takariia t ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Wpoldiifi • n .s*r,k Uradne ure za stranke so od 10. do 11. kazniko lnp i 'r>.' .a° POfoldne vsak dan razen nedelj in , v. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ^ROČNIMA , , sprejemajo : : : Avslrn n i: fe,oletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za k *.,»uKr®"0 m Bosno K 21'RO. nnllotna KIO-Rf) .'fihtlpln a ^Ročnima , , sprejemajo Avstro o fe,ole,na PO pošti al_ _ ________________ R 111 ,Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna n i f6(na za Nemčijo celoletno K 26-40; za inozemstvo in Ameriko celoletno K 36--. : : Posa mezne številke po 8 vin. 'Mm AAKdA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / ob pol 11. dopoldne. •. •. • UFRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od S. do J2. dopoldne in od 3. do zvečer Inserad enostopna petitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in leklarne 40 vin. — Inserale sprejema upravniitvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. s*ev. 603. V Ljubljani, v sredo dne 11. junija 1913. Leto III. Potreba Redlovega samomora. . Mm "Hkacija sklenjena na Dunaju in v Berlinu. fRskega^!'-01. ,°.cs- in kr. polkovnika ter ces. Mislili, do V °lla Uvedla je spravil gospode, ki so }'eiieiri v 10 nSa a^era »Častno« rešena z revol-k Oeorsri zadrego. V državnem zboru edirt0,.° P°sameznostili samomora molčal; sija 'pov7r vi^'1’ le i31'0 to- da vojaška komi-argiiinents ,°-c špionovega Samomora. Ta .rR2unieVan^3a i?a. v javnosti nobenega dela, da'sla’ ajt’ i’e vojaška komisija vi-samotnorin ?osp°d polkovnik pripravlja na 111 ce se je mogel Redi ustreliti, ne da je bilo prvič nerazum bi bil tovo* l^!.sy°i revolver 'ei Drišpt k 111 JC mugic ugan orowning. na njegovo mizo. PrePreč^n^c"' Ka n'So tf|Koj aretirali, da bi bih kod fe“„1 .amomor, brownii die, za k; da sami s rin-m Rlc ... nastalT- « Je bržčas razlog, da je nenadoma Dreeei ,Pov?ein nova Avstrijo nih potil1 je prigef bro”^1 ’ ie clrugip UKanka- od- 'spodje, zr ^enda san _______________ or %dl°vem samomoru ne pride v°rbi, nic?me’.za .^atere J’e nioral Georgi go-0 Prostori- sam’ spoznavajo, da se s povestjo nikamor 'iinem “ verzija, ki prihaja po preko inozemstva v -BSna brzojavljajo. Anzeiger« sledeče da ima ondotni presenetljivo po- 'Lokai °oilo; H *VlS0k * N Pisniku ul'°]a1ki funkcionar je izjavil našemu ! asd I{riv ^ila veb’ko večja, če bi bila ie di [as,nM zadevo javnosti, kajti razu-bilo Dričtrt i. .'^a 'z Redlovega priznanja Pr>šlo do ce javnega znanja, izhajala nevar- nost vojne. Zato so spoznali za‘ umestno zapreti za vedno ta usta, iz katerih bi bile lahko prišle tako težke izjave. Šele po sporazumu z merodajnimi krogi v Berlinu se je sklenilo rešiti zadevo z Redlovirn samomorom.« Z ozirom na zavarovanje javnosti, ki ie prišlo v Avstriji v modo, ne more živ krst reči, koliko je na tej bajki resnice, koliko pa izključene tendence. Eno pa je gotovo; Zdaj kriči zadeva še bolj po javnosti kakor prej. Pretveza z vojno nevarnostjo je prav spretno izmišljena, dobra pa je. le za politične otročaje. Ce bi bila prišla berlinska vest iz peresa gospoda Kanije, bi bila še najbolj razumljiva. Mož, ki je cele mesece špekuliral na vojno strast, zna uvaževati tudi miroljubnost prebivalstva. Ali komu hočejo gospodje dopovedati, da bi mogel spraviti proces proti Redlu mir v nevarnost? Ces. in kr. polkovnik,.bi bil prišel pred vojno sodišče, ki zna tako strogo varovati tajnosti, ki niso nikomur nevarne, da ne bi bil nihče izvedel najmanjše podrobnosti, ki bi mogle škodovati razmerju do tujih sil. Še pri civilnih procesih zaradi špionaže se izključuje javnost, čim pridejo v razpravo količkaj kočljivi momenti. Pa da bi bil tak strah mogoč pri vojnem sodišču? Te naivnosti ne smejo pričakovati pri avstrijskih narodih. Bujna fantazija je lepa reč, ako gre za umetnost. V tej realnosti pa je treba jasnosi, Te pričakuje ljudsvo od parlamenta. >eb'' konfern^1 -USa Josipa Srebrniča na V. de-jZl 1101 v Podgori dne 11. maja 1913.) Ar'edelsfvw ija a&rarno vprašanje je važnost (\?veŠko gne Zgodovina nas uči, da se je ri , Vek je n P°darstvo pričelo s poljedelstvom. °bivanie 3 Toprej obrnil ves svoj trud za pri- vvd sije ------ Agrarno vprašanje. ?P.Vva si In surovin za obleko in streho. ,Une. za sv^R.deiec vse svoje životne potreb- 0rnw.Obde,0 >" Svoie t1ružine r . °dje. ti,., 3l je polje, izdeloval saj p raPra tein Ije tfe °V£ avlfar[si - - .......... D°|je(|l0zo & obutev sagi. Šele z rei .."e,s.tXa.111 znanja človeka so svoje družine rabo izdeloval . si je pa tudi je platno in volno za obleko, razvo- •JdDrej r;r'^v;a. 'n znanja človeka so se ločili tl el°val j i °v po,iedelca; poleg njega ie ! Rlec «...rvnslei veaje spretnosti kovač orodje. ec sui,-„T o 7 ^icuiosu Kovač orodje, Rrpejj B°utati pridelki pa so tudi postali riv° ie tni-l3-avaP«,u kkTra po trgovini. Poljedel-t»5y°iu ?n 1 p°dlal?a obrti in trgovini. V daljšem se rokodelci skupljali v mestih in If ter v 1 ---- w 1 onupijuu V »UVOIIII lil f^ekeoJ ■ sele takrat nastopila prava, razlika ^dalnortui1 ok)rtnega stanu. Kmet je zašel pod ',r Ri gosnnr)aSt,t^op'm J'e n,esta in trge ščitil de-tl!i dk0v „ ar;, eJ ]'e oci ni'h dobival glavni vir Dr °val ar a^av§cilli.in carini, dočim je kmet vSakp HC,nvt.in )e Plemič in duhovnik Da Rioni nav,yciUe- Reželni glavar se je sča-Sp ^Sčaiip r ^ak)1|osti fevdalcev naslanjati vi ,av>l tu h; večiih dohodkov v denarju si je ar sčnsn Prvo stalno vojsko, s katero je of hIemkv:Pnia ,zav'adal ostale stanove, to je lo boditvi ■ duhovnikov in meščanov in po Sp'.Stoletii 12 robote tudi poljedelca. Izumitve nJe razviin° a °brt' novo podlago, tako