PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA LOVENSKO PRIMORJE L«to 2. itev. 248 - Cena 4.« lire TRST, petek 22. marca, 1946 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni it, 1 • L Tel. K. 93806 93807,93808. Kokoplal »e ne vračajo SVETOVNI MLADINSKI TEDEN Začela se je proslava svetovnega mladinskega tedna. V sredo zvečer smo gledali v Trstu kresove, ki niso goreli samo tukaj, ampak povsod po Primorskem. V tem tednu bo naša mladina strnila vse svoje sile v borbi za priključitev k Titovi Jugoslaviji, ker se na ta način bori za mir in sodelovanje med narodi. V tem tednu bo nala mladina povečala svoje delovanje na vseh področjih, utrdila bratstvo in enotnost slovenske in italijanske mladine, seznanjala se bo z borbo antifalistične mladine po celem svetu. Prvi dan razprave proti uredniku lista „11 Lavoratore“ Streli v škeden jski šoli Agent civilne policije Cobolli izpove, da je agent Pizzino res streljal Včeraj se je pričel proces proti tov. Gasperiniju, odgovornemu uredniku *Il Lavoratore*. Obtočen je, da je 3 poročilom o dogodkih v Skednju 9. marca razburjal prebivalstvo iti s tem °!rraial javni red in varnost eavezniških oboroienih sil. Ves včerajšni dan je obtožba sasliievala priče, člane civilne policije Julijske krajine, ki so bili direktno ali indirektno udeleženi pri pohodu v ikedenjsko Šolo. Vse do odločilnega preobrata v procesu so priče s svojimi izjavami izpodbijale trditve inkriminiranega članka. Policija evdrla* v Solo, vsa vrata so bila odprta, ko je prišla tja, Policisti niso imeli naperjene-ia orolja, orožje se jim je po naključju obrnilo proti ljudstvu, niso surovo ravnali ne z ženami ne z otroki, razen ene-Ba> ni nihče slišal otroškega jofca, nihče ni slišal strela, da kdo izmed njih sam streljal o tein ni govora. Skratka, ti bivši kraljevi karabinjerji, ča-stniki guardie oiviche in člani Ozopvskih band so si skušali videz najvtjudnejših in naj-rotlcejUh policistov, dokler ni eden izmed njih, Cobolli izpovedal, da je agent Pizzina res * reljal in bil od množice ra-eorožen. Novinarji in očividci prisostvujejo razpravi dvorana je bila polna večinoma Skedenjcev, 0 Jto ni več našlo prostora in ta'1'*'1 Jo veliko ljudi pred dvo. in aodnljsko zgradbo. Zdi se, . 1 J® bila navzočnost občinstva 'kneif nezašeljena, ker pri popol. *em nadaljevanju razprave ni Puščala nikogar v dvorano, je Prostor za občinstvo napolnjen Polovice. O velikem zanimanju _Proces je pričala tudi navzoc-»tevilnih tujih in domačih no-Jev v dvorani. Predsednik so- dišča je pravni častnik ZVU, britanski major g. Bailiss, javno tožbo pa zastopa pravni častnik ZVU, ameriški poročnik g. Miller. Uradni vojaški tolmač je poljske narodnosti. Pred dvorano je odganjala množico močna skupina civilne policije. • Mučno je vplivalo na poslušalstvo, ki pozna tov. Gasperinija kot starega protifašističnega borca že od 1919. leta, ko je videlo, da nastopajo kot obtežilne priče policisti, ki so večinoma priseljenci iz italijanske kraljevine ter so se vsaj do leta 1943. borili proti zaveznikom deloma kot karabinjerji, deloma kot italijanski vojaki ter so bili nekateri po letu 1943. celo v nemških vojaških formacijah. Tako je že prva obtežilna priča — po tožilčevi izjavi prvi, ki naj bi bil onega dne bral članek v »Lavoratore* ir, ki naj bi predstavljal vse tisoče bralcev tega lista — policijski a-gent, doma iz province Savoja, Sledovi strela naj bi bili stari Druga obtežilna priča je bil britanski kapetan, ki načeljuje kriminalnemu raziskovalnemu oddelku. Njegova pripravljena izvajanja kot tudi izvajanja naslednjih članov civilne policije so imela predvsem namen, prikazati, da je bila v šolskem poslopju le sled strela iz orožja devet milimetrskega kalibra, dcčim je civilna policija oborožena le s pištolami Colt in brzostrelkami dvanajst milimetrskega kalibra. Končno je g. kapetan izjavil, da so sledovi strela po njegovem mnenju — zelo stari. Med njegovim pričanjem Je bila obtožbi priložena zbirka fotografij: obešalnik, ki Je bil poškodovan, kos lesenega poda s sledovi strela ter krogla, ki je oh. tičala v podu. še prej pa je bil ob-tožbi kpt prvi «corpus dellctli priložen izvod «Lavoratore-ja» z omenjenim člankom. Pohod v škedenjsko šolo - »izredna dolžnost policije ^ 0 Pričanju civilnega policista, I * hnel onega dne službo na te. e, °°u> Je telefoniral škedenjski šol-favnatelj, naj pride civilna pevk snet zastavo s šole. Inšpektor * viln® policij« in poveljnik unifor-“■knih oddelkov za cono Trst Ge- ***! Je objasnil, da nosijo v civilni *®*°elji častniki in starejši vodni-PUtolo Colt 12 m kalibra, ostali ***astalkl in policisti pa brzo-e^®*ho istega kalibra. Dne 9 mar-Je bil izdan službeni nalog, da «Jo biti policisti oboroženi samo k kfedno službo. Inšpektor Ge raci * Pojasnil, da je smatral pohod v dot?*11 J**10 *°lo z* tako izredno ^ ost- Ni pa povedal — kot tu-. 0e naslednja priča Marconi — 0 Je takrat dal policistom orožje P° kakšnem kriteriju, čeprav sta Ton?