. K POZDRAVLJAMO 3. redni občni zbor Slovensko hrvatske prosvetne zveze DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Jutri, v nedeljo 28. junija ob 18 bo pri Magdaleni PRAZNOVANJE OBLETNICE pakta med KP STO IN PSI Govorili bodo : Vittorio fidali, Vanja Barati in Salvo Ttintr 'OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 243 TRST - SOBOTA, 27. JUNIJA 1953 CENA 20 UR med' žensl e je ■lemi ■v j et! JMORROSE iakoS ornil Prilj' :ne « arniki :ka nlajS, i Ni - 19. Izbri IAN< e. i v e« wed' iCAt ieljal 'a Sud ERGOVIH SRAMOTA ZA ZDA Junaško zadržanje obeh mučenikov - Ameriški voditelji so si s tem zločinom nakopali na glavo le večje sovraštvo - “Z Rosenbergovima sta bili v ZDA ubiti demokracija in svoboda" vede 30 . irkes1 Ljf duet iina ma Tl’01 :gled star ih k1 lija srni m P red< rei ito, ‘•hel in Julius sta bila umo-Večei Umrla sta, kot sta žive-Ponosno, častno, dostojno ji&ogumno. Do zadnjega treska sta odklanjala nesramni Nemoralni pritisk tajne po-'ie in vladnih organov, do 'ijega sta izjavljala, da sta 'tožna, do zadnjega sta do-‘Na, da verujeta v člove-v njegove pozitivne sile, *tir in v pravico. i< ■, dirla sta kot dva junaka, $ta razumela, da bo njun jttiin večno živel v srcih in stotin milijonov ljudi, lrla sta za svoje ljudstvo, ki ;un v imenu lažne demokracije o n k1 teptajo. V tistem trenutku, ko sta umrla na najbolj barbarski način, po težkih in neznosnih mukah, e na mesto kipa svobode, ki je stal pred vhodom v newyorsko ruko. stopila električna stolica, «simbolu nove dobe v ameriški zgodovini, t. j. dobe najodvratnejših zločinov. General, ki sedi na predsednikovem stolu v Beli hiši, ni poslušal glasa razsodnosti, ki se je dvigal po vsem svetu in je prihajal od vseh grl: prijateljskih in neprijateljskih. General, ki na žalost vodi usodo tako velike dežele, je prezrl človekovo voljo in je rajši poslušal glas norcev in razbesnelih ljudi, ki so že večkrat umorili nedolžne ljudi, ki odrekajo črncem pravico do življenja, Židom pravico do dihanja, rdečekožcem pravico do svoje zemlje. Poslušal je glas Mac Carthyjev, Mac Carranov, se živečih Forrestalov, Mac Ar- Wobode na vse načine mre-1 thurjev, Fordov, Dupontov, Ro. -.vojfijo, trpinčijo, zatirajo in 1 cke ellerjev, ni pa postušal )le 1 glasa predsednika francoske v tem primeru po bojnih po- repubiike, evangeljskih, protestantskih, anglikanskih, katoliških, židovskih škofov, kardinalov, pastirjev, duhovnikov. Ni poslušal glasa dveh otročičkov, ki sta hotela ponovno objeti mamo in papa, ni poslušal glasa č.ovečanstva marveč le g as izprijenih ljudi, glas hijen in šakalov, glas vampirjev, ki se pasejo le s človeško krvjo. In v zgodovino bo prešel kot glavar velike države, ki je poslal v smrt dve nedolžni bitji, kot človek, ki bi ju lahko rešil, a ,u ni hoiel rešiti, ker se je njunega junaštva, njunega ponosa, njunega dostojanstva prestrašil. Res je, kar je dejal odv. Bloch po umoru Rosenbergo-vih: «Sedaj sta v Ameriki tirarli demokracija in svoboda». Eisenhower in Rosen bergo-va: dve popolnoma nasprotujoči si pojmovanji sveta: bog ne daj, da bi zmagal EUenho-vverjev svetovni nazor, ker bi ljanah umirali milijoni Rosen-beigovih. in prav dejstvo, da je ameriški narod, da je človeštvo rodilo Ethelo in Juliu a Rosenberg, nam dokazuje, d t je pravica močnejša kot glas džungle, ki se je iz Bele hiše in iz zapora Sing Sing dvigni1 ob 19. uri dne 19. junija 1953. To prepričanje Ita nanTvIUa Rosenbergova v