*t. 90 V Gronci, v četrtek avgusta ,i*M 1 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po p)šti prejemana ali v Gorici na doti pošiljana : vse leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. .Soči« ima naslednje inedne priloge; Ob novem letu^lažipftt po Goriškem in Gradiščanskem" m dvakrat v letu „Vozni red že* leziie, paniko? is postnih zvez". Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. •Vse za narod, svobodo in napredek !c Dr, K. Lavril. Uredništvo . t nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. hadstr. na desno. Upravnidtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco.Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vi«.; 3-krat, 12, vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame jn spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. • Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Yj>lertt«g« &t. ; „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Po štrajto 1 Aiigltti' Angleška je obhajala letos veliko slavlje, kronanje svojega kralja. Delo je , počivalo* ljudstvo je vriskalo in se vese- j lilo. »Živel naš kralj!« Predstuvitelj an- ; gleLke moči se je vozil veličastno po londonskih ulicah, v srebru in zlatu, obdan od svojih podanikov; velikansko je bilo to sla\4je. Vsa Angleška je bila na nogah, vse v radosti.....Te dni pa je bil zavladal na Angleškem: neki* drugi kralj, ne- j vidni, čegar čestilei pa so glasno govorili, vsklikajoč: Živel štrajk, naš odrešenik! ; Svet je kar strmel nad temi tisoči in s tisoči delavske množice, svet se ni mogel prečuditi taki velikanski sili, takemu na-rastku iz vseh delavskih kategorij, ni pojmil, odkod taki pojavi nezadovoljnosti v delavskih '»masah, ko si vendar predv. stavlja, da se nahaja angteŠka industrija v periodi procvita. Odkod torej tak temnit nomen splošne nezadovoljnosti? - t '. Kakor v sredini Evrope, tako trpijo tudi na Angleškem vsi družabni razredi ladi podraženja življcnskrlVJ potrebščin, ' katero se občuti že dve desetletji; potreba delavskih slojev je rastla paralelno z j napredkom narodnega blagra. Kakor je razvidno iz letne statistike trgovinskega j ministerstva zadnjih 15 let. se je podražila cena živeža za \$'/<, dočim se je dnina poprečno povišala za \2V' ter ostala pri , tern pGvišku od leta 1900.. kar pomeni ; znižanje plače. Ali niso poskočile samo cene živeža, ampak podražila so se tudi stanovanja za 20'' ; delavec pa vsled posplošenja prometnHi sredstev in napredka šol se je priučil bornemu kruhu; to je; potrosi več kot nekdaj- ' Narav«:) torej, da v takih okoliščinah išče delavec po viška plače; ki bi spravila nekako v sklad njegova sredstva s podra-Ženjein življenja. j Štrajk ni izbruhnil kar tako nenadoma, ni bil nepričakovana manifestacija slabega ekonomičnega stanja, marveč posodica trajnega nezadovoljstva že skozi leta in leta, Železničarji že skozi 5 let niso bili mirni, rudarji iz Walcsa se borijo zadnja j .} leta neprenehoma, delavci v dokih v Londonu. Uverpolu, Mauehestru, Bri-stolu so pretili s štrajkom zadnji dve leti ' skoro vsaki dan, ako se jim ne uredi raz- ! mer glede delovnega časa in plače; isto ' velja o tramvajskih uslužbencih, pismo-nošah itd. Pretekli mesec je bilo na Angleškem 66 štrajkov v raznih industrijah; štrajku-jočih delavcev je bilo 190.000. 66 sporov je bilo, med njimi jako nevaren spor med delavci in lastniki ladji; skončali so štraj-ki skoro s popolnim uspehom štrajkovcev. To je bilo gotovo bližji vzrok za gibanic, ki je seglo tako naglo čez celo deželo. Dmgi, ki so videli uspehe, so čakali, da porabijo prvo priliko ter se skusijo (koristiti ž njo. Začeli so londonski »doc-kers«; po preteku 5 dni štrajka so dosegli, kar so zahtevali. Ni torej čuda. če so mislile tudi ostale kategorije delavcev, ki 'trpijo pod jednakimi ekonomskimi nepri-! kanii, da je prišel tudi za nje čas, da povedo svojo voljo, katera naj se izpolni. Zašnmelo je po Angleškem in bližali so se hudi časi. Ves promet je že skoro obstal, vso grozo štrajka je že občutilo prebivalstvo, kar se je začni glas, da je štrajka konec___ Da ob takih prilikah ne manjka iiemi-1 ov, sporov in spopadov na cesti, to je stara reč. No, po večini je šlo precej mirno, le v Liverpoolu so bili hudi cestni boji. AH treba poznati razmere v tem mestu. Liverpool je sploh najnemirnejše mesto na Angleškem. Od 700.000 prebivalcev je Ircev 60.000, Wallesovcev 21.000, Škot-cev 17000 ter 12000 tujcev. Vsi ti so v boju med seboj in z drugim prebival-, stvom. Plemenske mržnje in* verske razlike vzročajo ob vsaki priliki spore in poboje ___ Zadnja poročila govorijo še nekaj o gibanju med železničarji, kakor da družbe ne držijo besede, ali vse kaže da je štrajk končan ter da se razmere uredijo tako, da ne bo tako kmalu Angleška zopet trepetala pred strašnim štrajkom. Angleška vlada se je pokazala modro, podedovala j? ju.