* branilca dr. Braun in dr. ponovno vpraševala. Na j^T^Je advokata Brauna, ali so jj^lanl civilne policije tudi bivši in fašisti, Je Gerarči odgo-sT* ha on ni odgovoren za izbi-°*ebja, Vodja pohoda v Skedenj-^Poročnik guardie clvlcUe k priča popoldanske razprave *k«d °hK°vorni vodja pohoda v aj. *nJ*ko Solo namestnik poveljih ^eratija, poročnik Marchon. h ,vPrašanje obrambe Je priznal, lij^i® bil do septembra 1943 v ita-ciyj voJskl, nato pa v guardijt Povcdal je, da je bila od tle* V° desetine trojica ali četvo-°horojenlh z brostrelkami. Vt-•han! 8eveda oobene brutalnosti s Policije, niti slišal nobenih ki G- Marchon Je snel zastavo **praznltl razred, pri V*' J* hilo pač potrebno prerita j ’ ^Je8ova najožja spremljeval-tudi nasledjl priči sta bila polica ta Marchese in Pizzino. Prvi je seveda potrdil izjavo svojega predstojnika, ki da mu je ukazal sneti šaržer iz brzostrelke. Marchese je tudi pokazal, kako je prvotno nosil brzostrelko in kako mu Je zdrsnila v položaj, da je bila naperjena v ljudi. Ko se je iz sobe prerival nazaj skozi vrata, mu Je množica snela šaržer brzostrelke ciz žepa* ter mu vzela tudi pendrek. Ta priča je bil prav tako svojedni karabinjer. Naslednja priča Pizzino je iz mesinske province. Izjavlja med drugim, da so njega in tovariše ljudje imenovali fašiste In plačance in da so spraševali, zakaj pošiljajo civilno, ne pa zavezniško policijo. Naslednja priča je bil policist Sarti. Med drugim Je izjavil, da se je naenkrat znašel obkoljen od ljudi, ki so mu hoteli vzeti pendrek. Umaknil se Je k steni in žačul krik. Nato sl Je napravil prostor okrog sebe in zagledal Pizzina, ki je držal roko ob glavi. Stopil z njim doli. Strelov ni slišal. V pritličju je videl dva ali tri otroke, ki so jokali. Sledeča priča Starc Sergio tudi ni slišal strelov in ni nikogar pretepal. Ob smehu občinstva priznava, da je dovršil predvojaško šolanje za časa cMussollnijove demlsije». Nato Je bil v organizaciji Todt. Videl jo otroke bežati iz razreda, ne ve pa, ali so se jokali ali smejali... Priča Cobolli pove, da je agent Pizzino streljal Sledeča priča policist Cobolli Lui-gl prav tako zanika, da bi bil streljal ali pretepal ljudi. Nenadoma ga vpraša odvetnik dr. Tončič: c Ali niste slišali od drugih, da Je kdo streljal?* Nato Cobolli: cPizzlno mi Je rekel, da Je enkrat ustrelil in Pripravljanje mirovne pogodbe z Italijo 21< APP. — Namestniki ministrov so včeraj po-»bv- °bnovili prlpravljenje milo, P°K°dbe z Italijo. Domnevali |, . "° *« zedinili glede določitve h*rnni. *klh °horbženlh silah In ^"‘tartzacljl. “~*" reparacij je še nadalje ^Jaiui, OYlra za hitro rešitev ita-p^**Sa vprašanja. >i2i AIP~ ~ frradi vMti ° -on; "* » proceduri mirovne Vi, W -o Jih objavili razni ha v rJavlJ» zunanje ministrstvo, Ve ni bila izdana še no- i ’rC?dna teJava- Avii^T’ 25 Radio Tirana Je ob- ^Ua p **• da J® Albanija pred-am««tnlkom zunanjih mlnl-••atavljajo mirovno po- godbo z Italijo, zahtevo po reparaciji v znesku S1/2 milijard zlatih forintov. Ta znesek se nanaša na dobo od aprila 1939. do 8. septembra 1943. Vladna kriza v Belgiji Bruxelles, 21. - AFP — Padec Bpaakove vlade ni razjasnil poli tlčncga položaja. Z ozirom na stališče, ki so ga zavzele razne stranke, Je težko do'očltl, kakšna kom. blnaclja za novo vlado bi preostala. Tudi de bi se levi liberalci odločili pristopiti k soclallstčnl vladi, bi taka vlada Imela zelo dvomljivo večno. Morda bo mogoče sestaviti vlado narodne slog«, kot Jo predlagajo socialisti in komunistu da so mu nato odnesli orožje*. Občinstvo živahno komentira izjavo, policijske priče so v vidni zadregi. Navzoči Pizzino ne zanika. Jasno je videti, kako Je Pizzinu nerodno. Iz nadaljnjega izpraševanja Cobol-lija poetaja razvidno, da je Pizzino enkrat ustrelil, nakar so mu ljudje iztrgali orožje. Priča izjavlja, da mu je Pizzino to povedal na kamionu in tudi pozneje v bolnici. Predsednik sodišča znova in znova vprašuje pričo: »Povejte točno, kako vam je rekel!* Cobolli pa jasno in točno ponavlja besede Pizzina, ter dostavlja, da jih je slišal tudi policist Furlan. Po zaslišanjih te priče zahteva odvetnik dr. Tončič, da se prebere zapisnik v skrbi, da ne bi bilo prišlo do pomot pri prevajanju. Dr. Tonič ugotavlja, da v Italijanskem besedilu manjkajo važne podrobnosti. Cobollijeve izjave je potrdila tudi priča Furlan. Poslednja priča, civilni policist, bivši brigadir kara- pet ni videl niti slišal ničesar. Na zhtevo obrambe, da ostanejo za prihodnji dan ma razpolago obrambi priče Marcon, Pizzino, Sartl in Marchese, je bila razprava ob 19.30 prekinjena. Danes ob 10 uri dopoldne se bo razprava nadaljevala. Razprava, ki govori o nedemokratičnosti Ankara, 21. - Tass — Na sodni razpravi proti urednikom ln so-trudnikom demokratičnih listov, je Sabisa v svojem zagovoru poudaril, da je to politični proces, ki dokazuje, da v Turčiji ni demokracije. Drugi obtoženec Bajkurt je v svojem zagovoru podčrtal politični značaj procesa rekoč: «Ni bil sedaj prvič uprizorjen proces proti mladim ljudem: mnoge osebe so bile pokopane v ječi trdnjave v Fysanu sredi puščave ln to zatega delj, ker s<> zagovarjali napredne nazore.* Po zagovorih je sodišče prelepilo binjerjev Valentino Boschl pa zo-1 nadaljnjo razpravo za nekaj dni. Pazin, 20. Tanjug. — V imenu istrskega prebivalstva je Pokrajinski narodno - osvobodilni cdbor predložil mednarodni komisiji spomenico o etničnem, gospodarskem in geografičnem značaju Istre in njeni zgodovini. Pregled zgodovin, skega razvoja Istre jasno dokazuje, da je Istra slovanska zemlja in to od najstarejših časov. Spomenici so priključeni številni originali, ki dokazujejo, da je bila Istra stoletja naseljena s hrvaškim prebivalstvom, nad katerim so vladali do osvoboditve nemški in beneški plemiči, avstrijski cesarji in nasilni italijanski tlačitelji. Danss Je v Istri kljub strašnim naporom italijanskih oblasti, da bi italijanizirali istrsko prebivalstvo, 234.166 -Hrvatov in Slovencev, ki predstavljajo 69,4% prebivalstva ter 92.788 Italijanov ali 27,5%, ki živijo na Reki in v mestih ob zapadni istrski obali in ki so popolnoma obdani od slovanskega prebivalstva. Treba Je tudi upoštevati dejstvo, da je bilo več kot 37.000 Italijanov naseljenih v Istri po letu 1918. Del spomenice, ki obravnava gospodarske razloge, poudarja ttsne vezi med Istro in Jugoslavijo. V teku italijanskega gospodstva je Istra gospodarsko zelo nazadovala. Spomenica navaja tozadevne primere. Tako na primer je Istra pridelala leta 1913. 