trenutku, ko sta bila na najbolj nehuman način umorjena, v trenutku, ko sta s smrtjo pokazala Eisenho-vverju in n.emu podobnim, da se pravica in resnica ne mo reta zažgati na električni sto lici, marveč se bosta prav zato še bolj okrepili in razširili, ta ko da bosta prej ali slej pre magali Eisenhowerje, Mac Car thyje, Mac Arthurje, Dullese, in vse njim podobne generale in politike izgubljene stvari. UMOR Ob 19. uri 19. junija 1953 sta bila Ethel in Julius Rosenberg pred tremi leti so AMERIKANCI NAPADLI KOREJO Amerikanci in Singmanri abotirajo premirje v Koreji 20. v S dvM >lit' i A Orožje bi bilo že lahko utihnilo, če ne bi ZDA ščuvale Ri ja proti premirju - Protesti Angležev, Francozov in OZN proti Riju - Izgube interventistov v treh letih se iz ^ _ pr' * četrtek je potekala 3. o-vet! ‘Infca ameriškega in Sing-■mi( ltlrijevega napada na Severje !.Korejo in izbruha korejske ih 1 'itle- Fred desetimi dnevi je .ere .^alo, da bo orožje prav ob obletnici utihnilo in da se 5.01 o začeli razgovori za do-rešitev tega vprašanja 0) I V Pam Muri Džomu je pri-'j.O Po zaslugi vztrajnih miro-5.0 t)hih naporov kitajskih in ščf' N^hokorejskih predstavni-4-* * do odločilnih sporazumov. ■ 1 ®,*ežen in podpisan je bil ,, Promis glede ujetnikov, , eZen in podpisan je bil spoeti o demarkacijski črti tl‘S | °bema vojskama. Manjkal «6 še podpis na splošnem asfl o premirju. Zgle- ta ie, da gre le za nekaj dni. mr' A '°beh straneh fronte je o- rožje že utihnilo, vojaki so bili pripravljeni na konej morije še pred 3. obletnico vojne. V Pam Mun Džomu so korejski vojaki začeli graditi paviljon, v katerem bi se morali srečati Kirn Ir Sen, Pen Te Huai in gen. Clark za podpi ; premirja. Nenadoma pa je 17. junija zjutraj zločinec in ameriška lutka Ri izjavil, da je ukazal «izpuititi» vse severnokorejske ujetnike, o katerih usodi, naj bi bila odločila politična konferenca. Te ujetnike je južno-korejska policija, ne da bi a-meriško vojaštvo mignilo niti s prstom, gnala. v za tó pripravljena taborišča, v katerih so jih začeli preoblačiti v uniforme in jih vključevati v južnokorejsko vojsko. OBLETNICA PAKTA MED KP STO IN PSI lUTRI OB 18. URI ^si k Magdaleni! ' Junija 1950 se je v Miljah 1( a velika manifestacija, v jv katere so govorniki KP », Ul tržaške federacije Ptil , ,ftočili ogromnemu številu i^hega prebivalstva, da- sta sti'anki podpisali pakt ak- enotnosti, kar je tržaško bo ljudstvo sprejelo z ve-t6‘‘l bavdušenjem, ker je pakt 6's^avljal velik korak dalje j °tnosti tržaškega delavske- j^reda. akcijske enotnosti med Sij .TO in tržaško federacijo v bil sklenjen na podlagi t’be borbe proti fašizmu, ^ ^e'javitev mirovne pogod- Italijo in ustanovitev . 0 k’ za dosego sindikalne e-izboljšanje življenj-rbzmer tržaških delovnih ’5V’ Popolno narodno enako-D^bost, obrambo miru, defittene svoboščine, za pod-v zasužnjenemu prebival-Vj°be B. i6 ebina tega pakta je nad-^vbžna za tržaško delovno ker sta KP STO in PSI na podlagi naj-vprašanj, ki tarejo itj lvalstvo STO, sk’enili vo-% ®botne in sporazumne ak<- ^ pa je težak udarec so- *u delovnih ljudi dbi torej poteka 3. obletnega za tržaški delavski 6 J* zgodovinskega dogodka. ^ ,°re še reči, da bi bili v 'J svSU razl°gi, ki so privedli Sglenitve pakta akcijske ^ttF°sti med obema delav-strankama, odpadli. Na-Vi j1'b, nevarnost fašizma je Ug:. še večja, STO se grozi %j^ebjem s Strani obeh so-vlad in Anglo-ameri-%CV’ delodajalci in njih V. v osebi voditeljev