^egla uspeh. Notranji minister Churchill je rekel 22. t. m. v zbornici, da vlada se pri posredovanju ni postavila ne na stran kapitalizma ne na stra.11 delavcev, marveč na stran ljudstva. V Avstriji pa bi se v takih slučajih postavili najbrže proti ljudstvu, tekla bi kri v potokih in štrajk bi se vlekel po deželah z vso grozoto v kvar celi državi.... Gospodarski vspehi Slovakov. Kakor malo pozitivnih vspebov morejo Slovaki ibilježiti — toliko bolj tolaž-Ijiv je njihov napredek na gospodarskem polju. Jznenadjuje pa razvitek slovaškega novčarstva. Omejiti se hočemo le na dva denarna zavoda, katera sta bila ustanovljena v takih dveh mestih, ki sti sloveli kakor močni, da nepremagljivi trdnjavi gospodujoče »liistorijske« kaste. Ko se je odver/nik dr. Ljudevit Bazov-sky naselil v Lučencu na Slovaško-Mad-žarski meji, niniti en Slovak slutil, da bode ta mladi energični človek proizvedel v malem času tak preobrat v gospodarskem in političnem življenju celega "tamkajšnjega okraja. Vstanovljenje ljudske banke v Lučencu je bilo delo osvobojenja ki deset tisoč slovaških obitelji v gospodarskem, kakor tudi v političnem pogledu, 111 občutljiv udarec korumpirani gospodujoči kasti. Ta je takoj opazila nevarnost tega podjetja, in začela j" vničujoč 'boj proti temu nevarnemu človeku. Nobeno sredstvo ni ibilo tako nepošteno, da se ga ni poslužila, da družabno in materijalno uniči obsovraženega človeka. A vendar je morala položiti orožje pred ljublje-icem naroda. Mase slovaškega ljudstva so se prebudile v/, letargije v narodno življenje in se gospodarsko organizirale. »'Splošna banka« je postala kmalu močno drevo, katero zasenčuje tudi sosedni okj-aj. Behii.škj kapital od pol milijona kron je bil večinoma investiran med gospodarji okraja Novohradskega in Ge-mer-Malohontskega. Letošnji občni zbor I . je sklenil vstanoviti podružnico v Ramav-ski Soboti, in v ta namen povišati delniški kapital na milijon kron. Banka ima čez 40.CO0 kron prihranka in lastno hišo, a izplačala je že po Cf/o dividende. Kurz novih delnic je bil vgo-tovljen za stare delničarje na 112, a za nove na 120 kron. Uprava se nadeja, da ji bode letos mogoče izplačati 7% dividen- , de, in da kmalu v stanov i drugo podruž- j nico celo v središču okraja Balaž-Darmo- j Enako tolažljive so vesti iz Nitre, ! središča jednako imenovanega okraja, kjer slovaško ljidstvo mnogo trpi od svojih brezdušnih, malih tiranov. Pred malo časom je bil vsianovljen v Nitri majhen denarni zavod, a sedaj že poročajo, da hoče »Gospodarska banka« povišati svoj delniški kapital od 50.000 na 200.000 kron, torej početveriti. Posel gre tako dobro, da uvideva uprava potrebo, na temelju 1 odsedanje izkušnje, omenjenega znatnega povišanja delniškega kapitala, če hoče, da 'bode zavod odgovarjal v tako važnem mestu kakor je Nitra, svoji nalogi. Če še vzame v poštev, da neslovaški, večinoma . židovski kapital v mestu dosega čisti do-ibiček pol milijona kron, in razpolaga z vloženim kapitalom 22 milijonov, večinoma prihrankov slovaškega ljudstva,. mo- ( ramo se čuditi dosedanji brezbrižnosti slovaških krogov, kateri so bili prepustili celi okraj samemu sebi. Z vstanovitvijo »Sp'ošne banke«, je storjen prvi korak, da se odpomore tej potrebi. Nadejamo se, da bode ta denarni zavod ravnotako vspeval kakor v Lučencu, in da bode ta gospodarska akcija napredovala čimdelj proti vztoku, kjer so mase slovaškega ljudstva še vedno vko-vane v gospodarsko sužnost;=Tu je* za gospodarsko delo še široko,- nepreorano nolje. " . , *: Kakor se približno ceni, je vloženih okroglo 300 milijonov slovaškega kap/ta-la v židovsko-madKarskih bankah, katere . se mora s pomočjo intenzivnega financi- , jtlnega dela pridobiti nazaj slovaškemu narodu. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal; Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) Dvignil je roko v blagoslov nad njeno glavo in mrmral latinsko molitev. Navzoči so padli »a kolena, se prekrižali in molili polglasno*- končno pa reki) s povzdignjenim glasom: »Amen«, ko so videli, da je župnik končal svojo molitev. Župnik odredi, naj se prenese mrtvo truplo drugam. Dvignili so jo previdno in položili na njeno postelj. Ljudje so zapustili polagoma hišo, samo sorodniki so ostali doma. Chanat je pričel urejevati. Okna so s<ž morala zapreti, postavil je dve goreči sveči in križ h glavi umrle, poklical ie mizarja, da je v2el mero za rakev, potem pa je prepustil stražo pri mrtvi svoji hčeri in tastu, s Felibienom sta šla pa naroČit pogreb. • Sporazumno z župnikom je poslal poslance k duhovnom v okolici, da se vdeleže pogreba. 'Pogreb, to je ml zopet velik dogodek, tašča županova, bogata posestnica, to bo moralo »biti »lepo«, so si mislili ljudje in hiteli skupaj, da bi videli zadnje spremstvo. Chanat je imel svoje zadoščenje, kajti prišlo je jako mnogo duhovnikov, drugega ljudstva je pa bik skoraj nepregledna vrsta. Ko je bila umrla položena v rodbinsko rakev, ie pričel Chanat takoj urejevati zapuščinsko zadevo. »O«, pravi Gharancon, katerega je bolj ganila nagla smrt njegove žene, kakor bi si kdo mislil, >>prepustim vam rad vso zapuščino in ne zahtevam nič za se. Če me I10-četve sprejeti pri vas, bil bi srečen, ne zahtevam, drugega kakor posteljo in prostor pri mizi.«', »Da, tast, toda če vas vzamem* v oskrbo, potem mi mor« "C prepustiti tudi urejevanje vašega premoženja.«. »Od srca rad,« odvrne Charaucon, »vesel sem. da se mi ni treba zanj več brigati. • \ ; »Dogovorjeno, tast, pridite k nam, Ema vam bo pa stregla.« . < Ko je prišel domu, je rekel lfelibienu: »Celo prerno; ženje Charanconovih je moje!« .; , Dan pozneje so sestavili pri notarju Provierou-La» ioretu pogodbo, glasom Skatere je prepisal Charancon svoji vnukinji Emi vse svoje premoženje^ tisoč irankov pa je dal za ustanovno mašo.ki naj bi se služila večno1 v spomin pokojne. ! . Ko je Gharancon podpisal, pravi Chanat svojemu zetu: »Sedaj sem te pobegajtii, torej, zopet sveže na delo.