750.000 hektolitrov vina in leta 1934. samo 172.000. V puljskih ladjedelnicah je bilo leta 1914. zaposlenih 7.000 delavcev, Spomenica PMOO za Istro medzarezniški komisiji medtem ko jih je bilo leta 1939. samo 1.050. Dodatni podatki dokazujejo, da je Italija smatrala Istro za tujo deželo, ter se je napram njej obnašala kot okupacijska sfa. S svojim bojem je istrsko prebivalstvo dokazalo, da ni nikoli priznalo italijanske aneksije. V teku štiriletne vojne je dala Istra 28.354 borcev partizanskim e-dinlcam. Od tega jih je padlo več ket 5.000 borcev in razen tega je dalo za isti cilj svoje življenje 5.800 oseb. Italljaneki in nemški fašisti so odvlekli v koncentracijska taborišča 21.509 Istranov ter požgali 5.565 zgradb. Spomenica opisuje v posebnem poglavju uspehe, dosež:ce od ljudskih organov pri obnovi Istre od osvoboditve do danes. Med drugim Je bila obnovljena vsa železniška mreža ter popravljenih 1.530 kilometrov poti. Pouk je pričel 259 ljudskih šolah in 11. srednjih šolah; razen toga Je bilo o tvor jen ih 89 Italijanskih ljudskih in 19 srednjih šol. Volitve so pokazale, da predstavlja nova ljudska oblast voljo vsega prebivalstva. Volitev se je udeležila Od nekdaj slovanska Istra terja združitev z Jugoslavijo V Pazinu, kjer trna danes svoj stdei mednarodna razmejitvena komisija, da prouči prilike v Istri, je prirejena razstava, kjer beremo na vidnem mestu, da je oktobra 19J5. bito izvedeno novo ljudsko štetje. Rezultati naj pokažejo komisiji pravo sliko narodnostnega stanja v Istri: izmed 337.J08 prebivalcev Istre je Z34.16G Slovanov in le 9Z.788 Italijanov. Dalje čitamo, da je kot osnova za določitev narodnosti bil vzet materinski jezik in izjava vsakega poeUnca, kateri narodnosti pripada. Stara avstrijska in italijanska Štetja so jemala za osnovo občevalni jezik in uradniki, povečini Italijani, ki so Štetje izvajali, so se posluževali raznih načinov, da so zrviSali odstotke Italijanov. Danes so pod vodstvom Jadranskega instituta na 8uSa-ku Štetje izvajali ljudski odbori in ljudstvo se je svobodno izražalo o svoji narodni pripadnosti. * Od nekdaj slovansko Istro... Obiskali smo zapadno Istro, tisti del, kamor je že v srednjem veku benečanska republika naselila svoje grofe, ki so tu dobili velika sredstva, trgovce in uradnike, kjer Je bil slovanski kmet. savanski mornar prisiljen govoriti v jeziku svojih gospodarjev že pred sto *n sto Jeti. Ustavimo se v Satmdriji, prekrasnem obmorskem, kraju na rtiču, ki na zapadu Istre sega najgloblje v morje. Prav tako kot je vsa notranjost Istre bila vedno slovanska — to dokazujejo stari glagolski napisi, ki smo Uh videli v hiši Btankovlča v Barbanu in v Gortanovem rojstnem kraju Boroma, ter freske hrvaškega s likarja Vincencija iz Kastva v cerkvi Sv. Marije na Skriljah — najdemo tudi tu na zapadni obali dokumente o slovanskem prebi-valstmi. Na kamenltem dvoriSču župni$ča v Savudriji listamo z župnikom po starih matičnih knjigah. Leta 1888. se je rodil Brankoviču Grgarju sin, ki gn je dal krstiti za Stanis'ava Vuka, Joa-him Miloš je Istega leta krstil srtstena sina za Antona Ivana. Obračamo orumenele liste, na desetine hrvatkih priimkov čitamo, in ie danes žive v Umagu, Basa-niji, Volpariji — v vaseh tu o-koli — sinovi in hčere Peričev, Martinčičev, Milošev in nosijo imena svojih pradedov. Mnogim je faSizem spremenil priimke. Bar biči v vasi Babiči so biii preimenovani v Vecchiutti-je, bratje Sirki so dobili vsak drugačen Italijanski priimek, oni v Trstu se je imenoval Sirci, oni v Puli Serchi, oni v Gorici Sirtori. Tako je faSizem deJal iz Hrvatov Italijane. H.so na vse načine raznarodovali •e* Bill pa so Se drugi načini. Hrvaški otroci so morali hoditi v italijanske tole. O tem so nam pripovedovali mladi poljski de-lavcl-koloni, ki smo jih srečali v Savudriji. Tu Je Brmlnlo Medica, ki je znal samo hrvaSko, ko Je prišel v prvi razred ljudske Sole, danes govori bo'Je italijansko kot hrvaSko; tu je Kocijančič Jurij, k; govori samo italijansko. , kmalu nato streljala direktno v množico in povzročila žrtve (primer v Skednju). Na zasedanju so zastopniki $nti. fašističnih organizacij poročali o poteku stavke v Gorici ter o demonstracijah po vsem okrožju. Splošna stavka v Trstu, Gorici ln drugih središčih ter solidarnost, ki jo je vse primorsko podeželje pokazalo, ko je podprlo z živežem in denarmlnlmi prispevki stavkujefs delavce v mestih, vse to je dokaz, da je znal stavkovni odbor pravilno usmeriti splošno ogorčenje ljud. stva zaradi krvavih tržaških dogodkov. Stavka se ni končala, temveč se je samo prekinila. Naloga akcijskega pododbora bo ta, da bo Odkritje spominske plošče y Lonjerju Leto dni je minulo, odkar so pridrvele v vas Lonjer Colottijeve bande. Tedaj so junaško padli