slovitih *n italijanskih šovini-\ 11 ter «indipendentistič-skušajo poglobiti a bo razcepljenost, živ- ljenjske razmere delovnega ljudstva STO, cone A in B, so se znatno poslabšale, vedno bolj se v coni A teptajo pravice Slovencev, v coni B pa Italijanov, v coni B je fašistični režim postal neznosen, v coni A pa se uživajo le «okupacijske svoboščine», prebivalstvo cone B je na splošno bolj zatirano kot kdaj koli prej. Prav zato je treba poglobiti, razširiti, utrditi pakt akcijske enotnosti z okrepitvijo in razširitvijo obeh delavskih partij, z okrepitvijo in razširitvijo njunih skupnih akcij. In ob obletnici tega pakta se bodo slovenski in italijanski delovni ljudje strnili okrog k P STO in tržaške PSI ter se polnoštevilno udeležili manifestacije, ki bo jutri ob 17. na dvorišču prosvetnega društva pri Magdaleni. Takoj je postalo jasno, da so pri tej provokaciji proti premirju udeleženi Amerikanci, ki v teku vsega tega tedna niso napravili nič, da bi onemogočili druge take Ri je v e pustolovščine ali da bi zasledili «izpuščene» ujetnike, ki se nahajajo v specialnih taboriščih. V besedah je ameriška vlada protestirala pri , Riju, dejansko pa je starega norca in kriminalca še podpihovala, kar dokazuje, da je bilo vse to skupno s provokacijami v Berlinu vnaprej pripravljeno za onemogočitev premirja v Koreji in pomirjenja v svetu. Ri in njegovi sodelovale! so v tem tednu vztrajali na svojem stališču, da bodo sami nadaljevali vojno, če se bo podpisalo premirje in so postavili pogoje, ki se glasijo: 1. umik kitajskih in ameriških čet iz Koreje, 2. podpis pakta vzajemne pomoči med ZDA in Južno Korejo, 3. rok premirja naj se določi na tri mesece, če bi se po tem roku ne doseglo nič, bi se vojna nadaljevala. Clark pa je v tem duhu izjavil, da je odgovoren le za premirje, ne pa za even-tulene kršitve. To pa pomeni popolnoma sprostiti roke zločincu Riju. V soboto je bila zaradi tega plenarna seja delegacij v Pam Mun Džomu. Gen. Nam II je ameriškemu predstavniku predložil pismo K im Ir Sena in Peng Te Huaja, v katerem se določajo odgovornosti Amerikancev in se postavljajo vprašanja, ali mislij'o A-merikanci garantirati, da bo premirje spoštovano in ali-mislijo iztrgati Riju iz rok ugrabljene ujetnike. Z ameriške strani do danes ni bilo odgovora. Proti Rijevi in ameriški provokaciji so odločno nastopih predsednik OIZ,N Pearson, angleška in francoska vlada. Churchill je v spodnji zbornici izjavil, da bo Anglija u-maknila iz Koreje čete, ako ne bodo Amerikanci ukrotili starega norca Rija. rikancev položaj v Koreji ob 3. obletnici korejske vojne. Namesto, da bi se bilo premirje že podpisalo, se na fronti še vedno vojaki bijejo in u-mirajo. Severno poveljstvo je objavilo triletne izgube interventistov v Koreji, ki so ime.i 989.000 mrtvih, ranjenih in u-jetih. Južnokorejci so izgubili 580.000 mož, Amerikanci 381.000 drugi interventisti 28.000. Bilo je uničenih 5431 ameriških letal, 6033 okvarjenih. Potopljenih je bi o 153 ameriških ladij, 93 pa okvarjenih. BUDIMPEŠTA — Inž. Ato Braun je. bil na seji Svetovnega odbora miru izvoljen za tržaškega predstavnika. umorjena na barbarski način v . naočnike in jih lepo položil na newyorSkem. zaporu Sing Sing. ' mizo, nato je počasi zače; svojo Vsi protesti, ose prošnje za pomilostitev, ki so se dvignili z vseh delov sveta, so bili zaman. Rabelj je po ukazu predsednika Eisenhowerja izvršil svoje gnusno delo, umoril dva nedolžna človeka, iztrgal