da ih! obrtncrT ,r|dnstrijo ter je rokodelstvo in rev'9 2a nm- 3 PoteK velike industrije brez po-kip delec ip Vaian\e izdelkov, tako da služi nJ ne morpZa oianjše vsakdanje potrebe tam, Svojih n Ye ],,ka industrija naravnost zala-t*odul(tov ali pa kjer dela za lokalne in individualne potrebe. Mali obrtnik je tako postal odvisen od srednjih stanov, med katerimi živi, s tem pa tudi reakcijonaren. V velikem javnem življenju si stojita nasproti na eni strani veleindustrija in veletrgovina ter fabrični delavci, po drugi strani fabrični delavci v mestih in poljedelci na deželi. Fabrično delavstvo se zaveda večje svoje važnosti pri proizvajanju blaga, zato nekako od zgoraj doli gleda na kmečkega delavca in poljedelca. Socijalno-de-mokratična stranka preveč poudarja vsled tega važnost kapitalizma, industrije in trgovine in se često stavlja v nasprotje s poljedelcem. To razmerje je nezdravo. Zaradi tega je tudi poljedelec nasproten socialni demokraciji. Le-ta mora torej spraviti interese delavca in poljedelca V sklad, predvsSm mora skrbeti za širši razvoj organizacije po deželi, kjer je poljedelec v večini. Krepek razvoj socialne demokracije je mogoč po sedanjem sistemu le v takih državah, kjer prevladuje industrija, v agrarnih državah pa ie socialna demokracija obsojena na manjšino. Agrarno vprašanje pa je važno tudi za one industrijalne države, kjer so meščanje in delavci v ogromni večini, kakor na Angleškem, kjer skoraj ni malega in srednjega posestnika, kajti tudi te dežele so vezane na blagostanje poljedelstva v drugih za pridelovanje surovin ugodnejših deželah. Med Slovenci imajo poljedelci skoraj 2/3 večino nad meščani in delavci, zaradi tega je za slovensko socialno-demokratično stranko agrarno vprašanje posebno važno in je treba, da stranka ta problem reši. Treba je organizirati poljedelca samostojno, posebno gospodar-•skp- Treba pa je tudi pridobiti poljedelca za politično delo. Po sedanji poti organizacije, agita-C1-ie 'n časopisja pa to ni mogoče, ker se vse Anica Rihla. preveč ozira le na delavca in zanemarja kmeta, i Zato je posebno treba skrbeti za politični in strokovni poduk kmečkega prebivalstva s tem, da se prične izdajati poseben list, za Goriško tednik, ki naj bi se morda imenoval »Kmečki List«1. Poročevalec predlaga resolucijo: Deželna konferenca poudarja važnost agrarnega vprašanja in nujno potrebo samostojne organizacije kmečkega delavca in poljedelca in to za Goriško s posebnim ozirom na dejanske okoliščine, da tvori kmečko ljudstvo ogromno večino v deželi. Pozivlje se izvrše-valni odbor stranke, da se intenzivneje peča z agrarnim vprašanjem, da sklene izdajanje tednika za kmete in da se končno da direktiva deželnim organizacijam glede postopanja med kmečkim prebivalstvom. Sodrug Kopač pobija precej ostro nepravilno stališče poročevalca. Za socialno-demokratično stranko je dejanski važno organizirati delavca in pred vsem mestnega fabričnega delavca. Poljedelcu danes ni pomagati z nobeno posebno gospodarsko organizacijo, ker je kmet vsled napredujočega industrijalizma in izseljevanja delavstva s kmetov v industrijalna središča obsojen na obubožanje. Kmetu se mora to jasno povedati in mu razložiti, da so njegovi končni interesi isti kakor delavčevi ter ga pozvati na vstop v politične organizacije socialno-demokratične stranke, kajti le z zmago socializma se premeni gospodarsko razmerje stanov v državi in le z zmago socializma se odpomore istočasno bednemu položaju poljedelca in delavca. Ne zdi se mu dovolj važno, da bi se agrarno vprašanje obravnavalo po deželnih konferencah, ker se tod tako kompliciran problem sploh rešiti ne da. (Dalje prih.) Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 10. junija 1913. Zupan dr. Tavčar otvarja ob 6. popoldne javno sejo, konštatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika Bonača in Štefeta. Iz naznanil predsedstva omenjamo, da je podaril monsinjor Tomo Zupan ob priliki imenovanja za častnega meščana občini 100 K. Župan naznanja, da bo porabil to vsoto za mestne uboge. — Deželna vlada naznanja, da je dobil mestni dekliški licej pravico javnosti in dovoljenje, da sme izdajati državno veljavna zrelostna izpričevala. Glede zgradbe javnega pisoarja ob Dolenjski cesti naznanja župan, da je izročil zadevo stavbnemu uradu, ki se pogaja glede nakupa primernega prostora z g. Westrom. — Na interpelacijo obč. svetnika Likozarja glede pobiranja smeti v šentjakobskem okraju naznanja župan, da se je odredilo pobiranje smeti ob treh in petih popoldne. — Proti zapisniku zadnje seje ni bilo ugovora, torej je odobren. Personalnega in pravnega odseka poročila. Poročevalec dr. Novak; Mestni občinski svet je sklenil na seji 3. decembra 1912 zakonski načrt za pobiranje kanalskih pristojbin ter predložil načrt dež. odboru in dež. vladi. Deželna vlada jc predložila načrt ministrstvu in to je izreklo željo, da naj se izpopolni načrt tako, da se uzakoni tudi obvezna priklopitev vseh hišnih kanalov cestnim kanalom. Tudi dež. odbor naroča z dopisom mestnemu magistratu, naj sklepa o obligatorni priklopitvi. Ker je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da se izvrši obvezna priklopitev hišnih kanalov cestnim kanalom, predlaga odsek: V vseh ulicah, kjer so že cestni kanali, je vsak hišni posestnik dolžan, da zgradi na lastne stroške v teku enega leta (Dalje.) žaj/in h®lih kr'Hli je šla Anica Rihla. Sla je ntem ^kor H Pridružil- Prekrasno je st«.