trije naši tovariši, ki so se nahajali v bunkerju sredi vasi. Naši borci ln vaščani so si zadli nalogo, da bodo maščevali padle junake. Sedaj, ko Je vojna ie za nami, so prebivalci Lonjera in okoliških vasi sklenili, da bodo 24. t. m. ob 15 uri odkrili spominsko ploščo padlim. Pri tem sodelujejo vse množične organizacije, Zveza primorskih partizanov in prosvetna društva. Dnevni red te proslave J* tale: 1. domači pevski zbor bo zapel «Hej brlgade», 2. odkritje spominske plošče, 3. slav-nostnl govor, 4. združeni pevski zbori bodo zapeli »Žrtvam*, 5. nastop pevskega zbora »Tomasi*, 6. himna »Hej Slovani*, 7. svečana prireditev v Prosvetnem domu. Tržačani! Poklonite se junakom, ki so pred letom dni na vratih Trsta žrtvovali svoje mlado življenje za svobodo svoje zemlje. Pevska prireditev SIAU v Mirenskem okraju V nedeljo dne 24. t. m. bodo ponovno nastopili pevski zbori iz Bilj, Renč, Vogrskega, Prvačine, Gradišča (pionirji), Domberga in Zalošč. Ta prireditev, ki je selo lepo uspela v torek v Renčah, bo sedaj v Dombergu ob 4. url popoldne. Vabimo, da se je udeleži člmveč poslušalcev, da spoznajo delo in napredek posameznih zborov, ki so na poti obnove našega kulturnega življenja, dosegli že lepo stopnjo pevske kulture, tako posamezni zbori kakor na sploh. Miren Vaška mladina Je pretekli teden obiskala borce Odreda Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst ln Istro v vasi Gabrovica na Ki asu Borci so skupno z vaško mladino slovesno sprejeli goste. Mirenska mladina je ob tej priliki priredila na čast borcem kulturno predstavo V. bataljonu OJA pa je podarila krasno zastavo. Natečaj za lepak za prvi množični pevski koncert Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst in Centro di Cul-tura Popolare v Trstu razpisujeta natečaj z nagradami za lepak za prvi množični pevski koncert dne 1. maja t. 1. Osnutek mora predstavljati množične kulturne n lego rije bratstva treh narodov, slovenskega, italijanskega in hrvaškega s sledečim napisom: »I. množični pevski koncert v Trstu in Julijski krajini - Trst, 1. maja 1946». Velikost, oblika ln barva lepaka niso pogojni, temveč prepuščeni avtorju. Osnutki za lepak naj se iarooe v urad Centro di Cultura Popolare v Trstu, ulica Mazzini st. 32-11 do 12. ure dne 5. aprila t. 1. Natečaja se lahko vsakdo udeleži. Osnutek mora biti opremljen z osebnimi podatki avtorja (ime, priimek in naslov), napisanimi na listu v z zaprti kuverti, na kateri mora biti označeno geslo. Z geslom mora biti opremljen tudi osnutek. pon)od prizadetim od reakcionar, nih apletk ter da bo o vsem sezna- Gorian, Batti L§-hardfč, Rutar’; Calligdris, Usa;), dr. de Gressi, Lazar. Seja MOS-a za Trst • ■ r ■ > Predložene osnutke bo pregledala komisija, ki bo zbrala tri dela, za katere So določene naslednje nagrade: I. nagrada 10.000 lir, II. nagrada 5.000 lir, III. nagrada 3.000 lir. Nagrajeni osnutki postanejo last Slovenske prosvetne zveze in Centro di Cultura Popolare, ki bosta z njimi lahko prosto razpolagala in jih uporabljala po svoji volji. Tolmin Na svoji okrajni konferenci so mladinci med drugim predlagali tudi, da bodo pričeli s sistematično rejo malih živali ln to pred vsem zaradi primanjlovanja mesa, Da pa bi bile njih vasice čim lepše so sklenili, da bodo polagali pažnjo na gojenje cvetlic. Okrajna konferenca mladine, se Je končala Z uspelo kulturno, prireditvijo članov dijaškega doma v Tolminu. Prireditev je bila na dokaj visoki umetniški stopnji. Tovariš delegat na srednji šoli v Tolminu Je imel lep nagovor, ki je razveselil vso mladino. Končno so odposlali mednarodni komieiji spomenico, kjer zahtevajo priljučltev k Titovi Jugoslaviji. K U u R Recitadjska matineja naših pesnikov Vladimir Pavšič - Matej Bor Mateja Bora poznamo tržaški Slovenci po njegovi gledaliiki igri: *Raztrganoi», katero je u prizorilo Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje in ko-tero «i je izbral Justo KoSuta, da s svojim nastopom kot stari Rutar proslavi tS letnico svojega umetniškega dela. Ta igra je vse. skozi močna in umetniška. V svoji duSi je Bor doživel, predelal, oblikoval koSček Življenja iz naj-novejših dni, ko se je narod boril za svojo svobodo. To Življenj-sko zgodbo je napisal tako, kot mu je narekovalo njegovo sroe 4n njegova umetniSka ustvarjalna sila, ko je oblikovala. Ce bi ne bilo tako, bi danes po koncu borbe, njegove besede zvenele le kot dobra, propagandna fraza. Ker se je pa lotil tega oblikovanja umetnik, je iz tega nastala pristna, prepričljiva umetnina. Ti tik*, ki jih je postavil med nas MOS je imel 20. t. m. sejo, ki ji je predsedoval tov. dr. Pogassi Tov. Regent ja pa dal poročilo o sedanjem svetovnem političnem položaju in o vplivu, ki ga imajo ti svetovni dogodki na Julijsko krajino. Prikazal je uspehe demokracije •n poskus reakcije, da prepreči ali pa omeji popolno zmago demokratičnih principov tako v svetu kakor v Julijski krajini. MOS je svoječasno poslal ZVU-I pismo, ki se je nanašalo na ravno-pravnost rabe slovenskega jezika pri sodiščih v coni A. Na seji je bil prebran odgovor ZVU-e. Iz odgovora hi videti nobenega pozitivnega rezultata. Odgovor se okoli-šajoče omejuje na to, da je raba slovenskega jezika pri sodiščih v stanju pretresanja. Cim bo ZVU vprašanje rešila, bo svoj sklep javila MOS-u. Po tolikih letih borbe in končne zmage demokratičnega ljudstva nad fašizmom, moramo še danes čakati milostno, da