mater in očeta dvema otročičkoma. Kot je znano, je član Vrhovnega sodišča ZDA Douglas v sredo 17. t. m. po 14-urnem preučevanju dokumentov odredil odložitev izvedbe smrtne obsodbe, ker je ugotovil, da na procesu 1951 porota ni predlagala sodniku Kaufmanu, naj izreče smrtno obsodbo. O tem bi se zato moralo izreči le newyorško sodišče. Toda za sklepom sodnika Dugla-sa je nastopil pravosodni minister Broumell, ki je v naglici sklical Vrhovno sodišče in zahteval, naj se takoj razveljavi Douglasov sklep in naj se Rosenbergova že pred soboto usmrtita. Vrhovno sodišče se je sestalo v četrtek in petek. V petek je bil objavljen sklep, da se bosta Rosenbergova še isti večer umorila. Proti temu so se izrekli sodniki Douglas, Frankfurter in Black. Odv. Bloch je takoj odpotoval v Washington in odnesel osebno pismo Ethele Eisenhoiverju. Predsednik ni hotel sprejeti odvetnika in je uro pred umorom izdal izjavo, v kateri je sporočil, da ne namerava pomilostiti obsojenca, ki da morata umreti, češ da sta kriva smrti vseh tistih desetin milijonov ljudi, ki bodo padli v prihodnji atomski vojni. Bolj cinične in nedostojne izjave ni mogel podati. To je izjava, ki bo prešla v zgodovino kot zasmehovanje nedolžnosti, življenja in pravice. Vodstvo zapora Sing Sing pd je odločilo, da se bo obsodba izvršila ob 19 in ne ob 23, ker se po zatonu sonca začenja živodski praznik. Tudi f> tem je cinizem in zasmehovanje vere obtožencev. Dve uri pred umorom’ ste se zakonca še videla in sta se zadnjič pozdravila. Ves čas sta bila mirna in nista pokazala nobenega znaka razburjenja. David Rosenberg je skušal zadnjič govoriti z bratom Juliusem, a vodstvo zapora tega ni dovolilo. V sobi, kjer stoji barbarska eletrična stolica, so izvedli priprave. Prišli so trije novinarji, rabelj Joseph Purcell, častnik federalne policije Carroll in njegov pomočnik, Villiam Denno v imenu vodstva zapora, dva zdravnika, židovski duhovnik lrving Koslowe. Točno ob 19 so rablji odprli vrata Juliusove celice, ki je vedno upal, da bo pred smrtjo še zadnjič videl ženo, kar bi se bilo zgodilo, če bi bila Ethel prva stopila v strašno sobo. Niti tega niso rablji dopustili; Julius si je ob tem trenutku snel zadnjo pot. Prišel je na morišče z visoko dvignjen oglavo, vzravnan, brez bojazni. Bila je 19 in 1 minuta. Se bi si bil lahko rešil življenje, ako bi bil pristal na ogabni pritisk rabljev. (Jn pa je molčal: sam je sedel na stolico. No glavo so mu postavili železno kapo, zvezali so mu zapestja in noge. V tistem trenutku se je nasmehnil svojim rabljem. Potem smrt. Rabelj Purcell je vključil tok. Zaslišalo se je zlo-nosno žvižganje, ki je trajalo 3 sekunde. Telo Juliusa se je napelo. Potem že zopet dva žvižga, vsak od teh je trajal 57 sekund. Telo je omahnilo. Prvi timor je bil izvršen! Juliusovo telo je bilo odneseno z morišča. Umiral je 3 minute in pol. Ob 19 in 6 minut je v celico stopila Ethel: vzravnana, z dvignjeno glavo, mirna, ponosna. Morda ni še niti vedela, da je njen ljubljeni soprog že umrl. Pred stolico se je za trenutek ustavila, nato se je obrnila k svojima dvema spremljevalkama, eni stisnila roko, drugo pa, g. Evans, ki jo je dve leti stražila, objela in poljubila. Evanova je zajokala. Nato je Ethel sedla. In ko so zaključili vse priprave se je žalostno nasmehnila. Rabelj je vključil tok: žvižganje 3 sekund, telo se je napelo, kot da bi hotelo raztrgati vse vezi, potem dva žvižga, od 67 sekund. Zdravnika sta se