« S tetn je menil bankej razširiti. Chanat je nameraval velikanske stvari, komaj je pričakoval, da vzamejo občinsko premoženje iz Veranove banke in ga naložijo v ¦njegovi. Nadaljeval je eskomptirati ceneje, jemal je tudi listine tako dvomljive vrednosti, da so splošno strmeli z glavami, Veran pa je dejal z glavo majaje: »Tega ne razumem, kam hočete priti na ta način.« - »On ne razume!« je dejal Chanat smeje svojemu zetu, ko je izvedel Veranove besede. »Vendar je lahko razumeti, ni potreba, da bi moral ravno smodnik iznajti, če se hoče uvideti, da ga hočem uničiti. Seveda izgubim sedaj pri menicah, toda v največ slučajih pa podaljšamo, imamo torej dobiček pri'podaljšanju.«'" >Papa je pameten«, piavi Ema. »le drugi so zabiti.« »Seveda ne razumejo nič-'- • »Ža vraga,« reče Galtier,. »moje puške so, že nabasane.« ' ;. K, »Moj stari karabinec je še^od štiriindvajsetega maja«, reče Crillon. Lucija,.ki je slišala pogovor, posepeta Albertu: »Poslušaj, ljubi,' naj se zgodi karkoli, deliti hočem- usodo-.s teboj.« • .:•=,-. »Da«, odvrne Albert in ji stisne desnico. »Tudi jaz se bom borila, če treba, na Pavlovi strani,« reče Ana. " * ' »Storili ibomo svojo dolžnost, jaz in naši prijatelji smo pripravljeni«, konča Aliard. Lucija je bila' v tisoč skifoen. ni mogla spati, poslušala je ponoči v postelji na najmanjši šum, in če je končno zaspala, videla je Allberta korakati v verigah po prašni cesti med orožniki. Bila je samo mirna, Če je bila pri Cril-lonovih in, je Albert sedel poleg nje.. (Halje prih.) 10 Padec vojnega ministra Schomicha. Kterikali»F^€t»a«ser Volksblatt« piše: . :»ko so v vojnem mkisterstvu pripravljali brambno predlo&o in vojaški kazen-sko-pravcmj red, so slutili, da bo prestolonaslednik nasprotoval .tem. stvarem, ker so izvedeli, da /prestolonaslednik pač želi zvišanje rekrutnega kontingenta, nikakor pa ne uvedbe dveletnega službovanja, in ker so nadalje izvedeli, da prestolonasledniku javno vojaško-Kazensko postopale ni po godu. . .Ker je bil na strani prestolonaslednika tudi načelnik generalnega štaba, seje vnel strasten boj med vojnim »ministrom in med prestolonaslednikom ter načelnikom generalnega štaba. jK» sta bila brafnbna predloga in vojaški kazensko-pravni red izgotovijena, je šlo za odobritev presto-lonaslednikovo. Ker pa je bilo več kot verjetno, da prestolonaslednik tema načrtoma ne pritrdi, dočim je bila cesarjeva odobritev gotova, je vojni minister izbral naslednji izbcd: Izgotovljena dela niso bila predložena preje prestolonasledniku, temveč cesarju, in šele ko jih Je cesar že odobril, so jih izročili prestolonasledniku v vednost. Prestolonaslednika so na ta način por polnoma obšli. V tem trenutku — in enako so postopali tudi pri drugih važnejših rečeh in tudi tekom pogajanj vojnega mi-- nisterstva z obema vladama glede bram-fbnih predlog — je bila zapečatena usoda Schonaichova in nobena skrivnost ni bila, da mora po uresničenju svojega namena t. j. po predložitvi svojih obrambnih predlog, »dstopiti. »Magyar Hirlap« piše: »Že izza zadnjega delegaeioskega zasedanja je bilo znano, da zastopa vojni minister Schdnaioh stališče vladarja, a načelnik generalnega štaba (Konrad pl. Hot-ztndori stališče prestolonaslednika. Vzlic temu je bilo tudi splošno znano, da simpa-tizira^velika večina cesarske rodbine z vojnim ministrom. Vsled te okolnost: je bila pozicija vojnega ministra skoro neomajna. Vendar je baron Schonafcih precenil trdnost svojega stališča in nemara ga je njegov optimizem zapeljal, da je zagrešil hudo taktično napako: dajal je informacije za članke, ki so pobijale vojaške nazore prestolonaslednika. Prestolo-naslednikovi okolfci se je čudno zdelo, da so izhajali v posameznih listih ponovno z zanesljivimi podatki opremljeni čianki, ki so razodevali strokovrijaške imormacije. Zasledovali so stvar in odkrili, da vodijo vse niti v vojno ministerstvo. Ko se je prestolonaslednik prepričal o tej stvari, se je oglasil za avdijenco pri vladarju, kateremu je predložil svoje obtožbe in tudi dokaze. Na tej avdijenci se ib odločila usoda Schonaichova. "Cesar je takoj odtegnil od barona Schdnaicha svo-jo roko in je le še poklica! honvedskega ministra Hazaja v Ischl in ga vprašal, če bi izpremerrfba v vojnem miriisterstvu uplivala na stališče ogrske vlade. Honved-ski minister Kazaj je odgovoril, da ogrska vlada sicer močno ceni osebno veljavo barona Schonaidia. da bi pa osebna iz-prememba v vojnem ministerstvu ob sedanjem taktičnem položaju prav nič ne omajala njenega stališča. Tako je padel baron Schonaich, ki je bil neomajen, ko je v delegacijah takore-koČ pred vso Evropo vrgel svojemu najmogočnejšemu protivniku rokavico pred noge. Padel je v.trehottfu* ko se je izka-•„ zalo, da zna sekati rane ne le z nječem, , femveč tudi — s peresom.