slovenski jezik dobi ravnopravnost. Na protestno pismo MOS-a, ki se nanaša na tragični pokolj v Skednju, je ZVU samo potrdila prejem tega pisma. Tov. Derossl je nato poročal o spominski knjigi v čast padlih bor-cev za svobodo. V ta namen je bil izvoljen odbor, katerega namen Je, za preučiti tehnična in druga praktična vprašanja, ker bo knjiga umetniško in reprezentativno delp. UP Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje Po uspelih uprizoritvah Borovih »Raztrgane«v» v Trstu, Go. rici in Soški dolini, uprizore člani 1 ""Slovenskega narodnega gledališča to izvrstno delo iz fcašb narodno-osvodobilne borbe še na sledečih odrih: . .. KONTOVELJ: danes ob 20. uri, v «Prosvetnem domu*. NABREŽINA: v soboto, d De 23. marca, ob 17 in 20 uri, v »Prosvetnem domu*, v * TR2IC: v nedeljo: dne'24. marca, ob 15. uri, v »Gircole d arte • cultura*. 'F Koncerta orkestra Bojana Adamiča Nocoj ob 20. uii nastopi v dvorani v ulici Caprln št. 7 na koncertu znameniti plesni in revijski, orkester Bojana Adami-Ža. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. Koncert bo obsedal zanimiv spored. V nedeljo dne 24. t m. nastopi isti orkester v prosvetnem | društvu v Skednju. Da omogočimo obisk najširšim slojem prebivalstva, so cene izredno znižane in stanejo sedeži 50 lir, stojišča pa 30 lir. Reprize »Namišljenega bolnika" v Gorici V nedeljo dne 24. t. m. ob 16. uri bo uprizorilo dramsko dru. štvo v Ljudskem domu v Gorici Moliera-jnaa komedijo cNainiš-ljeni bolnika. Mladinski koncert v Sv. Kriiu pri Trstu Mladinski pevald zbori iz Skednja, Proseka in Sv. Krila bodo priredili v Sv. Križu pri Trstu 25. t. m. ob 16. uri pevski koncert. Vabimo k številni ude- t.xi< t L_a i. jil ležbi na pevcev, koncert naših mladih Pevskim društvom Vsa pevska društva, ki se udeležijo proslave odkritja spominske plošče padlim v Lonjerju 24. t. m., naprošamo, naj pridejo točno ob dveh v Prosvetni dom v Lonjerju na skupno vajo. Dirigiral bo tov. Venturini. Prinesite note «Zrtvam», »Hej brigade* in »Pesem v svobodi*. OD TRIGLAVA DO JADRANA TRST Obnovitev dovoljenj za prodajo likerjev, špirita in alkohola Trgovska zveza vabi ponovno vse imetnike dovoljenj za prodajo likerjev, špirita in alkohola, da čimprej obnovijo svoja dovoljenja za tekoče leto, da se izognejo neprijetnim posledicam. Za morebitna pojasnila glede obnove gornjih dovoljenj naj se prizadeti obrnejo na tajništvo zveze. Zveza primorskih partizanov prosi vse dnjfcia« spodaj navedenfh padlih borcev, da se »glase prt Z. P. P. Corso 19, Trst, zaradi informacij glede prekopa svojih dragih | Kante Romeo, Vent^rl^l* »fM0. Perini Antonie* Bohe If jfcaAV Kanalec Franc, obernesl Ivan, Pupls Ivan, Sulčič Danilo, Škabar Franc, Stok Stanislav, Tavčar Ivan. Enotni zindikati Sindikat lesne stroke. Vsi orga. nizirani člani, ki so posamezno vpisani ali ki delajo pri podjetjih Luci Zmajevich, Ha us er, Zara, Ro-gantin, Lorenzi, Maranzana, naj se takoj Javijo v ulici Zonta 2. Dtrektlvnl odbor vabimo na sestanek, ki bo v soboto 23. t. m. ob 16. uri v ulici Zonta. Enotni sindikat stavbenikov. 23. t. m. ob 18.30 naj se v prostorih sindikata zglase člani dlrektivnega sveta. Enotni sindikat kovinarjev. Vsi zaupniki delavnic male industrije in kovinarskega obrtništva, ki še niso dvignili posebnih nakazil za svoje člane, naj to store čimprej. Oni člani, ki so posamezno vpisani, naj sami dvignejo ta nakazila. Enotni sindikat godbenikov. Vsi godbeniki naj se zglase v ulici Im-briani 5-1, kjer dobe nakazilo za živež. Izlet na Trnovo Slov. planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo dne 24. t. m. izlet na Trnovo. Odhod ob 8. uri s Katerfnijevega trga. Povratek skozi okno Sv. Mihaela v Kronberg. Kosilo iz nahrbtnika. Obveščamo vse ljubitelje narave da sprejemamo nove člane. Člana, rino vplačajte v trgovini Rolich Corso Verdi 5. Prosvetni krožek »Hans" , v Kolon)! Prosvetni krojej^ »Haas* iz Vedete ponovi v neielj* 2A t. v ,prov ftorih.jueaVetdbg* d««štvS v zgornji Kolonji otroško veselico s sodelovanjem pevskih zborov, pio- mac dreslJh.lNa sporedu so Uotteghelli, Dose,. Susca. . _v , e, Igra in* razni drugi prizori. Pb» prireditvi prosta zabava. Pričetek ob 17. uri. Vabljeni vsi. Sestanek ZPP III. rajona Zveza primorskih partizanov vabi vse partizane in aktiviste III. rajona na sestanek, ki bo v soboto 23. t. m. ob 19 uri v dvorani kul. turnega krožka »P. Tomažič* v ulici del Leo šL 7. Po sestanku prosta zabava. Predavanje v ŠkoIJetu V soboto 23. t. m. bo ob 19.30 uri tov. Spadaro predaval v dvorani gostilne Skoljeto. Prosv. društvo v Barkovljah Prosvetno društvo v Barkovljah priredi Jutri v dvorani športnega društva predstavo s sodelovanjem dramskega in godbenega odseka. Sodeluje tenorist tov. Starc Mirko. Po sporedu prosta zabava s plesom. Odbor vabi k polnoštevilni udeležbi. Pričetek Ati 20. url. ^k-odveln« druifruip ' v »Slavko Skamperlh" Proivetno društvo »Si Škamperle* Sv, Ivan, priredi jutri zabavni večor. Cisti dobiček gre v korist Rdečega križa. V novo pomlad., int;ia 7 sp ». 9* J* f v <• „ -v*, j Prosv. društvo „Ivan-Vo]ko" Proseško-Kontoveljsko prosvetno društvo »Ivan - Vojko* ponovi v nedeljo dne 24. t, m. V prosvetnem domu na Opčinah Finžgarjevo dramo »Divji lovec*. Začetek ob 18 uri. Cisti dobiček gre v korist svojcem škedenjskih žrtev. Otrokom pod 14 letom starosti je vstop zabranjen. Pevakl zbor „Pio'eter" Pevski moški zbor »Proleter* prosvetnega društva «France Prešeren* Kolonkovec, nastopi jutri ob 20. uri v kulturnem krožku «R Rinaldi* Sv. Jakob, ulica G. Caprlrvšt. 