približala Ethe-li in ugotovila, da še živi. Rabelj je ponovno vključil tok in še dvakrat je zažvižgalo. Z Zeve strani železne kape se je dvignil oblaček dima: lasje so se vžgali. Po 4 minutah in pol je bilo ugotovljeno, da je tudi Ethel umrla. Zločin je bil izvršen. Ko je za izvršeni zločin zvedel pogumni odv. Bloch, ki je vse storil, da bi Rosenbergova rešil, je izjavil: «Sramota za Ameriko. Ameriška demokracija je umrla z Rosenbergovima. Izvršeno' je bilo barbarsko in brutalno dejanje in Brownell (pravosodni minister) je kriv, da ni branil ameriške pravice. Predsednik Eisen-hower bo prešel v zgodovino kot človek, ki je sprejel smrt dveh nedolžnih». V nedeljo pa se je v prisotnosti tisočev in tisočev ljudi vršil pogreb dveh mučenikov. Udv. OB 5. OBLETNICI RESOLUCIJE I. U. (Nadaljevanje na IV. strani) Pet let poteka od objave Resolucije I. U. z dne 28. 'unija 1948. Dogodki nam potrjujejo pravilnost marksistične analize in zaključkov o položaju v tedanji KPJ. Ta dokument je neprecenljive teoretične in praktične važnosti za mednarodni proletariat in posebno pa za jugoslovanske narode, ker je razkrinkal prehod Titove klike iz socialističnega v tabor buržoaznega nacionalizma. Ta točna ocena je,omogočila komunističnim gibanjem pravilno orientacijo do reakcionarnih «teorij» 'titovskih imperialističnih agentov. Glede jugoslovanskega go- 3. občni zbor S H P Z je narodna manifestacija Predstavniki prosvetnih društev, včlanjenih v Slovensko hrvatski zvezi, se bodo .utri sestali na njenem 3. rednem občnem zboru. Veliko važnih dogodkov je bilo od aprila 1951. ko se je vršil 2. občni zbor, do danes in sicer dogodkov mednarodnega značaja, ki so na krajevne razmere in položaj imeli neposreden vpliv. Na predvečer zadnjega občnega zbora, smo napravili kratko analizo položaja na tem Ozemlju, posebno v zvezi z našim narodnim vprašanjem. No, in kaj smo pri tem ugotovili? Da se je po letu 1948. t. j. po titovskem odkritem izdajstvu, in ob priliki, ko so se v Trstu ustanavljale druge okupa-toiju vdinjane organizirane slovenske skupine, napad na demokratično gibanje in predvsem na naše slovenske nacionalne interese pospešil in postal čedalje besnejši. Tako l-mamo od takrat dalje pod glavno režijo ZVU in s pomočjo slovenskih in italijanskih nacionalistov ukrep o izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic, ukaz štev. 183, ki prepoveduje uporabo slovenskega jezika v tržaškem in miljskem občinskem svetu ter na splošno omeju,e uporabo našega materinskega jezika, ukrep, s katerim je bilo ukinjenih 22 razredov slovenskih osnovih šol, pospešeno nasilno odvzemanje kulturnih domov in sedežev itd. Od tedaj pa do danes se ni ta gonja pomili la, nasprotno: raznarodovalna politika se je nadaljevala na kulturnem, šolskem in gospodarskem polju. Priča smo bili in smo nasilnim razlastitvam slovenske zemlje v raznarodovalne namene, potu čevan.u naših slovenskih krajev z naselitvijo pribežnikov iz Titovega pekla, predvsem iz cone B, preganjanju sl oven ke besede in slovenskig natisov, kot dokazuje nabrežinski primer, zapostavljanju slovenske šole s strani oblasti, oviranju kultur- Miti titovski pristaši niso za "skupno upravo,, Najnovejši diplomatski manevri proti STO - Podpisna akcija za civilno upravo Za časa italijanske volilne kampanje smo trdili, da bodo Tito, De Gasperi in Anglo-Ame-i-kanci skušali izvesti barantanje po 7. juniju. Tudi tokrat se je izkazalo, da so bile naše izjave