*! nip„;i. . atl dan okrog nje; v velikih zor- $k(w- nienili • . °krog nje; v velikih zor- SvifŽAejev; 16 po'£raval zeleni odsev vej in Šla ViijJ,Y, probliskujoči žarki solnca so se ni8vSVa .sk(v • °,cel1 kot migotajoče zlate igle. ^Sa^a, Ur • drevored: a po stopnicah gor Krenil , ole ^nica menila, da je še dovolj vUr!; Želen; J,vf. na desno k tolmunom in bre-'R vuina koiil. Mmuni, kjer cveto beli lok-Ru k- e bele n?eresdl Se grejejo drobne žabice, Vod;' J'°tele *eze sc? sklonjene nad uje, kakor v Vni^drakiin „ ne lasne lase namočiti v faiian’ potanii-wva poIeR rudu žabe so skakale doli „ ‘,V !n P9v°dni hrošči so se pre-Rtfcd Pastirji o,, ,llinim rastlinstvom, modri 2aa./'°itirni nnvi!? • ®va*’ v su,|kovitem letu tolmuna L™1 roža,lli- $,a sva mimo Nti .Rihla je kfp Se Pešpot razcepi... l|Ra i u • •. u a po nii dalje in dalje % e,,l0sila, krtt besede sva šla ... kot bi naju Rou .a Sania j1P 2a,carana•• • kot da bi cutihi, 'Ulj rt12ginila eseda vse uniči in da bi čarobni jp02d. ZelVn’ i *)rez besede sva stopila v 1'ehL k zraku 1p?lsvit. presut z zlatom, trenc-, S. zvižani: Pndaj. Kosi in drozgi so si WKieiebnnp'- k?t ondaj... naPornni *• zasepetala je Anica Rihla ne Sem 'n ,iedva SiiŠPP-’ Sem pokazal. Ich habe schon so viel fiir dicli getan, dan mir zu tun fast nichts mehr iibrig bleibt — so velike rjave oči Anice Rilile govorile meni, ko sva se vračala . . . Usta niso govorila niče-sar.* • • }e semtertja, ko se je pritisnila k meni, mi je poljubila vrat ali ramo. Sla sva polagoma, btaroboleslavski zvonovi so doneli veličastno, todci nisem slišal v njih nic drugega, nego melodijo kovine . . . niso govorili ... V moji duši je bilo grozno tiho. Kakor po kakšnem divjem vzkriku v praznem prostoru . . . Niti ena misel se ni zasvetila, niti eno čuvstvo se ni oglasilo Kot v sanjah sem videl izraz njenih oči: Ich habe schon so viel fiir dicli getan, dafi mir zu tun fast nichts mehr ubrig'bleibt... ❖ j. Kot vrsta brezuspešnih lepih sanj ležijo v mojem spominu dnevi, kateri so sledili... Enolični, sivo, zaspani dnevi. Ničesar ni bilo v njih: niti očitanja vesti, niti sočutja, pa tudi niti najmanjšega drhtenja sreče . . . Kot prazen voz, pokrit z belo plahto, kadar se pelje po nedosledni pusti cesti, kjer se na desni in na levi topol za topolom polagoma pomika mimo, sicer pa vedno isti horicont, vedno ista okolica — konji nehote korakajo, toliko da se prestopajo in voznik iz navade še drži vajeti v roki, nagne glavo na stran in dremlje •— tako nekaki) se je moje življenje pomikalo k najbližjemu cilju, k Prvemu oktobru. Anica Rihlp. /e pogosto zrla v O c/. DrŽSni me ie za loke m gledala dolgo in oolgo. Čutil sem, da bi me rada stresla, zbudila in mi rekla, kako vazna m pomenljiva ie sedania doba, ki jo preživljava toda kakor v tistem pravljičnem začaranem vitezu se ni v meni nič zganilo. Časih zopet je pripovedovala vse spomine svoje ljubezni pred mojo dušo: dolgo naivno historijo dekliškega srca od prvega srečanja, njegove boje, kljubovanja, gnjeve, udajanje sc, njegovo obupovanje in zasvite sreče — oh, vedel sem vse to, saj sem vse to zasledoval. Drugič se je zatekala v prihodnost: slutnja, da pride dan, ko se razideva in se ne snideva več, jo je navdajala z bolestjo. Drugič je zopet zanosno filozofirala: naj se zgodi karkoli, ona, kakor tista deklica v Schillerjevi pesmi, sprejme vse, kar pride, kajti »ich habe gelebt und geliebt«, je citirala. Časih pa je tudi tiho plakala. Potem je imenovala ta jok »solze nad svojo obupno srečo« . . . Naposled je pa nastala doba, da je njena ljubezen sploh nehala govoriti. Nič ni govorila. Kot dvoje senc sva sedela drug pol^g drugega in kot dvoje senc sva hodila skupaj. Kako neprijazni, tuji in vsakdanji so mi v tem času postali vsi kraji, kjer sem preje toliko ljubil. la pota in klopice v grajskem vrtu, promenada v gluhovskem gaju, travnik ob Labi. in les. ta listnati gosti les okoli Hovštke! Kot jetnik sem se zdel sebi, hodeč po teh krajih in spominjajoč se zašlih časov prostosti in svo-b< : In z vsega tega kakor da ie bila opra- Tmu poezija, pel in barve: grajski vrt je na-» • t zasmrdel po vlagi, zanemarjen je bil. mm on; ghibovski #jaj je bil skupina drevja, na-v: ; :ga drevja, od koj^ga je bilo nekaj trohnečega j n polnega sršenov; v gozdu okoli Hov-štive ;e prebivalo na miriade besnih komarjev — oh, stara n Vonja svetopisemskega Adama... Izgubljeni raj mlačlosti . . po pravomočnosti zakonskega načrta** za pobiranje kanalskih pristojbin hišne kanale, posestniki ob cestah, kjer še ni cestnih kanalov, pa po preteku enega leta, ko se zgrade kanali. Posestnikom, ki ne bi hoteli zgraditi kanalov, zgradi kanale magistrat na stroške posestnikove. Obč. svetnik Rothi predlaga resolucijo, da se oproste obče koristne stanovanjske zadruge kanalskih pristojbin. — Obč. svetnik dr. Z a j e c izjavlja, da bo klub obč. sv. S. L. S. glasoval proti odsekovemu predlogu. — Občinski svet sprejme nato predlog odseka in Rotli-lovo resolucijo. Obč. svet. dr. Novak poroča dalje o načrt iy pogodbe med mestno občino in nemškim viteškim redom, ki odstopa občini nekaj sveta in stari rimski zid za c. kr. obrtno šolo na Mirji in sicer pod pogojem, da napravi občina na eni parceli javen vrtni sad, okolo rimskega zidu pa ograjo in če izroči vse izkopanine na tern svetu nemškemu viteškemu redu. — Odsekov predlog je, da sprejmi občinski svet to pogodbo, ki jo je nemški viteški red že podpisal. — Sprejeto. Stavbni nadsvetnik Franc Pavlin je odložil podpredsedniško mesto v upravnem odboru mestne hranilnice in odsek predlaga, da se mu izreče za njegovo delovanje zahvala. — Sprejeto. Občinski svetnik M i 1 o h n o j a poroča o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede sistemiziranja enega mesta oficiala in dveh mest praktikantov, opuste se pa tri mesta pomožnih uradnikov. Odsek predlaga, da obč. svet sprejmi predlog ravnateljstva. Obč. sv. L