7, z raznimi komadi, med drugim! tudi *Zvoneku» in »Kolo*. V presledkih nastopijo znani pevci Družabni' veter pr!! Sv. Ivabu Naš dramski odsek ponovi jutri ob 20 uri v Ljudskem domu pri Sv. Ivanu svoj pestri spored, ki ga je izvajal 3. februarja. Ker Je čisti dobiček namenjen našemu Rdečemu križu, pozivamo občinstvo, da se te prireditve udeleži v polnem številu In takp podpre to našo važno ustanovo. Prosvetno društvo »Slovan" Kobdllj bo uprizorilo na belo nedeljo Gang-lovo žaloigro »Sin*. Po igri bo prosta zabava. Igral bo godbeni odsek iz Prvačine. Marljivo se udejsvujemo na dramatskem, pevskem in fiz-kulturnem polju, da zamašimo 25-letno vrzel, ki nam jo je povzročil fašizem. Telovadni odsek društva „S. $kemperle" eni tflovadsji.;odsek Javlja, da aftigie v ponedeljek dne .25. t. m. ob 8 uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma z rednimi telovad. nlmi vajami za mladince od 18. leta dalje! Pozivajo se vsi mladinci Sv. Ivana, Lonjerju in Pcdlo-njerja, ki se zanimajo za telovadbo, da pridejo v omenjenem času v Ljudski dom. Vaje bodo redno v ponedeljkih in petkih od 8 do 10 ure zvečer. Odsek ima na razpolago tudi nekaj telovadnega orodja. Pridite v cim večjem številu! Darovalcem »a škedenfske ■ ■ žrtve ’ ’*■ Vljudna vabimo vse tiste, ki so se prijavili za zbiranje prostovoljnih prispevkov za'g^grebne stroške in pa pomoč droifipdrnjhjjev ln ran.V, nih;v Skednju, da se čimprej pr.ja. vijo z zbranimi prispevki pri akcij, •kem odboru v ulici F. Filzi 17-1 od 16 do 19 ure. Prehrana Delitev olja. Sepral javlja, da bodo od danes 22. t, m. pa do 31 t. m. delili vsem potrošnikom pokrajine in mesta Trsta po 1 dl olja. Cena v Trstu 260 lir liter. Delitev zakuhe delavcem. Težki in najtežji delavci z dodatnimi živilskimi nakaznicami, lahko dvignejo od danes do 31. t. m. na dodatno živilsko nakaznico 600 g. testenin. £ V ostalih Občinah tržaške pokrajine se bo pričela delitev testenin jutri. Cena v Trstu 24 lir kg. v te) igri, so ilvi ljudje, ki zazive pred nami svoje resnično Življa nje, zgoščeno v kratko dobo večera, no« in jutra. S svojo moralno silo, z miselnim razvojem dogodkov, s pravilnim ortsanjem značajev teh ljudi, « pravim, resničnim prikazom čustvovanja o. seb, s pristno govorico, je ogrel pisatelj igralce, da so se lahko popolnoma vživeli v resničnost vlog, je ogrel pisatelj občinstvo, da je z zaverovanostjo sledilo do godkom na odru, da je sočustvovalo z osebami, ki tu trpijo, ki imajo svoje nazore, svoje bojazni, svojo voljo, svoja čustva, na katere vptiua tudi okolica in njihova lastna miselnost in značaj. Vse je kot u resničnem Življenju, le da se vse vrti okoli enega problema in okoli oseb, ki so med seboj povezane. Tako mora biti v drami. Vsaka figura pa ZlvI obenem tud* tvoje lastno Življenje, ki pa je v zvezi s tokom dogodkov. Vida, Rutarjeva hčerka, občuti obenem s skuppim hotenjem, da premaga pri borbi tudi svojo lastno Žalost nad izgubo svojega zaročenca. Njeno osebno Živi s splošnim čustvovanjem. Občinstvo je globoko doumelo to notranjo vrednost te umetnine in je s spoštovanjem spremljalo starega Rutarja, lahko rečem, da ga je vzljubilo. Sočustvovalo je z Vido. Rutarjeva lena je prava zmes zaskrbljenosti (n nerazumevanja, kt izvira iz njenega značaja. Niti t> teh težkih časih se ne more o-tresti nergavosti. In tako so vsi liki fe drame Življenjsko resnični in dogodki se razvijajo brez vsake sile. Le umetnik je lahko napisal tako delo. Pa tudi kot, lirični, pesnik je Matej Bor pravi umetnik in človek. Tudi Borova pesem je vsa prežeta z mislijo na borbo. Prepletata se njegovo lastna čustveno st in obče narodovo čustvo. A oboje je pod vtisom dogodkov časa. V umetniku se strneta ti dve plati in iz tega nastanejo pretresljive pesmi, v katerih začutimo duševna razpoloženja dobe, ljudi. Kot slikar, ki zna vzbuditi v nas določena razpoloženja s tonom *voWi barv, nam pričara- Bor v naših dušah vso mračnost tfZkih dM is% vero v bodoče dni. Pone- kod so njegove pesmi, baladnega značaja. Taka je njegova drama tizaoija sGfostje*. Gostje prihajajo v partizansko taborišče. Pa to so mrtve Žrtve. In sinek ln dam in streha ln še dež, ki poleti šumi pod oknom z oreha... Skoz vrata src odprta na stežaj, prihajajo vso noč od vsepovsod. Iz te dramatizacije veji občutje tragike. Slika je turobna, a vendar izzveni v močno hotenje. V vseh njegovih pesmih beremo trpljenje, kopmenje, napor in vedro upanje. V teh pesmih tddi-mo,mir, ki se bo naselil v- naša srca po končani borbi. Zagledamo v njih idilični mir, ki' 8(T zavla dal v hostah, kjer st vrše borbe: Kako malo je to, a vendar kako, kako neznansko veliko, šele danes, moja ljuba vemo, ko smo od vas. Tvoj Niko. Kako polna občutja je ta pesem Bor je mojster v slikanju razpoloženja, čustev in kontrastov. O hoste, hoste, nekoč bo spet vse tiho po vas, vse mimo. Le slavček bo letal pet v noč neizmerno... In šla bosta in v hostah bo mrak, ko prej bo vse tiho, vse mimo. L* z jase bo zalajal srnjak v noč neizmerno. Aprilski veter v pohojeni travi.. nebo... nasmeh planin... Cez grobove na poljih ob Savi »n sam glas: moj sin, moj sin ,, Na eni strani mir v naravi, a nn drugi obup matere, katera je izgubila sina. Enak kontrast tudi na koncu pesmi. Vsenaokrog brezbrižen mir, v daljavi