utemeljene, ker se u teh zadnjih dneh opazuje oživljeno diplomatsko delovanje na tem polju. Prejšnji teden je namestnik britanskega zunanjega ministra Selwyn Lord sprejel enega za drugim titovskega poslanika "e-lebita in rimskega predstavnika Brosia. Isto se je zgodilo v Wa-shingtonu. Poročila omenjajo, da so se predstavniki vseh štirih dežel dotaknili tržaškega vprašanja. Poveljnik anglo-amerišlčč~ cone STO gen. Winterton, ki se je mudil v Londonu, še od časa Tak je torej po krivdi Ame- * kronanja Elizabethe II., se je pred svojim odhodom iz britanske prestolnice zglasil pri Sel-wynu Loydu in imel z njim daljši razgovor. Ni treba posebej poudarjati, da se je tudi on menil o položaju na Tržaškem in o možnih «rešitvah» našega vprašanja. Te dni pa je prispel v Jugoslavijo demokratski kandidat na ameriških predsedniških volitvah Adlai Stevenson, ki se je v Beogradu razgovarjal z vodilnimi predstavniki zunanjega ministrstva in na Brionih pa s samim Titom. De Gasperi pa je bil te dni gost britanskega zunanjega ministrstva in se je srečal s Churchillom. Na sestanku se je govorilo tudi. o tržaškem vprašanju. Kot krono vseh teh najnovejših manevrov proti Trstu in STO naj navedemo še dejstvo, da bo NACISTE SLAVIJO Nenadoma je ves reakcionarni tisk postal «delavski». Vsi listi, ki ne zamudijo prilike, da pokažejo svoje sovraštvo do delavcev, so začeli pretakati potoke solza zaradi «ubogih» berlinskih «delavcev». Vsi ti novinarji, ki so peli slavospeve Hitlerju in Mussoliniju, ki jih še danes pojejo Francu, Cangkajšku, Riju, Peronu, Pa-pagosu, Titu in Scelbi so kar čez noč postali «levičarji» in se začeli zgražati 'nad sovjetskimi četami in ljudsko policijo v D. R. Nemčiji, ki so preprečile plačanim nacističnim in a-meriškim diverzantom, agentom, saboterjem, ubijalcem izvršitev največje in najboljše organizirane provokacije po II. svetovni vojni. Temu zboru «užaljenih čustev» so se pridružili tudi tito-fašisiti. Kaj vse niso napisali jugoslovanski tisti, «Primorski» in «Corriere di Trieste»! V vseh svojih člankih so skušali dokazati, da so «delavci» Berlina in D. R. Nemčije hoteli doseči svobodo in da so jih zato zatrli sovjetski tanki. Kako so se in se še danes razburjajo titofa-šisti. ker so sovjetski vojaki, ljudski policisti in nemški delavci priščipnili prste od Amerikancev najetim ubijalcem, vojnim zločincem, diverzantom! K alko se jočejo nad to izpod! e-telo provokacijo! Kako jiim je žal, da je bila provokacija preprečena in da danes še n,i tretje svetovne vojne, v kateri bi izvrševali svoj rabeljski posel! Ampak, kdo joče nad berlinskim!! «delavci»? Titofašisti? Prav oni, ki so v Jugoslaviji uvedli -najbolj zaostali način izkoriščanja, ki s težko rolko zatirajo vsako gibanje za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, ki drže v zaporu 250 tisoč jugoslovanskih delovnih ljudi, ki so ubili in ubijajo na tisoče delovnih ljudi, ki streljajo na -kmete in delavce, ki ne dvigajo niti enega prsta pro- ti Angležem, ki so v enem tednu ubili 40 Kikujujev v Keniji, ki ploskajo Amerikancem, kateri so v -teku 3 let ubili 1500 severnokorejskih in kitajskih ujetnikov, ki ne grajajo niti Scelbe, ki je v Mod'em_uibii B delavcev, ki so se pove-zali s Papagosom, ki vsak dan pošilja na vislice grške rodoljube, -ki se jim ni zdelo umestno protestirati proti umoru Ro-senbergovih, ki se prijateljsko objemajo s socialdemokratom Mochem, ubijalcem francoskih -delavcev itd.! In nad kom