« bor za podpore potrebne pogoretce v Mokronogu«. Za odbor: Josip Tekavčič, m. p. sodni predstojnik, Fran Arh, m^p. davčni predstojnik, ivan-Hutter, m. p. sodnik, Hinko Bukoyifo m. p. župnik, Jan Pirnat, m. p* nadučitelj, Josip Tratar, m. p. učitelj, Peter Strel, m. p. trgovec, Jan Ziherl, m. p. trgovec. Prošnja do blagih src! Trg Mokronog na Kranjskem je zadela strašna nesreča. Požar je v soboto 19. avgusta v trgu I jato razsajal ter spravil v par urali skoro cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kc-• zolci, krma, obleka, živina, denar, žito in poljedelsko orodje/ Beda je nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim siromakom blagohotno 'na pomoč,-da se vsaj za prvi hip osuše solze onim/ ki obupano gledajo v pepel švojib uaičenfti domovanj, Vsak dar, bo-. diši v obleki, denarju, žitu ali hrani, bode našel hvaležna srca obupanih pogorelcev. "j Pcf&ljatve hvaležno vsprejema: ,«0d- Naročajtc, ponudite,...... zahtevajte in pijte samo •¦ • - - Tolstovrškc slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in uumizpa kisla voda. Od vsakega zaboja p'a&i podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrfka slatina, pošta Guštauj, KoroSkos kjer je.tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Domače vesti Akad. ier. društvo »Adriia« v Goriei je razposlalo na različna županstva prošnje za podporo. A žalibog do sedaj se je oglasilo samo županstvo v Ajdovščini z zneskom 10 K, katerega smo hvaležno sprejeli in se zanj tudi iskreno zahvaljujemo. - Kaj pa druga županstva? Mogoče se jim ne zdi vredno odgovarjati na dopise, ki jih pošilja edino napredno akademično društvo na Primorskem, katero ima namen trosti med svoj narod prosveto in izobrazbo? Na tem mestu bodi povedano, da je dosedaj v to svrho ustanovilo sedem javnfa ljudskih knjižnic ter letos podporni sklad za Primorske visakošol-ce, ki pa ne more šejunkcijonirati, ker je blagajna prazna. — Kakor se vidi, ima torej društvo resen namen re^lizovati svoje cilje, a brez zunanjih podpor bi gotovo ne prišlo do zaželjenega uspeha. Vsi cilji in smotri bili bi še vedno idealni, ostali bi samo napisani na papirju. H koncu se še enkrat zahvaljujemo slav. starešinstvu v Ajdovščini ter bi želeli, da bi vsaj ta notica našla odmev pri drugih. — Odbor akad. fer. društva »Adrija«. Tajništvo akad. ier. društva »Adrije* je poslalo na vse upravitelje svojih knjižnic pozive, da bi mu sporočili o njih poslovanju. Ker se bližamo rednemu občnemu zboru, prosimo tem potom še enkrat za poročila. Naslov ravnatelja je podelil na učni minister vpokojenemu nadučitelju g. Antonu Lebanu v Komnu v priznanje njegovega dolgega in uspešnega delovanja na šolskem polju. Umrl je v ICopru sodni svetnik in voditelj tamkajšnje okrajne sodni je g. dr. Josip Strauss. V Trstu je umrl vpokojeni sluga pri tamkajšnji trgovski in pomorski sodniji Jos. Bratiira. V Kobaridu je umrl oče pokojnega skladatelja Andreja Volariča. Pokopali so ga v nedeljo. Bil je čevljar in godec v znani koba-riški godbi. Zadnja leta se rnu je godilo slabo. Bil je star in zapuščen, ker ni imel svojcev, ki bi skrbeli zanj. Smrtna kosa. — Umrla je v Ljubljani gospa Ivana Tomšič, vdova c. kr. šolskega .nadzornika. Naj počiva vVmirjf, preostalim naše sožalje! Rezervniki in nadomestni rezervni ki 20. lovskega bataljona, ki* so pozvani za jutri 25. t. m., nimajo odriniti k orožnim vajam v Trst. To vsled ukaza c. in kr. 3. zbornega poveljstva v Gradcu z dne 18. t. m. št. 9305, Pozivnice imajo vrniti županstvu bivališča. To vest nam je poslalo tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo včeraj, datirana Je 22. t. m. Ce se je takrat tudi šele županstvom naznanil ukaz 3. zbornega poveljstva, potem je najbrže naznanilo pov-sodi prepozno došlo ter bodo jutri skoro vsi rezervniki 20; lovskega bataljona v Trstu, Poveljstvo naj pač take ukaze naznanja pravočUno, 4a ne bodo imeli ljudje nepotrebnih troikov. Sodimo namreč, da je došel tako VMMti t&az 3. zbornega poveljstva iz Gradca. Shod narodno-radikalnlh ablturljen-tov v Postojni. — Vabimo vse nar.-rad. abiturijente na drugi shod n. r. abit., ki se | bo vršil 1. in 2. sept. v Postojni po sledečem vsporedu: Prvi dan: Ob 3Va otvoritev shoda. Sledi referat: Gimnazijska leta (Tov. France Lipab.) Drugi dan (do-poludne): Ob 8 sestanek zaupnikov. Ob 9 se predavanja nadaljujejo: Realec kot bodoči tehnik (Tov. Hinko Prelovec.) Dijak in narodnost (Tov, Andrej Lah.) Po-pobidne: Narodno gospodarstvo in radi-kalizem (Tov. Jeraj.) Zvečer prijateljski sestanek v hotelu National. Shod se vrši 1. in 2. sept. t, 1. v dvorani hotela National v Postojni. Pripravljalni odbor za shod nar.-rad. abit. »Gospodarska Zveza* proti kmet-skim koristim. — V »SI. Nar.« čitamo: Kranjska klerikalna »Gospodarska zveza« je sklenila z neko tvrdko pogodbo, da ji bo letos dobavila 1000 vagonov sena, ki se ima izvažati na Bavarsko, To je vzpričo sedanjega položaja v deželi, ko je pričakovati splošno pomanjkanje krme, nekaj tako nezasltfuiega m škandaloznega, da se ne da dovolj ostro obsoditi. Pomislite samo: 1000 vagonov, to je okroglo 1 milijon 200.000 kilogramov mr-. - se ima iz naše dežele izvesti v tujino v času, ko narn samim grozi najobčutnej-še pomanjkanje živinske krme! Kaj se to pravi? To se pravi našo deželo, našega kmeta spraviti na rob go-sopdarskega propada! U vaze vati Je namreč treba, da Je naš kmet v pretežni večini še Jako lahkomiseln: on mnogo trpi pod posledicami splošne draginje, za to gleda, da spravi v denar, karkoli more, ne da bi premislil, če ne bo kasneje tega, kar je sedaj lahkomiselno prodal, še živo pogrešal. Že sedaj lahko trdimo, da Je »Gospodarska zveza« nakupila mnogo sena pri takih kmetih, ki že v.par mesecih ne bodo imeli toliko krme, da bi mogli preko zime prekrmlti svojo živino. Vsled tega bodo primorani živino prodati za slepo ceno, a v tem ožini jim ne bode čisto nič pomagale zaprte državne meje. Saj vemo, kako je bilo pred teti, ko je bilo pri pas tisto silno pomonj«-kanje mrve, Maledane za polovično ceno so morali kmetje prodajati živino, dasi se takrat niti repek ni smel uvesti iz Srbije in Romunske in da si je bil takrat zabranjeu avoz argentinskega mesa. In letos se obeta prav takšna, ak.