i 11 e g zavrača odsekov predlog, ker gre le za tem, da se protežira gotove uradnike. Predlaga: na novo naj se sistemizira v 5. činovnem razredu eno mesto, v 6. dve mesti, opustita naj se pa dve mesti v 7. činovnem razredu. Poročevalec M i 1 o h n o j a pojasnjuje, da občinski svet ni upravičen sklepati o sistemi-ziranju novih mest, ker tak predlog stavi lehko le upravni svet hranilnice občinskemu svetu v odobrenje. — Odsekov predlog je sprejet, ker dirimira zanj župan. Finančnega odseka poročila. Poročevalec obč. svet. M i 1 o h n o j a predlaga v imenu odseka, da naj občinski svet odobri računski sklep Mestne hranilnice za leto 1912 in računski sklep kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912. — Sprejeto. Gustav Gale in Alojz Pavlin sta stavila mestni občini ponudbo za nakup mestnih stavbnih parcel ob Cesti na Rožnik in ob Poti v Rožno dolino. Odsek predlaga, da se nakup dovoli po 12 K za kvadratni meter. — Sprejeto. Stavbnega gdseka poročila. Poročevalec obč. sv. Št eni bo v: Pot v Rožno dolino, ki je bila prvotno projektirana na 17 metrov širine, naj se zoži na 10 do 12 metrov, ostali del naj se pa zasadi z grmičevjem. — Sprejeto. Franc Kušar, podjetnik mestnih voženj, prosi za podaljšanje teh voženj za nadaljno dobo 6 let. Odsek predlaga, da se pogodba podaljša. — Sprejeto. Davorin Rovšek in drugi so se pritožili proti odloku mestnega magistrata, ki je dovolil Schreyju zgraditi lfseno barako v Kolodvorski ulici. Odsek predlaga, da se pritožba zavrne, ker ni dovelj utemeljena in so pritožbe le zasebno pravnega značaja. — Sprejeto. Policijskega odseka poročilo. Poročevalec obč. svet. P i pen bach er poroča o letnem poročilu mestnega tržnega nadzorstva in predlaga, da se poročilo odobri. —-Sprejeto. Obč. svetnik S t e f e graja poročilo, ker je presuhoparno in želi, da bi dobivali v prihodnje obč. svetovalci tiskana poročila o tržnem nadzorstvu. Samostalni predlog obč. svetnika Šte-f e t a glede ustanovitve ogrevalnic se odkaže policijskemu odseku. Občinski svetnik R e i s n e r stavi naslednji nujni predlog: Mestna občina naj nakaže dramatičnemu društvu takoj subvencijo, ki je bila dovoljena za leto 1913, ne glede na to, če bo gledališka sezona ali ne. Občinski svetnik sodrug E. K r i s t a n stavi k temu predlogu dodaten predlog: Ljubljanski mestni občini se naroča, da vpraša deželni odbor, pod kakšnimi modalitetami bi bil pripravljen prevzeti skupno z mestno občino umetniške in gospodarsko upravo gledališča. — Oba predloga sprejme, občinski svet. Nato sledi volitev enega člana v upravni odbor mestne hranilnice. Na predlog občinskega svetnika Milohnoja se izvoli v upravni odbor odvetnik dr. Švigelj. Ob 8. zvečer zaključuje župan javno sejo,-, nakar sledi tajna seja. Ljubljana in Kranjsko — Meščanski poslanci »o zopet izdaji že leznlčarje. V silno zadrego je spravil mehčan ske poslance vseh narodnosti in barv predlog sodruga Tomschika, da se upostavi v letošnji proračun 17 miljonov kron za izboljšanje prejemkov železničarjev. Dolgo, dolgo so premišljevali meščanski hlapci vlade, kako bi prepre- čili vsako izboljšanje železničarjem.' Slednjič so izvolili v lepi slogi odbor, ki se je pogajal z [vlado, kako bi najlažje ukanili železničarje. V tem odboru so: nemški nacionalec dr. Stolzel, krščanski socialec Miklas in kar bo posebno zanimalo naše jugoslovane tudi Poljak Abra-hamovicz. Ta odbor je imel več posvetovanj z vlado in je v pondeljek izdal sledeči komunike, za katerega si je stekel največ zaslug finančni minister. Ta dokument izdajstva se glasi: Vlada je izjavila, da je pripravljena izvesti nameravane odredbe v teku treh proračunskih let, začenši z drugo polovico 1913. V ta namen se upostavijo že v najkrajšem času trajne izboljšave z letnim doneskom 6 miljonov kron. Vlada bo'zato za drugo polovico 1913 predložila naknadno predlogo za državni proračun 1913, da se zavaruje delni znesek 3 miljonov kron. Nadaljne odredbe, ki bodo zahtevale na leto 4 miljone kron, se pripravljajo za leto 1914. Pravtako tudi za leto 1915, ko bo potreba 5 miljonov kron. Od leta 191.5. bo skupen izdatek za državne železničarje 15 miljonov kron. Pokritje bo dobila vlada iz višjih prejemkov državnih železnic. — 2 miljona kron jc torej vlada že kar vnaprej odščipnila. ostalih 15 miljonov bo pa razdeljevala tako previdno, kakor odmerja zdravnik bolniku strup. Lahko sc seveda tudi zgodi, da prejemki državnih železnic ne bodo naraščali v teh letih in vlada bo zopet imela imeniten izgovor, da ni pokritja. Kakor mačka okolo vrele kaše hodijo meščanski poslanci in vlada okolo Tomschikovega predloga: radi bi ga naenkrat pojedli, pa si ne upajo, zato ga bodo zadavili rajše v manjših porcijah. — Strokovna komisija sklicuje v četrtek, dne 12. junija t. 1. točno ob 8. zvečer v zvezino pisarno v Selenburgovi ulici št. 6. II. plenarno sejo vseh odborov strokovnih organizacij v Ljubljani in okolici. Dnevni red jako važen, zato naj se vsi odbori, oziroma sodrugi, seje zanesljivo udeleže. — Odbor kovinarjev ima v četrtek, 12. t. m. ob 8. zvečer, v društvenih prostorih sejo. Obenem se naznanja, da je konferenca kovinarjev preložena na poznejši čas. — V nedeljo vsi v Rakovco pri Kranju, kjer prirede škofjeloški železničarji progo vzdrževalne službe veselico v gostilni g. Indiharja v proslavo 251etnega jubileja dveh železniških delavcev s sledečim sporedom: Godba, ples, med plesom srečolov. Začetek ob 3. popoldne, vstopnina prosta. K obilnemu obisku vabi veselični odbor. — Dantejeva »Nebeška kornediia« v filmu. »Neues Wiener-Tagblatt, 23. marca’1913 piše: Ko se nam predočujejo slike tega umetniškega filma, potujemo skozi grozote in skrivnosti, pregreho in pokoro. Z Dantejem in njegovim spremljevalcem Virgilom stopimo skozi vrata, katerih nadpis predrznega vsiljivca opominja na brezupnost, nahajamo se v lijakastem prepadu, ki nam predstavlja »Pekel«. 