se jočejo? Ali morda -nad Erno Dom,, nacistično zverino, ki je zakrivila toliko umorov v konclagerju v Ravensbrucku. Ali pa nad- nacisti, ki so prišli iz Zahodne Nemčije, ubijali ljudske policiste, zažigali trgovine, poslopja, tovarn-e itd.? Ali pa morda nad izpodletelimi načrti svojih ameriških gospodarjev, ki so hoteli z Berlinom sprožiti tretjo svetovno vojno? Nič čudnega, da so jim pri srcu le provokacije, nacisti in ameriški agenti, saj • so sami izpustili v Jugoslaviji v vse nacistične vojne zločince, sami živijo le od provokacij in so -navadni ameriški agenti: razbojnik sočustvuje le z razbojniki ! IN «DEMOKRACIJA»? «Demokracija» od 19. junija nam napoveduje, da bo prihodnjič pisala o berlinskih nemirih. Vemo, kako bo pisala. Tudi Agneletto in trabanti bodo pretakali solze nad nacisti m ameriškimi agenti v «delavski» obleki. Dobro bi bilo, da bi se ta Agnelettova vnema za «delavce» končala pred začetkom, saj naši ljudje dobro znajo, da voditelji S DZ smatrajo delavce za neljudi. Zato bi bilo boljše, da «Demokracija» ne bi bila' zamudila vsaj te prilike in bi bila molčala kot grob, kot ji pristoja. Naj govori rajši o poroki pri «casadi» Tripcovi-chev. V tem je bolj poučena. na koncu tega tedna titofašisti- Tržaški odbor miru za nabiranje čni zunanji minister Ropovič odpotoval na Dunaj na uraden o-bisk in da namerava z avstrijskim kolegom razpravljati tudi o našem bprašanju. Za vsem tem diplomatskim gibanjem se torej skriva želja in volja rimske, beograjske, londonske in washingtonske vlade po čimprejšnji ureditvi tržaškega vprašanja na podlagi uničenja STU in njegove delitve. Nevarnost je velika. O tem si moramo biti na jasnem, ker so manevri preveč očitni, da bi si lahko ustvarjali kakršno koli podpisov v korist enotne civilne uprave na STO se uspešno nadaljuje. Izvršni komite Komunistične mladine pa je izdal proglas, v katerem poziva vso mladino, naj ne dopusti uničenja STU, naj se bori za uveljavitev mirovne pogodbe, naj se zavzame za enotno civilno upravo. V tem tednu so bili nabrani naslednji podpisi: na Skoljetu 337. pri Sv. Jakobu 2727, med pristaniščniki je bilo doseženo število 1405 podpisov, med občinski ni uslužbenci 864, v Podlonjer-ju 398. v Zgornji Kolonji 143, pri nega udejstvovanja s policij-skiifii ukrepi in neznosnimi finančnimi bremeni itd. K vsemu temu moramo dodati, da je tega stanja kriva predvsem ali izključno vojaška okupacija v coni A in coni B. Zato je naša osnovna naloga, ako hočemo odpraviti in preprečiti krivice, ki se nam godijo, odločno zahtevati odhod tujih čet, spoštovanje mirovne pogodbe in trenutno pa zahtevati imenovanje enotne civilne uprave VS OZN. Toda de egati na 3. občnem zboru, ne bodo razpravljali le o tem. Naša prosvetna društva beležijo v zadnjih dveh 'etih uspehe v svojem kulturno prosvetnem udejstvovanju. Zato bodo govorili tudi o teh vprašanjih. Prinesli bodo izkušnje, ki so si jih pridobili ob uspehih in napakah dosedanjega dela, kar bo predstavljalo najboljšo osnovo za sestavo bodočih smernic našega prosvetnega delovanja. Pri vsem dosedanjem delovanju SHPZ je bilo doseženih mnogo uspehov, toda istočasno mnogo je pri tem še pomanjkljivosti. Jutrišnji občni zbor mora biti važen korak za njih odpravo. Samo tako bomo lahko trdili da je bil uspešen, ker je izražal kulturne in nacionalne težnje Slovencev m Hrvatov STO, v smislu katerih se mora razvijati vse delovanje SHPZ in katerim mora služiti naše slovensko in