-j še ne slabša konstelacija in vse to večinoma po krivdi »Gospodarske 'zveze« in klerikalcev. Seveda je »v.ospodarska zveza« računala, ko je sklepala to kupčijo, da bo napravila ogromen dobiček. Toda tudi v tem oziruse je vrezala, kar izpričuje to-le suho dejstvo: Dna Je prevzeta dobavo sena za 5 K 50 vin. me-terski sto t, dočim Je seno že sedaj po 6 K 50 vin. »Gospodarska zveza« Ima že torej pri vsakem stotu 1 K efektivne izgube! Da pa bo ta izguba še naraščala od tedna do tedna, je Jako gotovo, kakor amen v očenašu. Potemtakem bo »Gospodarska zveza« oškedovala prav občutno ne samo krneta, marveč tudi samo sebe, dežela pa bo kar dvakrat udarjena! Avtomobiln! promet Cerkno-Sv. Lucija je pričel ta teden. Avtomobil sta kupila podjetna domačina gg. Plcmelj in Obid. Pot prevozi v 1 uri. Odhaja iz Cer-kna okoli 6. zjutraj in ima zvezo z br-zovlakom proti norici in s prvim jutranjim osebnim vlakom iz Gorice. Vrača se praviloma db 4. popoldne. Cerkljani morejo priti torej že dosti zgodaj v Gorico, so tu do 3. popoldne — in okoli 5. ure so že zopet doma. Krasno! Taka ugodnost privabi tudi več tujcev v Cerkno. — Cesta pa je ozka in treba jo bo razširiti in bolje vzdrževati. Moderni promet zahteva na cestah več pažnje! O zdravstvenih razmerah v Gorici je izdal obširno poročilo mestni fizfkat. Iz poročila je razvidno, da je bilo zdravstveno stanje v Gorici lansko leto povoljno. Poročilo navaja, da umrje v Gorici obilo otrok v starosti 1—5 let in pa da je Jetika doma v Gorici. Poročilo zahteva vodovod in druge potrebne >hfgijenične naprave, če ne začne mesto rapidno nazadovati v zdravstvenih razmerah. Kaj pravijo čestiti mestni očetje?! O Krlžmanovl hčerki pisarijo po klerikalnih listih, Namreč g.čna hčerka dorrr- berškega nadučitelja Križmana je dobila službo učiteljice v Zaloščato v dornberški Občini. Skončala je učiteljišče letos; nu službo pa čakajo kandidatinje, ki so .ma-turirale lani ali že predlanskim. Govorijo o protekciji, ker je g. Križman član okr. šol. sveta za Goriško okolico. — Nimamo namena braniti g. Križmana, ki tudi ni naš pristaš, omenjamo le, da se je ono imenovanje tudi v naprednih vrstah primerni, komentiralo, vprašamo pa ob jednem klerikalne klepetače: Če bi bil na Križma-novem mestu klerikalni učitelj, aH bi se morda ne bil potrudil jednako Križtnanu dobiti za svojo hčer nujpi skladnejše mesto?! V takem slučaju bi klerikalci molčali in če bi jih kdo interpeliral radi tega, bi se odrezali na kratko: Vsak si pomaga, kakor si more! Kako delajo klerikalci — poglejte na Kranjsko! Guldo Palllch pred sodnijo. — Znani laški tiček Guido Pallich iz Gorice je se-dlel danes dopoludne na zatožni klopi prej okrožno sodnijo v Gorici; obtežen, da je ponaredil na treb menicah podpise sVofe-ga očeta in M. Liitmana, ki mu je ime! po-sati tast, ter na nje dobil v filijalki Ljubljanske kreditne banke: I. decembra K 7'% \Z, dec. K 700 in 17. jan. 1911. K 1600. L>i?man je rekel, da bi bil plača! 1400 K. zato se tiče obtožba tretje menice 1600 K. Obtoženec ne taji nič, prav i pa, da je upal, da plača oče, kakor je že plačal druge menice ter potrosil Obik) denarja /a drugega brata, da se je izštudiral za inženirja; tako-da bi potrosil denar tudi zanj. - Pallich je obsojen na 3 mesece težke ječe s postom vsak mesec. Branil ga je dr. Pangrazi iz Trsta, Tovariši in prijatelji N. D. O. so vabljeni na važen sestanek v nedeljo dne 27. i. m. ob 3. pop. v krčmi g. M. ulica Sv. Antona št. 3. Po sestanku skupni izlet v Solkan. Tovariši, tovarišiee, udeležile se našegja izleta! Tombolo v Serajevu zadela goriška Slovenka. ~- Na cesarjev rojstni dan priredijo v Serojevu tombolo. Letos je zadela tombolo v znesku 1250 K Slovenka Petrina Žlgon, soproga zidarskega polir-ja in hči g. Petra Pahorja, gostilničarja iti posestnika v Renčali, Iz veselja je pogostila v Serajevu bivajoče renske zidarje. Letošnje vaje III. armadnega zbora. - - Polki III. armadnega zbora dokončajo svoje polkovne vaje 27. avgusta, deželuo-brambovski polki pa že 24. avgusta. Bri-gadne vaje bodo trajale od 28. do 30. avgusta v armadi, od 25. do 27, avgusta v deželni hrambi. Vadila bo 11. pehotna brigada pri Kamniku, 12. pehotna brigada se verno vzhodno od Kranja. 