2e mesece se to umetniško delo predvaja, vsak dan po vseh velikih mestih Evrope in Amerike z naj-večjim uspehom. — V Ljubljani videli bomo to velikansko, fantazije polno umetniško delo od pekla 13. do pondeljka 16. t. m. v kinematografu »Ideal« pri vseh predstavah in so cene radi ogromnih nabavnih stroškov malenkostno zvišane. — Predstave ob 3., pol 4.. 6.. pol 8., 9. . , Kinematograf »Ideal«. Ne zamudite res izborni spored v Kino-Idealu. »Maskirana ljubezen« je drama, edina svoje vrste. Veleko-mični film je Buby in njegov prijatelj slon. Ne ve se, kaj bi se bolj občudovalo, ali 3 in polletnega Bubyja ali slona. Ostale slike so nrvo-vrstne. V petek največja senzacija »Dantejev l ekel«. V torek »Zuma«, ciganska drama in Max Lmder. Drugi petek »Skrivnost iz Cha-tcau Richmond«, velikanska detektivsko, privlačnost. Štajersko. . . ~ ^.e,is^‘ Hst. 2. številka »Ženskega lista« ri«i h • in fe d.0*31va v Kjfcvni prodajalni in v iilijalKi rudarskega konsurnnega društva v flrastniku. Zene, sezite po njem! ~ Hrastnlškim rudarjem! Pred nekaj dnevi je dobil rudniški ravnatelj anonimno pismo (pisatelja pisma rudarji prav dobro poznamo), v Kateiem ie tovariš prav grdo denunciral starega tovariša, ki dela že 32 let v rudniku. Gotovo ne bi omenili tega. ako ne bi take podle denuncijacije škodovale vsem rudarjem. Sploh opažamo že dlje časa, da se je vgnezdila med nrastniske rudarje skrajno grda navada tožare-tija in obrekovanja. Rudarji! Tovariši! Zaslepljen je, kdor misli, da si bo s takim ostudnim sredstvom izboljšal svoj položaj. In tudi možato ni, če zatoziš zahrbtno tovariša, ki prav tako tipi kakor ti. Vsakdo ve, da je položaj rudarjev v Hrastniku skrajno žalosten, ali tako prijatelji, ga ne bomo izboljšali. V nobenem drugem kraju ni tako malo solidarnosti med ru-pr' nas" ona zaVedna. krep- M fa so zvesti č,ani rudarske »Unije« so razredno zavedni in ponosni delavci, ki hočejo s skupnim delom izboljšati neugodne rjzmere. Rudarji! Ne z obrekovanjem, ampak z delom potom organizacije bomo dosegli življenje, ki bo vsaj nekoliko lažje. Oklenite se organizacije, pristopajte in agitirajte med nezavednimi tovariši m dramite njihovo delavsko solidarnost! — Hrastnik. V nedeljo 15. junija praznuje pevsko društvo steklarjev 5Ietnico svojega obstoja. V ta namen priredi veselico na prostem pred gostilno gospoda Dernovšeka. Spored slavnosti je: 1. ob pol dveh prihod sodrugov pevcev iz Celja in Maribora; ob dveh pričetek veselice, pri kateri nastopi najprej pevski zbor steklarjev, nato pa rudarska pevska zbora iz Hrastnika in Trbovelj. Petje vseh treh zborov vodi sodrug Balog. 2. Kegljanje na dobitke. (Dobitki so: velik koštrun, lcozlič. več zajcev in petelinov). 3. Ples na prosfern Pri veselici bo sodelovala rudarska godba iz l.rasmika. Vstopnina je 30 vinarjev. — Sodrugi! Dolžnost vsakega hrastniškega delavca je, da se udeleži te slavnosti. Sodrugi steklarji so že neštetokrat .pokazali svojo solidarnost s hrastniškimi rudarji ter so se vedno udeleževali naših prireditev. Zato je dolžnost rudarjev, da obiščejo prireditev sodrugov steklarjev. V nedeljo naj ne manjka noben zaveden rudar na veselici.' —- Shod v Rajheuburgu. V nedeljo je bil tukaj v gostilni g. Leskovška javen ljudski shod. Udeležba je bila izredno velika. Otvoril ga je sklicatelj sodr. Jarh in pozdravil zborovalce, ki so izvolili sodr. Barago iz Brežic za predsednika. Na dnevnem redu je bil »Kapitalizem in socializem«. Poročala je sodružica Ada Kristanova iz Ljubljane, ki je v skoraj poldrugournem govoru podala v velikih potezah sliko razvoja človeštva. Posebno pozornost je posvetila postanku in razvoju kapitalizma, iz katerega se je nujno moral poroditi socializem. Pojasnila je nato stremljenje in končni cili socialne demokracije in naglasila praktično potrebo politične, strokovne in zadružne organizacije, discipline in važnost delavskega časopisja. Naposled se je obrnila do^ žena in pokazala, da veljajo za nje enaki življenski pogoji kakor za moške; posebno je poudarjala, da materam ne more biti vseeno, kakšna bo usoda njih otrok. Zborovalci so 7. veliko paznostjo sledili njenim izvajanjem in izrazili §voje soglašanje z viharnim odobravanjem. Sodrug Petrič je nato v daljšem govoril posvetil aktualnemu položaju in podal zanimivo kritiko avstrijske notranje in zunanje politike. Železničarjem je še posebno pojasnil ravnanje vlade in njenih strank v vprašanju znanih železničarskih zahtev. Tudi njegovo izvajanje so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem. Sodrug Baraga je potem s krepkim apelom na vztrajnost in solidarnost delavskega ljudstva zaključil shod, ki ostane gotovo vsem, ki so se ga udeležili, v spominu. • Samomor oficirja. V soboto ob sedmih zvečer se je ustrelil v Horgasu pri Gratweinu lajtnant 7. pešpolka Leo Jašnik. Z revolverjem se je ustrelil v desno sence in je bil takoj mrtev. Vzrok samomora je doslej neznan in oblasti se na vso moč trudijo, da bi javnost ne izvedela, kaj da je gnalo lajtnanta v smrt; sliši se različne govorice, ki spravljajo ta samomor v zvezo z Redlovo vohunsko afero. — Nečloveško dejanje. Iz Ptuja poročajo: 26letni dninar Simon Veršič se je sprl v noči od 4. na 5. junija s svojo ljubico Mariio Roškar. Med prepirom je udaril Veršič Roškarjevo s težko palico po trebuhu. Roškarjeva je bila v osmem mesecu noseča. Močni udarec ie umoril otroka v materinem telesu in zdravnik je moral vzeti otroka potom operacije. Roškarjeva je dobila pa tudi tako težke poškodbe, da najbrže ne bo okrevala. Siroveža so takoj aretirali. Goriško. Šempolajskim iti nabrežinsklm sodrugom sporočamo, da se vrši shod, katerega priredi splošna delavska zveza »Vzajemnost« za Goriško, vjiedeljo 15. t. m. St. Polaj. Splošna delavska zveza »Vzajemnost« za Goriško v Nabrežini sklicuje za nedeljo 15. t. m. ob 3. popoldne ustanovni shod v gostilni sodruga Iv. Grudna v Šempolaju. Dnevni red: 1. Namen in pomen izobraževalnega društva. 