. Schiesl, trgovec, iz Monakovega. — Dekleva trgovec, iz Slavine. — Novak, potovale«, iz Kaniže. — Ferman 8 soprogo iz Celja. — Falb iz Berolina.
Pri bavarskem dvoru t Molaro, trgovec, iz Vidna.
—	trrandi iz Kranja. — Viani, kovač, z Reke.
Pri avstrijskem earu: Reher z Gorenjskega, — Cerov iz Kostanjevice.
Pri Juinem kolodvoru: Zuecco iz Monakovega. — Jelinek, potovalec, z Dunaja. — Kapper, potovalec, iz Smihova.
—	Suppanz iz Ilir. Bistrice. — Ažman iz Postojine.
Vremensko sporočilo.
a rt Q	Cas	Stanje		Veter	Vrem e	> S O 3
opazovanja		zrmkoraeni v mm	toplomer« po Celziju			5 a « " a
S	7. u. ijnt. 2. n. pop. 9. a. »več.	739-7 739-7 741 6	2-4 66 12	si. vzh. m. vzh. si. vzh.	del. jasno jasno »	000
j 7. u. zjut. 261 2. u. pop. | 9. a. zvee.		740 0 737 0 736 1	-2-8 66 28	si. vzh. n n	jasno n	000
Zahvala.
142 (1)
srednja temperatura obeh dni 3 4° in 2 2°, oziroma za 11 in za 0'3' pod normalom.
Za skazano čast dne 28. februvarija se prav prisrčno za hvaljujem visokočast. g. župniku A. G o 1 o b i č u , visokočast. gospodoma katehetoma Fr. Kreku in Iv. P a v 1 i č u , gospo-dičinam učiteljicam in sploh vsem, ki so mi blagovolili poslati svoje slike. Ta dan mi bo v resnici ostal v blagem spominu.
Cerklje, dne 1. marca 1893.
Andrej V" vktii.
Zalivala.
Velesastiti gospod Josip K 1 e m e n č i 6 , c. kr. proferšor v pok, je izvolil poslati za šolsko zastavo znesek 10 gl. Pod-pisanec se iskreno zahvaljuje za ta velikodušni dar, želeč, da bi dobri Bog blagega gospoda ie mnogo let ohranil.
Šolako Vodstvo v ŠkOolJ&nu pri Turjaku,
Ani 5. marca 1898.
Ivan Cerar,
šolski voditelj.
Svojo bogato zalogo
raznovrstnih yoz
priporoča preoastiti duhovščini in si. občinstvu tvrdka
Franc Šiška,
kovač, 143 3—1
v Ljubjani, Marije Terezije cesta št. 6.
»•"Naročila se izvršujejo trpežno, lično in po najnižjih cenah. ^B
St. 1669.
Občinski »vet deželnega stolnega mesta I^jubljane je v seji due 5. januvarija letos uravnal prejemke aktivnih mestnih uradnikov Ljubljanskih, uredil občinske urade in ustanovil dotične službe.
Vsi mestni uradniki, kar jih je vzetih v službo s (stalno) plačo, so razdeljeni v šest Činovnih razredov. Cin uradnikov določa mero njegovih prejemkov, kateri sestoji
a)	iz plače in
b)	iz aktivnih priklad.
Plača je določena vsakemu činovnemu razredu v treh stopinjah. Te so v:
T. čin. razredu : 2000, 2200, 2400 gld.
II.	„ „ 1500, 1650, 1800 „
III.	„ „ 1200, 1300, 1400 „
IV.	„ „ 1000, 1075, 1150 „
V.	„ „ 800, 875, 950 „
vi. „ „ 600, 675, 750 „
Na višjo stopinjo jednega in istega činovnega razreda se pomakne uradnik, kadar je popolnem zadovolilno služil po pet let v tem činovnem razredu.
Aktivitetna priklada znaša v
I. čin. razredu letnih: 400 gld. II. „	. 300 „
III.	„	„ 240 „
IV.	„	„ 200 „ V. „ „ , 160 „
VI. „	„ 120 „
Uradnikom, katerim d& mestna občina stanovanje, ne gre aktivitetna priklada. Pri odmerjanju penzij-skih pripadnin se jemlje v račun samo plača, katero je uradnik užival zadnji čas.
Praktikanti niso uvrščeni v nobeden činovni razred, vendar pa imajo zuačaj mestnih uradnikov, kar se tiče opravljanja njihovega službinskega posla; a v prisego vzeti jih je še le po jednoletni, popol nem zadovolilni poskusnji praksi, katera se jim všte vaj pri odmerjanju penzije v službinsko dSbo.
Na podstavi teh določil so razpisane vsled sklepa občinskega sveta nastopne službe.
A.
1.
Služba prvega magistratnega svetnika s
prejemki I. čin. razreda;
služba druzega magistratnega svetnika
s prejemki II. čin. razreda; služba policijskega komisarja s prejemki
II.	čin. razreda:
služba magistratnega tajnika s prejemki
III.	čin. razreda;
služba prvega mestnega komisu^a s prejemki III. čin. razreda:
služba konceptnega pristava s prejemki
IV.	čin. razreda ;
služba druzega mestnega komisarja s
prejemki IV. čin. razreda ; služba magistratnega konoipista s prejemki V. čin. razreda.
Za te službe izimši ono družeča mestnega komisarja je zvan načeloma (t j. brez šunde določilu § 29. alin. 2 obč. reda za deželno stolno inesto Ljubljano) le tisti, kdor je zvršil .juridično-politične študije na kakšnem tudeželskem vseučilišču, z dobrim uspehom prebil teoretične državne izpite in naredil praktični izpit o političnem uradovanju.
4.
6.
t.
8,
B.
1.
4.