55. pehotna bjigada pri Velikih Laščah in Grosuplju, 56. pehotna brigada pri Velikih Laščah, 43. deželnobt ambovska brigada čez Mojstrovko, 44. deželnobratnbovska brigada čez Tolmin v Kobarid. Dragonski polk 5. se udeleži z enim eskadronom pri vsaki brrgadi brigadnih, divizijskih in kornili vaj. Huzarska polka 6 in 16 se udeležita večjih kavalerijskrh vaj pri Blatnem jezeru od 21, avgusta do 5. septembra. Pi-vizijske vaje ima t. divizija od 31. avgusta do 4. septembra severnovzhodno in vzhodno od Kranja, 28. divizija vadi istočasno pri Grosuplju in Višnji gori, 22. deželnobratnbovska divizija od 28. avgusta do 4. septembra iz Tolmina čez Cerkno in Škofjo Loko. Od 5. do 7. septembra slede korne vaje, za katere dispozicije še niso objavljene. Dva Italijanska Častnika aretirana ob meiir~~ Dne 18. t. m. so prišli trije italijanski kavalerijski častniki iz Palme v civilni obleki v avstrijsko Furlanijo ter se vozili na bicikljih po rasznih vaseh. Proti polnoči so prišli na mejo k avstrijski ti-nanet, da bi šli domov. Orožnik pa je vstavil dva, ker nista imela svetilke in ju aretiral. Preiskal ju je pa ni našel pri njih ničesar, kar bi pričalo o špijonaži. Peljal ju je v Cervinjan v zapore, kjer sta bila drugi dan obsojena na globo K 5 vsak. Vojaška oblast je odredila, da sta bila takoj puščena na svobodo. Velika postrv v Vipavi, — Včeraj so ujeli ribiči iz Velikih Žabelj v Vipavi P°" strv, dolgo nad 1 m in težko okoli 12 kg. Ujeli so Jo med množino drugih rib. flaje je v Vipavi Se precej velikih postrvi. Trg sv, Jerneja Je danes, tnkozvarii tičji semenj. Na trgu. sv. Antona je bilo »danes obilo tlčev, ali prodajati so dovolili samo kanarčke, vse druge tlčke so zaplenili. ' • Toča pobila vse po Devimi. — Poročajo, da je padala v torek zvečer okoli 6. tire toča po De vinu in okolici ter je potolkla v^e. Padata je kakih 6 minut Na vlaku, Tfcf je šel* "takrat mimo De vina, je pobila več šip. Toča v Furlaniji.— V Ogleju in okolici je pobila v torek zvečer okoli 6V« Gorici dne 1. septembra, v Krminu dne 2. j septembra, v Gradišču in Ronkih dne 18. | septembra in v Tržiču dne 19. septembra j 1911. Bližnji pogoji se, nahajajo prjU. in*Kr, ' vojaškem priskrbovalnem skladišču v Gorici, pri e. kr. okrajnih glavarstvih v Golici, Gradišču, Tržiču in v Tolminu, pri trgovski in obrtiti zbornici v Gorici, pri gledati na polje, velike toče. stra5iiail&5a..ijJ5W,-'.|t^o-tejft »alo^fci^pftJ, J^^itelskih deželnih društvih v Gorici, * Ljudjrt^pteifjonako j pn občinski.]! u radii h v Kanalu, Krminu, Popravek. — V poročilu o Sokol-skern zletu na Vrhovi je v št. 94 »Soče< se čita v 34. vrsti, da »drugega občinstva ni bilo mnogo«, kar je napačno; stati mora tam: »drugega Občinstva je bilo mnogo.« Rcnkih, Sv. Luciji, in se morejo razvideti iz'zakupnega razglasa in zvezka pogojev, kateri zadnji se vdobi brezplačno od c. in kr." vojaškega priskrbo val nega skladišča v Gorici/ Poštni in brzojavni urad v Sesljanu. — Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se zaključi z 31. t. m. rrsovskH&rtiiB in gospodarske vesti. Tečaj za šivilje v Komnu so otvoriti l\. t. m. Za obisk se je oglasilo 25 deklet in žen. Tečaj bo trajal tri tedne. Poučuje g. M. Kune. Krasen govor je imel ob otvoritvi nam. svetnik g. Rebek. Upamo, da bo tečaj obilo koristil obiskovalkam. Ustanove za učence kmetijske šole 1 rancisco-Josephinuma, vrtnarske Šole Elisabethinuma in pivovarske šole v Mddllngu. — Z začetkom šolskega leta 1911-12 se podeli za kmetijsko šolo Franeiseo-Josephinutn v Modlingu sledeče ustanove: a) ustanova, ki jo je najmilostljivejše ustanovilo Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo iz najvišje nivatne blagajne v letnem znesku K 5iK», in katera ima najvišje ime NJ. Vel. cesarice Elizabete; . b) ustanova c. kr. poljedelskega mini-sterstva v letnem znesku K »00; c) dve ustanovi c. kr. nižeavstrijske-ga namestništva po 6tH> K za učence imenovanega zavoda, k so pristojni na Niž-jcavstrijskem. Dalje se podelita na vr' i šoli Mlisabethinuma, ki je zvezana , . 'om l'raucisco-.iosephinumom v M h. " za enoletni učni tečaj 1911—12 c «ni ustanovi v znesku po 500 K, k. ,m ena nosi najvišje ime Njegovega Veličanstva cesarja, druga pa najvišje ime rajnega Njenega Veličanstva cesarice Elizabete. Konečno se podeli z začetkom Šolskega leta 1911—-12 na ptvovarski šoli v .W<"JHngu. ki je zvezana s kmetijsko šolo Francisco-Joscphiuumom, ustanova c. kr. nižjeavstrijskega namestništva v znesku 5UG K za učenca, ki je pristojen na Nižje- ] avstrijskem. I Prosilci za eno teh ustanov naj vlože i s veje prošnje s potrebnimi prilogami zad- j nji :;as do 10. septembra 191! pri ravna- \ teljstvu Prdnciscu-Josephinuma v Modlingu, kjer se tudi dsbe učni načrti zavoda. Za spiejem v kmetijsko šolo se zahteva: 1. izjava starršev oziroma varuha, da dovoljuje vstop: 2. starost najmanj Ki let; 3. dokaz, da je prosilec dovršil 4 letnike gimnazije, realke ali realne gimnazije z vspefmm, ki uspusoblja za vstop v bližnji višji razred, ali pa meščansko šolo z vsaj »dobrimi« redovt. Prosilci z meščansko šolrko izobrazbo morajo napraviti sprejemni izpit in se sprejemajo samo v omejenem številu. Zelo želeti je tudi dokaz o praktičnem znanju, pridobljenem po predpraksi na Katerem kmetijskem posestvu. Za sprcK-m v vrtnarsko šolo je treba: 1. izjavo --¦lurišev oziroma varuha, da dovoljuje vstop; l. dokaza, da je prosilec z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo; 3. starosti najmanj 15 let in odgovarjajočega krepkega telesnega razvoja. Želeti je tudi dokaza o daljši praksi v vrtnarstvu. Ža sprejeni v pivovarsko šolo zadostuje dokaz o dovršitvi ljudske šole in vsaj polletne prakse v kaki pivovarni. Učenci, ki uživajo ustanove, niso oproščeni Šolnine. Od c. kr. poljedelskega ministerstva. Naznanilo c. in kr. vojaškega oskrbo-valliča v Gorici, — Zaradi zakupne oddaje sena, slame hi goriva se bo vr-šilo lavno razpravljanje o ponudbah za sledeče postaje:' v Kanalu dne 29, avgusta, v Politični pregled. Mesno vprašanje. — Ogrska vlada je sklenila, dri ne da za sedaj nobene ofici-eine izjave o konferencah z