goreč oblak... Njen korak je trdo zapel v večer... In v tej borbi se oglasi njegovo lastno kopmenje: In vmes razgovor sina z materjo V tem razgovoru zaZive mrtvi era. Vse premagaš, tako ali tako, pa bodi Svab, m ras ali trpljenje, le eno premagal težko — m rt M VMiMUMalll *N * I' v«*, urng&, Koprnen v naših, srcih, zaživi njihoya ve i zaživi 'smisel ufthclve' smrti. ,' Močan )e Matej Bor. Njegove pesmi so večen, neprisiljen izraz njegovega srca. '■ f.K. GORICA je Omejitev toka v Gorici Zavezniška vojaška uprava razposlala sledeče obvestilo: «V Gorici je uprava za elektriko ukinila vse omejitve, nanašajoče se na električno razsvetljavo, kot na pr. ukinitev toka od 9 do 11 in popoldne, zvečer ob ponedeljkih itd. Opozarja pa, da je še vedno prepovedano razsvetljevati izložbe in reklamne napise. Odredba je začasna*. Glasbena šola v Gorici Gojenci začetniškega tečaja, otroškega zbora in mladinskega zbo^a fiaj^pejdej* danes ob 10. uri ali pii popoldne ob 15. uri k pouku. Sindikalna revija »Enotnost" Izšla je sindikalna revija T-notnost, ki Jo izdaja (Primorska delavska enotnost*. Vsebinsko bojgata m raznovrstna rsvija razpravlja o raznih sindikalnih sodobnih in zgodovinskih vprašanjih. Članke so prispevali najvidnejfi sindikalni in ostali funkcionarji natega javnega življenja. Članki so opremljeni s slikami, a naslovna stran simbolično prikazuje strnjeno množico in bratstvo kmečkega in industrijskega delastva. Revija še naroča pri sindikalnih organizacijah ali pa pri Ljudski založbi Trst, via Car. ducci 6. G O 8 P O Q Zatirajmo Kmetovalci se večkrat pritožujejo, da jim povzroča bramor na rastlinah ln setvah včasih večjo včasih manjšo škodo. Ta velika, rjava, malemu raku podobna žuželka, ki jo najdemo na poljih, v zelenjavnih vrtovih, na travnikih, v drevesnicah in gozdovih, je povsod enako škodljiva. Bramor živi v podzemnih rovih, iz katerih zleze proti večeru in po-noči?fh-ežVvlj» se s kukcl, črvi in e tem, da objeda korenine in nežne rastline, zaradi česar povzroča nasadom občutljivo škodo. Samica polaga spomladi v okroglih, gnezdu podobnih staziicah, ki merijo približno 5 cm v premeru, po 250 do 300 neenako velikih, rumenkastih jajčec. Po preteku 15 do 20 dni zlezejo iz njih ličinke, ki postanejo šele po enem letu ln po petkratni prelevitvi popolne žuželke. Bramorja zatiramo z raznimi v ta namen pripravljenimi sredstvi, ali pa z neposrednim uničevanjem žuželk. Izmed sredstev, ki jih imajo naprodaj v trgovinah in pri kmetijskih zadrugah, omenjamo posebni tar-ijev flusilikat, imenovan »Basif*, ki ni človeku perutnini, pticam i.d. škodljiv, ker ni strupsn. To vabo pripravljamo na sledeči način: 100 kg zdrobljenega, v 20 1 vode napojenega riža ali koruze, ki smo jim dodali 5 kg »Basifa*, mešamo toliko časa, dokler niso vsi drobci koruze ali riža enakomerno pokriti z «Basifom». Nato raztresemo ob lepem vremenu na vsak hektar površine 25 do 30 kg te zmesi. Z drobljenjem in mešanjem riža ali koruze vezano delo pa si lahko prihranimo s tem, da kupimo že pripravljeno vabo, ki jo izdelujejo v tovarnah in ki je na prodaj v trgovinah pod imenom »risuro*. Tudi te vabe, ki vsebuje 5% »Basifa*, potrebujemo po 25 do 30 kg na hektar površčme. Večinoma zadostuje enkratno sipanje, da se tega škodljivca iznebimo; le v izrednih primerih bomo morali trošenje po preteku 15 do 20 dni ponoviti. Izkušnje so dokazale, da pogine bramor 1 do 3 dni po zavžltju «ri-sura»; škoda pa preneha takoj, ker se bramor po povžitju nekolikih zrn »rioura* odpove vsaki hrani. Bramorja moremo zatirat' tudi s fosfornim cinkom, svinčenifn ar-zenjatom itd. Teh sredstev pa ne priporočamo, ker so strupena in zato ljudem in živalim nevarna. Pri izbiranju vaze bomo dali prednost »risuri*, ker Je takoj uporabna ln ker je cenejša od riža in koruze. Kjer pa gre za manjše površine, kakor n. pr. v zelenjadnih vrtovih, zatiramo bramorja prav lahko s tem, da ga lovimo! Od raznih načinov lova omenimo samo nekatere, ki utegnejo biti najbolj praktični. Bramorja, lovimo prav lahko ko od aprila do oktobra globoko prekopavamo zemljo. Tedaj spustimo na zemljišče kokoši, race ali pure, ki požirajo te zelo redilne žuželke z veliko slastjo. Preden pa se lotimo kopanja je priporočljivo, da R u VI. kolo tekem za pokal bpino coverlizza- Preteklo nedeljo so med drugimi odigrali v okviru nogometnih tekem za pokal »Pino Coverlizza* tudi sledečo tekmo: Rinaldi-Ptsoni: 7-*. Golovo ni nihče mislil, da bo moštvo Rtnaldija odneslo tako veliko zmago nad moštvom Piscnija, ki se je v prvih 45 minutah igre tako dobro držalo. Toda rezultat pove dovolj ln skoro ne bi bilo potrebe po komentarju. V prvem polčasu sta moštvi zabili vsako po en gol, v drugem polčasu pa j« Rinaldi zabil 6, Pi*onl pa samo 1 gol. Po kronološkem redu so gole zabili sledeči igralci: ob 24' Casadel za Rinaldi, ob 44' za Piao-ni (v prvem polčasu), ob 5' za Pi-sonl, ob 14’ In 23' Grisoni, od 37' Cnsadel, ob 38' De Gasperi, ob 43’ Maluta za Rinaldi (v drugem polčasu). Dober sodnik Volpatto. Zmagovito moštvo: Scoria, Gratton in Sauli, Novaro, Grisoni ln Jakor, Casadel, Maluta, Umek, Maluta IV ln De Gasperi. Odobrene tekme SKUPINA B I D N Z D P T Prosveta 5 5 — — 16 3 10 Gaslini 6 4 — 2 24 7 8 Skedenj 5 3 — 9 13 8 5 Kavčič 3 1 1 1 6 6 3 Kačun 4 1 1 2 5 27 3 Roco) 5 1 1 3 13 12 3 Rojanese 6 — 3 3 6 17 3 Nabrežina 4 1 — 3 6 9 2 Nedeljske tekme V nedeljo 24. t m. bodo odigrali sledeče tekme: Skedenj - Kavčič ob 8.30, Tovarna strojev - Monttbello ob 10, Rinaldi - Dugolin ob 13. uri na igrišču CRDA; Gasilni - Rocol ob 15. uri na igrišču Lovec; Rojan. Bazovica ob 9.30, Prosveta Kačun ob 13.30, Cebulec - Pisoni ob 15. uri na Openskem igrišču. HOVE ŠIVALNE STROJE prodam po ugodni ceni. Popravila atrojev vsakovrstnega tipa. TRST - VIA DELLTSTRIA At. 13. 