Služba mestnega fizika s prejemki II. čin. razreda;
služba policijskega zdravnika s prejemki IV. čin. razreda.
služba mestnega zdravnika ^prejemki V. čin. razreda;
služba mestnega živinozdravnika s prejemki VI. čiu. razreda. Za prve tri službe treba doktorata vsega zdravilstva oziroma med. & chir.. fiziku vrhu tega fizi-katskega izpita, a živinozdravniku usposobljenosti, kakoršno zahteva država.
C.
1. Služba mestnega Višjega iuženčrja s prejemki II. čin. razreda;
2.	služba mestnega iniendrja s prejemki III. čin. razreda;
3.	služba stavbinskega asistenta s prejemki V. Čin. razreda.
Višjemu inženirju in inženerju je treba kakšue-tudeželske tehnične visoke šole spričevala o drugem državnem ali diplomskem izpitu iz inženerske ali visokostavbinske stroke in spričevala o izpitu za državno stavbinsko službo.
Za stavbinskega asistenta se sprejme tudi tak, ki nima usposobljenosti označene v prejšnjem odstavku, da je le praktično izurjen v stavbinski stroki.
Č.
IV
118 3-3
V Ljubljani, dne 16. svečana 1893
Služba mestnega računarja s prejemki II. čin. razreda;	'■'<
2.	služba |mestnega blagajnika s prejemki
III.	čin. razreda ;
3.	služba računskega revidenta s prejemki
IV.	Čin. razreda;
4.	služba blagajničnega kontrolorja s prejemki IV. čiu. razreda;
5.	služba r&ftunarstvgfeega ofioijala s prejemki V. čin. razreda;
6.	služba računarstvenega asistenta s prejemki VI. čin. razreda;
7.	služba blagajničnega asistenta s prejemki VI. čin. razreda.
Kdor hoče dobiti katero teh službinskih mest, mora dokazati, da se je izšolal ali na velikem gimnaziji ali na veliki realki ali na zavodu jima jedna-kem ter da je prebil izpit iz državnega računarstva in blagajniški izpit.
2>.
1.	Službi dveh oficijalov s prejemki IV. čin. razreda;
2.	službi dveh oficijalov s prejemki V. čin. razreda;
3.	službi dveh kancelistov s prejemki VI. čin. razreda.
Te službe pripadajo pomočnim uradom in so oprrdeljene takim, ki so zvršili vsaj ali mali gimnazij ali malo realko ali učilišče tema jeduako in ki so primerno izurjeni v manipulacijskem pi-sarničnem poslovanju.
E.
Sprejme se naposled v občinsko službo:
1.	Konceptni praktikant, ki je po juridično-političuih šnidi|ati z»ršeiiih na tudeželskeiu vseučilišču, naredil teoretične državne izpite ; določen mu je adjutum, ki znaša 600 gold. na leto, a zjflasiti se mora za izpit o političnem uradovanju v teku treh let od dne, kadar nastopi službo.
2.	Blagajnični praktikant, ki mora biti v obče vsposobljen za uraduika pri mestnem računstvu ali pri mestni blagajni,ci, samo treba ni, da bi že imel predpisana izpita, pač pa je zavezan ja naredili v dveh letih od dne, kadar nastopi službo ; za te dobe uživa adjutum letnih 480 gld.
3.	Praktikant pri pomočnih uradih; adjutum 480 gld. na leto.
Prošnje za te službe je pravilnim event. torejf službinskih) pSiem vlagati
do dne 30. marca meseca letos.
Glasiti se je prošnjam na občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane in biti jim je opremljenim z dokazili o predpisani vsposobljenosti. o starosti, o znanji jezikov, zlasti o znanji slovenskega in nemškega v govoru in pismu, ter o vseh druzih mero-dajnih osobnih razmerah prosilčevib. .
Novoimenovanim uradnikom, kateri dosle ne služijo pri mestni občini Ljubljanski, bode nastopiti službo Vsaj dnč 1. julija letos, s katerirt dnevom je začeti poslovanje reorganizovanim občinskim uradom.
Grasselli,
župan.
-Hi Dunajska borza.
Oni e. maroa.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	98	gld
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	98	.
Zlata renta davka prosta.....117
Papirna renta 5%, davka prosta ....	—	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	990	„
Kreditne akcije, 160 gld................340	,
London, 10 funtov stri..............121
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ... ....	5	,.
Nemških mark 100 ..............59	„
90 70 45
75 . 10 62«/, 69 „ 22",„
Dn6 4. mar o*.
Ogerska zlata renta 4% . ... 115	gld.	95	kr.
Ogerska kronina renta 5%, 200 kron . .	05	„	45	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 frld. . .	147	.	50	„
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld.	168	„	50	„
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . .	196	„	25	„
Zastavna pismaavstr. o»r. zem. kred. banke 4 %	98	„	20	„
Zastavna pisma „ 4101	„	10	„
Kreditne srečke. lOo eld.	196	„	50	.
8t. Genois sre.-ke. 40 .fld.	67	B	—	,
4% srečke dunajske parobrodne družbe . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. .
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld.......
Windischgraezove srečke, 20 gld. . .
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 »rld.| Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 «1. st. v. 2945 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . — Papirni rubulj	'
140 gld. 18 „
— kr. 75 .
69 76 23 159
75
<57 V».
List ,Mcrcur4.
Zanesljiva lnformaolja o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi, Svčti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina * poštno pošiljat vi jo vred gld. 2 60.
Menjarnična delniška družba
„31 EB€1J R"
VVoltzeile it. 10 Dunaj, Mariihilferstrasu 74 B.
Veatnl naavetl -J£& za
kolikor mod visokega obreetovanja
pri najpopolnejši varnosti n n 1 o ž <> n i h (j 1 u v n i C.