avstrijsko vlado glede na uvoz argentinskega mesa. Cc pa poda avstrijska vlada kakšno uradno izjavo, bo, ogrska odgovorila če bo treba. »Fiemdcnblatt« piše: Nasproti različnim vestem o pogajanjih obeh vlad predloži vlada poslanski zbornici v prihodnjem zasedanju ves materija! in 'Pojasni natanko ves razvoj mesnega vprašanja. Razpoloženje za vojno na Francoskem* — Bojevit govor francoskega vojnega ministra. — Francosko-nemška pogajanja glede Maroka ne napredujejo. Napetost je velika. V Nemčiji se čujejo glasovi za vojno s Francijo. Pa tudi na Francoskem se govori o vojni nevarnosti in te razburljive vesti se v zadnjem času še prav posebno hitro množe z ozirom na-govor francoskega vojnega ministra, ki ga je govoril zadnjo nedeljo. Minister je namreč, ne da hi posebej namignil na zunanjo politiko, izjavil, da ni brez pomislekov prevzel odgovornosti svojega resor-ta. a sedaj da je prepričan, da more francoski narod popolnoma zaupati v svojo moč in v svojo bodočnost. Francozi oa so miroljuben narod, a so pa tudi ponosni na, svojo prošiost in se nikakor ne mislijo odreči velikim izročilom Francoske. Zaupajoč sama vase je Francoska kos vsemu, kar bi se moglo zgoditi v prihodnjih dneh ... Te besede francoskega vojnega mtni-stia so zbudile povsodi občo pozornost. Črnogorski kralj o Albanski usta ji. — Dopisnik pariškega »Figaro« se je raz-gpvarjal' pred kratkim s kraljem Nikolajem o albanski ustaji. Kralj je rekel to-le: »Jaz sem izdelal zapisnik, ki urejuje za bodočnost odnošaje med Malisori in Porto. Turki so nekaj spremenili, kar sem jaz odobril, ali v bitstvu je ostalo spora-•/umljenje isto. Izogni? sem se vojni, ker so vsi v K v ropi za mir in zločin bi bil, protiviti se občni želji. Vi veste, da je prebivalstvo jako iz-vežbano m vedno pripravljeno. Sem vsaj zadovoljen, da vem, 4a je mnenje Evrope na moji strani.-Ali ta afera je stala mnogo Crnogoro. Tekom šestMi mesecev smo potrosili ogromne svote in ii troški so osi-lomašili kraljestvo. Razven tega je bilo j ^J5'™"^1/' ustavljeno delo, ker dober del ljudstva ni več delal, pripravljajoč se neprestano na vojno. Letošnja žetev ni" za nič, ona minulega leta je bila slaba. Onib 30000 komadov ovac, ki so jih Malisori prignali v našo deželo, je pojedlo vse seno z naših pašnikov. Obmejni prebivalci so skoro vsi I <€ upropaščeni od beguncev, ker so delili ž I •€ niitni vse svoje imetje, ker gostoljubnost I *| pri nas sega do žrtve. Razven tega je I *« uvoz robe Malisorov znižal znatno doho- I *j dek naše carine.« j *| Kralj, vprašan, Če so se Malisori ko- I ¦€ nečno umirili, je odgovoril, da je to od- J 1m visno jedhio od Turkov. I •€ Ako onU —. tako je rekel kralj — I *L >ne izpolnijo svojih obvez, začne vse od I ^S kraja in še huje; oni pa to dobro vedo. I m Kar se tiče južnih Adbanasov, nima-1 m jo ti nikake organizacije. Njihovi agita- I m torji stanujejo v glavnem mestu ali tako I +L se ne pripravlja" revolucionarni pokret.« ' j #§ Razne veistL,,.!? Vojaške vaje v Dalmaciji. -^ Velike vojaške vaje v iDaJniač|j.i, so pričele. Iz 'ŽadTa je krenila vojska.-na kopnem 21. ' t. m. proti Zemuniki, od tam proti .Ben- ' kovcu. Vročina je neznosna. Le zjutraj je | bilo 30 stopinj Cels., ceste so pokrite s prahom. —: Dospel je k manevrom presto- . lonaslednikFran FSrdinaifd in poveljnika 13. in 16. armadnega zbora. Prišel je iz I Pulja z -eskadro. Navzoč je tudi nadvoj- | voda Friderik. i Pri vajah gre za to, preprečiti izkrcanje čet sovražnika med Zadrom in Oiru-ženi. — Pred začetkom vaj se je vršilo ponočno vojno vežbanje eskadre. Eskadra je odplula iz Pulja v dveh skupinah; Prestolonaslednik si Je na Reki ogledal ladjedelnico »Danubius«. Trst brez kolere. — Pretekel je 12. dan, ko ni bilo nobenega novega slučaja kolere V Trstu. ' Potres. — Iz Rablja poročajo, da so čutilktam'22-1, m. kratek pa močan potres. » ¦ : i Proti zamorcem. — V državi Georgia je nastala divja go>nja proti zamorcem, ker dolže nekega zamorskega pridigarja, da je umoril maršala New'berryja iz Jaki-na. Farmerji hodijo v celih četab pc deželi in stieljajo na zamorec kakor na pse. Lest zamorcev so ubili, pet hiš, šest cerkva in štiri šole so zažgali. Strajk tramvajskih uslužbencev v Trstu. — V torek je začel štrajk tramvajskih uslužbencev. Z ravnateljstvom so v sponi radi ureditve plač; gre v glavnem za zahteve v spomenici z dne 25. maja 1.1. Ravnateljstvo je izdalo oklic, v katerem naznanja, da kdor se do včeraj ni javil pri direkciji, je odpuščen iz službe. Nova bojna ladja. —¦ V Tržiču zgradijo novo bojno ladijo križarko »O.«.To bo piva bojna ladja, zgrajena v ladjedelnici v Tržiču. Posoda za plin je eksplodirala v vojaškem aeiouavtičnem zavodu v Parizu, ko so polnili neki zrakoplov. Na kose je raztrgalo dva delavca. Strahovit orkan je divjal v Severni Dakoti. Podrlo se je obilo hiš. Izpod razvalin vlačijo mrliče na dan. Angleške vojaške vaje odpovedane radi suše. —" Iz »Londona poročajo, da je izšel uradni razglas, da se letošnje vojaške vaje ne bodo vršile in sicer radi suše, ki traje že toliko časa. Grozoviti umor iz praznoverja. — V vasi Broskovča v Srbiji je izvabil kmet Pasič, sin vaškega kovača, nekega cigana v svojo hišo ga ubil ter razsekal. Nato je skuhal posamezne dele trupla, tako da so ostale samo še kosti. Morilec je mislil, da bo z -mastjo umorjenega vzdignil zakopane zaklade pri samostanu Sv. Romana. Na pošti v Zagrebu so udrli tatovi pred par meseci v notranje prostore ter okradli blagajno. Vsa poizvedovanja za tatovi so bila doslej zaman. Sedaj pa so prijeli v Belemgradu 3 Grke, člane nevarne mednarodne tatinske baude, ko so baš udirali v neko menjalnico. Ti so najbrže oni. ki so okradli pošto v Zagrebu. Madjarska gimnazija v Vinkovcih.