22. gnarca 1W zasadimo okrog zemljiAgfl, katerep nameravamo prekopati, 20 do ” cm visoke prednice (posode iz P)0-čevine konzervnih škatel). Jhi#1**' ki slutijo pretečo jim nevat*0**1 se poskrijejo po kotičkih te **■ graje, kjer jih lahko polovimo. Za časa ploditve, iti se vrši aPr*'* ln maja meseca, koristijo tudi * zemljo pokriti kupi dobro razklpJ*' noga gnoja, v katero poMj mor .voj* jej6eca in kjer^.. vsako jutro pobiramo. - Zelo uspešno zatiramo branuri* tudi s tem, da zakopljema Pra®je konzervne škatle in drugo pos<~0 si široko odprtino, v katerd P0'”" žimo kot vabo radič, solato, j itd. v zemljo tako, da »e naMl* zgornji rob posode v isti viš‘ni 1 površino zemlje, ki jo obdaj#. noči padejo bramorji v posod«, jih polovimo in uničimo. Bramorja lovimo pa lahko podnevi s tem, da razgrnemo zemljišču v vodi namočene vre* Ko začuti bramor vlažno toplo™ ki se razvija med zemljo in vre* mi, zleze na površje. Z nagl° J*!’ stran/vi jo vreč moremo p°Mvl0 mnogo teh žuželk. Bramorjev največji sovražnik J* krt. Za otroiki vrtec Roditeljski svet slovenske o«n®v' ne šole v Barkovljah je prejel v su od 11. februarja do 15. t. m. nS slednje prostovoljne prispevke f' korist otroškega vrtca: Starc !*[ dija 30, Batič Marija 20, Ufča^f A. Bžemal 100, Brus Marija ^ Daneu Zorka 250, OenČič-Sehein'®' Ana 100, Starec Dragotin 100, P’ N. 31, N. N. 700, ASIZZ V. teren* ob priliki plesne prireditve v fff stilni Scheimer 836, čisti dohode prireditve malčkov otroškega vrt* I.500, N. N. 100, Stoka Viktor)? 150, Ostroučka Vladimir 50, ASI* II. terena čisti dohodek plesne 1 1 019 11» nl-ieVi reditve 1.213 lir. Roditeljski slovenske osnovne šole v Barko ljah se vsem darovalcem najlnP* zahvaljuje. Za svojce škedenjskih žri®* Za družine Škedenjskih. žrt** je ob 2. obletnici smrti tov. Dragi v Ausschvvitzu darovala dru*1? Tavčer iz Merč 200 lir. Namesto cvetja na grob pokoja® Justi Tence in Ane Ukmar sta V!?* sti ln Armid darovala 200 Ur svojce škedenjskih Žrtev. Dobra »rca V počastitev spomina tov. Kri- stjana Skrlovaja je darovala <*rT žina Skrlovaj 200 lir za sirdte P^’ lih partizanov. okoi’ Namesto cvetja ha grob po* nih: Justi Tence in Ane Ukri*" darujeta Vlasti in Armid 200 IV 9 sirote padlih partizanov. Za pogrebne stroške lokovak® žrtev darujejo Muha Ante 500 11J OberSnel\Andrej 500 lir, Obersc Jože 500 lir, Praprotnik Slavoj.®T lir, Maver Ivanka 500 lir. Sre60*, njak Slavko 400 lir, Miroč.Č 200 lir, Bole Franc 200 lir, V*** Boris 500 lir. V počastitev spomina pokoju^ Živec Jožefa darujejo bratranci 0 llč Stojan, Zmaga in Milka Fur’,t! ob priliki njegovega godu naHlt*w cvetja na brog 600 lir za **r° padlih partizanov. Odg. urednik DUŠAN HRE SCA* Poizvedbe Tovariša Rjavca Antona i* ^ iOU AVJU.VV.«, * dov&Mne ali okolice, ki bi kaj del povedati o MILIČU EMILIJ, |'UYCuatl u XY11LULU Briščkov, roj. 17. 7. 1914., ranjen*? 26. 12. 1944. v Sinju, borca III. div., naprošan, da se ^*1^ XX. ud. . .. ___________________ prej javi tov. Milič Olgi, Bri&Čkl 17, Prosek. MALI OGLASI mi ŠIVALNI STROJ »Pfaff* in pi-c3J:. »troj, skoraj nov, prodam. Ul. ^ blo Severo 29. POTNIKA Jestvinske stroke. P1^ dobri proviziji, iščem. Ponudbe y. upravo «P. D.» »Primorskega nika*. »Primorskega h V nedeljo dne 24. t. m. 1 url bo v Lokvi pogreb b°r Gombač Ivana Vabimo vse znance in prijate^*’ Lokev, 22. marca 1946. PARTIZANSKA Z VE#* * Nogometno vodstvo Je odobrilo sledeč« nogometne tekme: Tovarna strojev-Rinaldl: 1-1; Gasllm-Rolanese: 2-1; Primorje Pison!: 8-1; Skcdenj-Nabrcžina: 4-3; Mon-tebello-Kolonkovec: 2-9; Cebukc- Dugulln: 8-3; Tovarna strojev-Ko-lonkovec: 2-0; Rlnaldi-Pisoni: 7-2; Gasllni-Nabrežlna: 2j0. Tekmo med Prosveto in Kavčičem bodo ponovili ob koncu prvega dela tekem. ZAHVALA Kazni Po sodniških poročilih so opomnili moštvo Kavčiča, igralca Cutll-lo Lulglja od Tovarna atrojev in Igralca Podarja ln Puriča od Sked. n ja. Na osnovi sodniških poročil so ukinili tekmovanje na Igrišču Nabrežine za tri dni. Nabrežina se bo posluževala Igrišča na Proseku. I-gralca Dobrilla Josipa od Nabreži- j ne so Izključili za dva dni. Zahvaljujemo se vsem, ki so se dne 15. t m. v Lokvi udeležili pogreba padlih partizanov. Lokev, 22. marca 1946. PARTIZANSKI ODBOR -. PRIREDITEV V nedeljo dne 24. t m. bo Imel A. F. 7.. v ^OVtRJlI svoj® prvo KULTURNO PRIREDITEV s srečolovom. VABLJENI VSI! , VABLjTSitT^VSP Klasifikacija (Kratice pomenijo: I Igrane; D dobljene; N neodločne; Z zgubljene; D dani goli; P prejeti goli; T točke). V nedeljo 24. t. m. bo imel A. F. Z. v KRIŽU pr( SEŽANI KULTURNO PRIREDITEV a srečolovom. Začetek ob 16-3°-VABLJENI VSI! SKUPINA A I D N Z D P T Tov. strojev 6 3 8 — 13 7 9 Mrntebello 6 3 3 — 10 5 9 Cebuleo 6 3 2 1 28 12 8 Primorje 6 3 1 2 23 13 7 Rinaldi 6 '3 1 2 22 13 7 Dugolin 6 1 j 3 Sl 23 4 Pisotil 5 0 2 3 5 1'6 2 Kolonkovec 6 0 0 5 3 U 0 Lovct! Preden prodate kože divjačine, zanimajte se za cene, ki Vam jih nudi mo um nz»i GORICA, Piazza Nicolo Tommaseo 7 (Piazzutta) Kupujemo vsakovrstna krzna, v v»»^ količini, po najvifijih cenah