2. Vpisovanje članov. 3. Volitev podružničnega odbora. Sodrugi in sodružice v Sempolaju in okolici! Ako hočemo biti pripravljeni za naš veliki boj. nam je treba smotrenega dela, le tako bo zasvetila luč socialističnega spoznanja tudi v Sempolaju in okolici. Zatorej na delo za »Vzajemnost« v Sempolaju. Trst. — Strankino zborovanje, ki se je vršilo v poiidehek zvečer, je soglasno sprejelo predlog političnih odborov, naj socialistični volilci glasujejo, kjer so v ožjih volitvah slovenski in ital. nacionalci, z belimi glasovnicami. Enako je bil sprejet predlog, da se kandidira tudi v III. volilnem razredu in so bili sprejeti kandidati za ta razred. — Slovenski narodnjaki so sklenili v pondeljek zvečer na shodu, da v okrajih, kjer so v ožji volitvi ital. nacionalci in socialni demo-kratje glasujejo za socialne demokrate. Umazane posledice volilne korupcije. V pondeljek popojdne je imel človek priliko opazovati po tržaških ulicah orgije, ki so jih uganjali plačani nacionalistični agitatorji. Pet avtomobilov, polnih pijanih naciorialcev in pijanih prostitutk, vzetih iz tolerančnih hiš v starem mesu, so dirjali po mestu, dvigali v zrak tržaške občinske zastavice in s hripavimi glasovi peli nacionalistične pesmi. Parkrat so pridrveli z avtomobili tudi mimo delavskega doma in tam zasramovali ženske in otroke. Zvečer so zopet šli mimo. Tedaj so se pa naši sodrugi naveličali burke in naklestili najete pijance, kakor je bilo vredno in potrebno. — Volilni shod pri Sv. Ivanu. V pondeljek je objavil »II Lavoratore« pomotoma naznanilo, da bo zvečer shod pri Sv. Ivanu na rotundi pred gozdičem. In ob 7. zvečer se je zbralo na tem prostoru nad 2000 volilcev. Na slvodu, kjer je vladalo nepopisno navdušenje za nadaljevanje boja v II. okoličanskern volilnem okraju, so govorili sodrugi Golouh, Milost, Kopač in sodružica Gornikova. Sodrugi! Na deo za lepši uspeh pri ožjih volitvah! CB /2, 4‘/*—6, 6—71/2, 7>/!•—<1 9—10‘ Z^dnJ. predstave na prostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen '• 53 O Cfc a? ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Tončev zapušča Belgrad. Sofija, 11. Bolgarski poslanik v Belgradu Tončev je zapustil svoje mesto. Bolgarski odgovor. * Sofija, 10. Bolgarski odgovor na srbsko noto je negativen, ni pa še izročen srbski vladi. Aretacije v Sofiji. Sofija. 11. Ker se pojavlja v mestu mnogo sumljivih oseb, so izvršili veliko število aretacij. Mestni poveljnik je izdal nalog, da se ima vsakdo, kogar dobe do 9. zvečer v mestnem pomeriju, strogo kaznovati. »Mir« o Aleksandrovem govoru. Sofija, 11. Oficiozni »Mir« pravi: Izjave srbskega prestolonaslednika so napravile na •bolgarsk* vVadna kvo&e skraja m.ugoden vtisk. Če se postavlja na tako stalisce, prihaja Srbija v situacijo, ki jo morajo prijatelji miru globoko obžalovati. Naši merodajni krogi gledajo hladne krvi in z odločnostjo v bodočnos , ker se zanašajo na pravico m suo uoigarsKe. Bolgarska kriza. Sofija, 10. Snoči je kralj Ferdinand prvij sprejel dr. Daneva. Rešitev krize je pričakoval šele za konec tedna. Gešov ostane? Sofija. 11. Narodni stranki se je posrečili pregovoriti Gešova, da ostane na čelu vlatk' Vendar pa še ni izključeno, da pride na krmi!,; Todorov, ker se čuti Gešov utrujenega. Spalajkovlčev odhod iz Sofije. Milan, 10. »Corr. d. Sera« poroča iz Sofij« Tukaj je napravilt velik vtisk vest, da je srM poslanik z vso rodbino zapustil Sofijo in se od peljal v Belgrad. ter izdal obenem tudi-nal® za prevoz svojega pohištva. Splošno smatrain to za usodepoln simptom poostrenega položaj Upanje, ki ni upanje. Sofija, 11. »Dnevnik« objavlja razgovor nekim ministrom, ki je dejal: še vedno gojim upanje, da se mirno reši bolgarsko - srbski spot Sedanja kakor vsaka bolgarska vlada mor brezpogojno vztrajati na tem, da se izvrše po B. Gotzl, Ljubljana - Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. =. 1 . Mvez konkurence! Krasne novosti spomladanskih oblek in površni] >v «loninče$:a Izdelka. Za naročila po meri največ a izbira tu- in inozemskega blaga. ftoliilna postrežb«. Najnižfe ccskv godbe. Ali če pomem ta bolgarska zahteva vojno, tedaj je vojna neizogibna. Ubita straža. Sofija. 10. Po noči je bila straža pri tukajšnji smodnišnici ubita. Aretirali so nekatere sum-iijve osebe. Nov korak Rusije. Sofija, 11. V tukajšnjih diploinatičnih krogih pričakujejo še en odločen korak Rusije za ohranitev miru, nimajo pa veliko upanja v uspeh. Srbsko-grški vojni načrt. Carigrad, 11. »Neologos« trdi, da sta srbski in grški generalni štab izdelala ves načrt za vojno z Bolgarsko. Združeni armadi bosta operirali na črti Kumanovo-Gevgeli-Pangejon. Srbske čete bodo tvorile desno krilo in jih bo podpirala grška mornarica. Krvav spopad. Belgrad. 11. »Mali Žurnal« poroča, da je prišlo pri Makrezih do krvavega spopada med Srbi in Bolgari. Na srbski strani je več sto mrtvih in ranjenih. Tudi Bolgari so imeli velike izgube. Ministrski svet. Belgrad, 10. Snoči je imel ministrski svet sejo pod kraljevim predsedništvom. Udeležil se ga je tudi vojvoda Putnik. > Belgrad. 