— »Hrvatsko Pravo« poroča, da so začeli giaditi v Vinkovcih" poslopje za madjar-to brez dvoljenja okrajne oblasti ter so tako obšli postave. V tej gimnaziji bi dobivali učenci hrano: in •podporo* in stanovati'bi'|u$ tv; zavodu,-;,g$~ veda učenci bi blfrV6*ve^in>'ttrva((e^Iz-katerih bi ustro]iJHa^iČhe Madjarone. Ravnateljstvo držVwli železnic je oddalo gradbo gimnazije dvema.-inženirjema iz , Oseka, za svoto 22o.144.53 K. —;Res,.neverjetno, kako z labkoto se. širi po hrvat-, ski zemlji madjaridranje! . :;,; Papeževo bandero so konHscirali na Ogrskem. — Povodom rojst^ga dne ce-. sarja in. kralja je razobesilo katojiško društvo v Aradu papeževo- zastavo, jPoli-cija je snela to zastavo m. jo , zaplenila/ društvo pa. je bilo obsojeno .na globo 70/ K na podlagi ministerske odredbe, t>.m-štvo je trdilo, da vsa katoliška društva na Ogrskem ta dan razobešajo papeževo bandero,,.-.-.. Na Ogrskem se, je to z-go^. dilo! To bo zopet-stoka po klerikalnih listih o..... »portugalskih razmerah«. Protest proti manevrom. — V St. Poltmi' so imeli sestanek župani iz belega okraja, na-katerem so protestirali proti nameri z'Dunaja, da bi se vršili v okolici St. Poltna manevri.-V protestu navajajo', da so na Spodnjeavstrijskem živinske bolezni, katere bi'se z manevri le še 'razširile. Med nemškimi in češkimi vojaki. — Iz Tnomosta poročajo listi, da je bilo prišlo med češkimi vojaki 36. pešpolka v Cortina d'Aimpezzo in nejiiškimi. vojaki pešpolka št. 14. do liudilr spopadov. Kri je tekla. Za časa manevrov so bili.baje sproženi na nemške vojake ostri streli. Parnik zadel na goro ledu. — Parnik »Columbia« je zadel na potu v Newjork na led. Nevarnost je bila velika, da se razruši in potopi. Zadnji trenotek je vozil s polno paro mvzaj. Na palubo so padali veliki kosi leda; en mornar je težko ranjen. Ledena stena je široka kakih 60 m ter dolga četrt milje. , • (Dalje na četrti strani.) Izjaua.*) S sledečim izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki.jih napravi moja žena Ivana. Obenem svarim vse; trgovce, da jej ne dajajo na upanje. Njej pa prepovedujem hoditi pobirati kakoršenkoli sad na moje posestvo. V St. Frjanu, dne 22. avgusta 1911. Andrej Franc Plnter St. Ferjan št. 193. •) Za vsebino pod temi naslovom je od- Šovorno uredništvo le toliko, kolikor zahtev* skovni nkofi. Zobozdravniški in zobofetinlški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verni tehaliMc Iteii...m. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaucukcve plošče, uravnavanje krivo stoječih zob./Plombe vsake vrste. Ordtalra o suoiem atelleln od 9. ure dop. do 5. nre po». Trgovsko-obrtna zadruga v Čaaripi registrovana zadmiga z neomejenim jamstvom. NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« }e z ozirom na pttaieajaaa in dne 21. decembra 1905. v zadružni regiBtcr vpisana pravila, pri/, skupni seji fae:30. decembra 1905. BklenUo za leto 190«. ta-le naoitt poslovanja.:. Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po \x 9 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba z*i »Primorka" *. | Prva slovanska tovarna igralnih kart I v Ijubljanf. jf JobroMUotrpmozlesoi , Več se izve pri lipravništvu i natega Iisja. Gorica - ulica Morelli št. 12 • Gorica. | Vsakovrstni sodi škafi za pranje, navadni škafi, brente za vino, leseni cepi in navadni z ti mas k i, asbestovi žvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest. masa z i filtriranje se dobi v zalegi vsakovrstni!) kletnih predmetov E. Bregant Gorica -ulica Morelli št. 12 - Gorica Anton Potaizky v Caric*. naslednik Jos. Terpiti. . fta «redi JUiteiJu 2. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Nijoaaejb kiatv«lifie ilnlariHcaga Id drtbisia bli|« ter tkuli, preje li a|t||. POTREBŠČINE ia piiarnice, kadilce in popotniki, NajbčljSe Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE Ba krojait in ševl/arfe. 8Tetliyioe. -. »oliit ?encl. - Mafine knjlilee. lišna obuvala za ysb letna fiaso. Saiina za ZBlenlave/trava h latelie. Ludovik Borovnik = pnSkar = v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najbc*jšim strelnim učinkom, — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pušk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah, imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!! 11 Velike zaloge novih dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po i ceni na izbero pri Batjel-u SM? i °»krM|eL? 2«'°B« u kramarje, fcroinfrrje, prodajalce po sejmih in *r«in .^^^torji deželi, f a* -g" Gorica Stolna ulica 2-4, Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone, orkestrijone itd. Odlikovana ptkarija in ilaflSftraa Karol Drasčik v Gorici na Komu v (!ati3i hiii) zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna Umm vlnat In lik«'i* ha drobno ali v originalnih butelkah Priporoča m slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno posirežt o ¦NT" po Jako zmernih cenah. *** Imouitejši Slouend? pristop h obrambnemu shladu družbe su. C. in m. bodi Dam sveta dolžnost!