10. Na včerajšnjem ministrskem svetu so sestavili besedilo note, s katero za-hteva srbska vlada od bolgarske vlade točen odgovor, če pritrjuje reviziji srbsko - bolgarske zvezne pogodbe in če odpošlje svojega odposlanca k sestanku ministrskih predsednikov v Solun. Noto Izroči Spalajkovič bolgarski vladi. Za demobilizacijo. Berlin, 11. Velesile se pogajajo zaradi .skupnega koraka, ki naj bi ga storile v Carigradu in v balkanskih glavnih mestih, da se izvede demobilizacija. Posredovanje velesil. * London. 11. V diplomatičnih krogih zatrjujejo, da se posvetujejo velesile o načinu, kako M posredovale pri balkanskih kabinetih, da bi se preprečil izbruh nove vojne. (Ce se le slavne velesile s svojo znano naglico ne bodo tako dolgo posvetovale, da bo prepozno. Ako imajo resno voljo, preprečiti vojno, ni od vraga, da ne bi našle sredstev za to. Saj je šlo tudi s bi-\istrijo.) Ob srbsko * bolgarski meji. Belgrad, 10. Vojaške oblasti v Pirotu so danes zjutraj naznanile, da je posestnikom, ki imajo na Srbskem in Bolgarskem zemljišča, prepovedano prestopiti srbsko-boigarsko mejo in ravnotako tudi srbski obmejni straži. Sunska in bolgarsko - srbski spor. Bukarešt 11. Šovinistično časopisje vodi silno agitacijo za to. da priskoči Rimi,inska, ako Izbruhne med Srbijo in Bolgarsko vojna. Srbiji z oboroženo silo na pomoč. Vladni organi izjavljajo, da ima Rumunska popolnoma svobodne roke in da ni napram Bolgarski v nobenem pogledu vezana. Črna gora za Srbijo. Cetinje, 11. V slučaju srbsko - bolgarske vojne se postavi Črna gora na stran Srbije. Zadnje tedne je Srbija poslala velike zaloge živil in streljiva v Črno goro. Danev prevzame vlado. Sofija, 11. Dr. Danevu je poverjena naloga, da sestavi koalicijski kabinet, v katerega bi vstopili zastopniki vseh meščanskih strank. Danev je imel z voditelji posameznih strank dolgotrajne konference. Demisiia srbskega vojnega ministra. Belgrad, 11. Vojni minister Božanovič je vložil demisijo in sporočil kralju željo, da mu poveri poveljstvo Zaječarske vojske. Njegov naslednik bo vojaški ataše na Dunaju polkovnik Liešanin. ALBANIJA. Za narodno skupščino. Valona. 11. Po vsej deželi se javlja želja, da se skliče narodna skupščina, ki naj uredi_ državna vprašanja in napravi jasnost v položaju. Izmajil Kerna! na Dunaju. Dunaj. 11. Izmajil Kemal. ki se je iz Rima pripeljal na Dunaj, je imel tukaj sestanke z raznimi časnikarji, katerim ie deial. da bi bila velika napaka, če bi postavile velesile Albanijo res pod upravo mednarodne komisije. V Albaniji bi to tako razlagali, da velesile ne marajo samostojne Albaniie To bi bi! povod za trajne nemire v deželi. O Esadu 5e dejal, do se doslej nič ne ve. kaj namerava. Provizorična vlada vidi v njem le turškega generala. Kadar sleče turško uniformo, se bo Jtele videlo, če je pošten Albanec ali ne. KONFERENCA POSLANIKOV. Srbska luka. London, 10. Konferenca poslanikov je imela včeraj sejo, ki je trajala dve uri in pok Bavila se je z vprašanjem trgovske luke. k, io ma Srbija dobiti ob Jadranskem morju. Ni na prišla do nobenega zaključka. _______________ Zadnje vesti. NOVA OGRSKA VLADA. Budimpešta, 11. Včeraj je Tisza predložil na Dunaju listo svojega ministrstya. katero je vladar odobril. Danes bodo ministri zaprisezeai- PEJAČEVIČ HRVAŠKI MINISTER? j Zagreb. 11. V dobro poučenih krogih trdijo, da bo grof Teodor Pejačevič hrvaški minister. Nova hrvaška vlada bo v najkrajšem času sestavljena. Dosedanja sekcijska načelnika Un-kelhausser in Brošan bosta-zapustila svoji mesti. Ur.kelhausser bo najbrže imenovan za državnega tajnika v hrvaškem ministrstvu. BUDIMPEŠTANSKI IN REŠKI ŽUPAN PROTI KOLPORTAŽNI PREPOVEDI. Budimpešta, JO. Župan Štefan Barczy je izdal odredbo, ki razveljavlja korpotažno prepoved lista »Az Est« na ozemlju glavnega mesta. Reka. 10. Župan Franc Vio ni hotel v mestu izpolniti korpotažno prepoved lista »Az Est«. ITALIJANSKE VOLITVE. Meseca oktobra. Rim, 11. Napram vestem različnih časopisov, ki pravijo, da se utegnejo splošne volitve odgoditi do začetka prihodnjega leta, zatrjuje »Popolo Romano«, da bodo zanesljivo meseca oktobra. ARETIRANI ANARHISTI. Pariz. 11. Preko Madrida javljajo iz Las Palmas, da so na avstrijski ladji »Aliče« aretirali šest ruskih anarhistov, prihajajočih iz Ar-gentinije. Pri njih so našli papirje, iz katerih baje izhaja, da so imeli nalog za nek umor. RUSKA SVOBODA. Prepovedana politična konferenca. Peterburg. 10. Vsakoletno konferenco parlamentarne frakcije kadetov, katere se udeležujejo -tudi člani centralnega odbora in lokalnih skupin in ki še nikdar ni imela ovir, je policija prepovedala. Frakcija je sklenila protestirati DTi predsedniku dume in pri ministrskem predsedniku Kokovcevu. ARABIJA. Za avtonomijo. Carigrad, 10. Arabski časopisi objavljajo zahteve Sajd ldrisa glede na avtonomijo Je-mena. Po teh poročilih zahteva Sajd Idris pred vsem. da se proglasi samostalnost Jemena, Sajd pa bi priznal turško vrhovno gospodstvo. Nastavljanje uradnikov se ima prepustiti avtonomni vladi, ki naj organizira posebno milico. Avtonomna kneževina naj ima pravico sklepati trgovinske pogodbe in pobirati carino. Uradni jezik bodi arabski; v njem naj občuje tudi Porta s kneževino. Te pravice naj potrdi turška vlada in pošlje potrdilo Sajd Idrisu s posebnim odposlanstvom. Šakir paša. vojni poveljnik. Carigrad, 10. Vlada je imenovala Šakir pašo za vojnega poveljnika in generalnega nadzornika za Jemen in Asir. To imenovanje pomeni. da hoče vlada odločno nastopiti proti avtonomističnemu stremljenju. Vlada zahteva poslušnost. Carigrad, 11 Vlada je pozvala Sajd ldrisa, naj se brezpogojno ukloni njenim ukazom in je zažugala, da izsili v nasprotnem slučaju pokorščino z vojaško silo. Poslanska zbornica. Dunaj, 10. junija. Generalni debati o »malem« finančnem načrtu posveča zbornica le majhno pozornost in posamezni govorniki govore večinoma le praznim klopem. Glavno »delo« se vrši za kulisami. Nemški nacionalci se sedaj zavzemajo za zasedanje poslanske zbornice julija meseca, da se reši službena pragmatika; seveda je vsa ta prijaznost napram drž. uradništvu gola demagogija, zakaj uradnikom bi bilo pomagano. ako hi bila vladna večina v proračunskem odseku sprejela predlog socialnega demokrata dr. Dia-manda. Danes je železniški minister predložil zbornici napovedano dodatno predlogo za železničarje. Seja je bila kratka in je popoldne ob 3. nadaljeval proračunski odsek svoje razprave. Prihodnja -seia bo iutri. ZA ŽELEZNIČARJE. Iz proračunskega odseka. Dunaj. 10. Železniški minister Forster je izjavil, da ie za postopno izboljšanje službenih prejemkov železniških uslužbencev treba 15 miljonov kron in da smatra vlada s tem regulacijo za zaključeno. Končno je železniški minister izjavil, da vlada odklanja vse predloge glede na izboljšanje plač železničarjev. Na popoldanski seji je sodr. Tomschlk pribil. da je vladna koncesija sad socialno demokratične vztrajnosti; socialni demokratje so razkrili gospodarsko bedo železniškega osobja in tudi ostale stranke prisilili, da se za železničarje zanimajo. Seveda je to, kar vlada ponuja železničarjem, zopet nezadostno. Končno je sodrug Tomschik vloži! predlog, ki zahteva od vlade detajlirane račune o uporabi dovoljenega denarja za izboljšanje železničarskih mezd. Umetnost iti književnost. »Glasbena Matica« v Ljubljani javlja tem potom svojim članom, da so društvenikom namenjene muzikalije za leto 1912/13 izšle ravnokar v tisku. Društveniki dobijo letos za članarino 6 K dva zvezka slovenskih izvirnih muzi- kalij. Prvi zvezek obsega na 19 tiskanih straneh jako lepe tri samospeve za sopran s spremlje-vanjem klavirja, ki jih je zložil Oskar Dev: Pastirica. Kanglica, Snegulčica. — Drugi zvezek, ki je namenjen slovenskim mladim goslarjem, pa na 11 straneh Album 25 slovenskih narodnih za gosli prirejenih pesmi s spremljevanjem klavirja. Delo sta priredila vijolinska učitelja Ziga Polašek in Josip Vedra!. Partituri drugega zvezka je priložen tudi vijolinski vias /a igralca. Cena za Devove samospeve znaša za nečlane 5 K, za Album 25 pesmi za gosli pa 3 K, posamezni vijolinski glasovi se še posebej dobivajo po 30 h. Kdor pa pristopi kot član k »Glasbeni Matici« dobi oba zvezka za članarino 6 K. Razpošiljanje muzikalij dosedanjim članom se te dni prične; ljubljanskim Članom po društvenem slugi, izvenljubljanskim pa po poverjenikih v kraje, kjer obstoje, kjer pa po-verenikov ni, na osebni naslov po pošti Za leto 1913/14 se nameravajo izdati »Zlata kanglica«. dr. A. Scfuvaba. »Slovenske koroške narodne pesmi, ki jih je nabral g. Zdravko Švikar-šič in še druge muzikalije, v katerih bo odbor Glasbene Matice v kratkem sklepal. Odbor »Glasbene Matice« prosi, da ostanejo vsi do-sedanji člani društvu zvesti, vabi pa glasboljub-ne Slovence sploh, da pristopijo k »Glasbeni Matici« kot podporni člani. Prijave sc pošiljajo »Glasbeni Matici lahko po dopisnici. Želeti je, da bi vsi glasboljubni Slovenci pristopili kot člani k »Glasbeni Matici« in z letno članarino 6 K podpirali kulturno delovanje »Glasbene Matice«. Vestnik organizacij. Izredna odborova seja lesnih delavcev se vrši v četrtek 12. t. m. točno|ob 6. zvečer v društvenem lokalu. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Mehanik (samec), ki razume nekoliko nemško se išče za premogovnik „ADRIA“ v Britofu pri Divači (Kranjsko).. ir Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav, Le LORIAN* rabi, Želodcu bo prav! Želodčni liker je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zam&n kupoval draga in neprijetna zdravila! Pristni „FL0R1AN“ se dobi edino od { Rastlinske destilacije »FLORIAN*1 v Ljubljani. J J Postavno varovano Kdor ljubi dobro kavo naj vporablja kot pridatek samo = pravi „Franck“,= ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. Naročajte se na Zarjo! Najlepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ,1K0‘ Tovarniška znamka ,IKO‘ Naročite krasni veliki ilustrovanl cenik, ki ga dobite zastonj In poStnine prosto. H'3 Klobuki slamnik čepice kravate srajce nogavice naramnic« žepne robce palice in vse Specialna, modna druge in športna trgovina modne in za gospode in dečke. ŠportllB predmete. Kette Ljubljana Franca Jožefa c. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-l\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. ------- Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov " Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Družinski kruh E iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico64 je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico“. — Člani, segajte po njem! EHHHU ■ ■■■S ■ : m B m m S ■ s ■ s ■ B H S ■ n Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani ID r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo je vednO solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. :: :D B U Konsumno društvo za Ljubljano n D okolico D| registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim elanom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 19115 obrestuje odslej h 0 2 od dne vloge m 0 do dne dviga. U D hranilne vloge članov po Q Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. [] |1 Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet — Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. II Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski ■■ nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, ¥ i /n, . • rr * II1: D D na * - - ' Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.