hr-vatsko napredno prosvetno delovanje. A. BLAZINA iluzijo o «dobrih namenih» naših Su. Ivanu 650, na Proséku 230, v sosedov in okupatorjev. Istočasno pa še nadaljuje s titovske strani polemika o tržaškem vprašanju. Titovsko vladno glasilo «Mednarodna politika» je v svoji zadnji številki objavilo članek v katerem vztraja na predlogu o kondominiju in pravi, da «druga možnost je razmejitev na etnični podlagi», ako bi se dokazalo, da je kondominij neuresničljiv ali pa da je «ohranitev STO kot celote nemogoča». V «Poročevalcu» se je oglasil tudi neresni možicelj in renegat Regent, ki je io tezo «Mednarodne politike» potrdil, v kolikor more kaj potrditi človek, ki ga celo njegovi smatrajo za drugovrstnega človeka. 7.2 večkrat smo dokazali, da bi kondominij pomeni nesrečo za STO prav tako kot etnične črte ali status quo. Dejstvo je, da titofašisti ne morejo na tej podlagi mobilizirati niti svojih pristašev, ki odločno nasprotujejo taki rešitvi, ki bi izročila STU Titu in De Gasperiju. Proli nevarnosti, ki vedno konkretneje grozi našemu Ozemlju p a odločno nastopa naše prebivalstvo. Akcija, ki jo je pokrenil tovarni Dreher 100, med železničarji 116, pri Domiu 430, pri Magdaleni 700. Le tako naprej, za rešitev našega Ozemlja izpod krempljev Tita in De Gašperija! Seja nove italijanske zbornice RIM — V četrtek sta se prvič po volitvah sestala nov italijanski parlament in senat. Na ločenih zasedanjih so bili izvoljeni parlamentarni vodilni organi. Izjava odv. Blocha «Sramota nad Ameriko. A-meriška demokracija je umrla z Rosenbergovima. Storjeno je bilo barbarsko in brutalno dejanje in Brownel je odgovoren, ker ni branil pravice. Predsednik Eisenhower bo prešel v zgodovino kot človek, ki je o-dobril smrt dveh nedolžnih». (Izjava branilca odv. Blocha) Od tedna do tedna PETEK, 19. junija: Zaradi njegovih odločnih protestov so Ame-rikamci morali izpustiti podpredsednika vlade D. R. Nemčije NusJh-keja, ki so ga nacistični in ameriški zlikovci ugrabili preteklo sredo. SOBOTA, 20. junija: Vodstvo KPI je izdalo izjavo, v kateri poudarja, da se pri sestavi nove vlade mora upoštevati glas ljudstva, ki je zavi nilo dosedanjo politiko in zahtevalo, naj se državnega' vodstva udeležijo tudi predstavniki delovnih ljudi — Iraška policija je v bagdadski ječi umorila 7 komunističnih pripornikov in jih ranila 40 NEDELJA, 21. junija: Posadka francoske trdnjave Bien Hoa je z vsem orožjem zapustila postojanko in se priključila vietnamski .ljudski vojski — Angleži so v Keniji ubili 10 Kikujujev. PONEDELJEK, 22. junija: Novoizvoljeni poslanec Gorreri, ki je 5 let ječal v zaporu zaradi svoje partizanske preteklosti, ne da bi proti njemu sodniško postopali, je bil izpuščen, ker sedaj uživa parlamentarno imuniteto. TOREK, 23. junija: Naeib je bil proglašen za predsednika e-giptovske republike — Tudi Pi-nay ni mogel sestaviti nove vlade zaradi opozicije komunistov, socialdemokratov, demdkrisfja-inov in bivših golistov —: Sovjetska vlada je odstranila vse ovire za kretanje tujih diplomatov in novinarjev na ozemlju ZSSR. SREDA, 24. junija: V Cileju je vlada odpravila vse zakone proti Komunistični partiji — Vlada Bolivije je pozvala ljudstvo dežele na obrambo proti prevratnikom v službi ZDA ČETRTEK - 25. junija — Indijski ministrstki predsednik Nehru je poslal predsedniku OZN Pearson brzojavko, v kateri zahteva sklicanje generalne skupščine za preučitev vprašanja premirja v Koreji spodarstva vsakdo ve, da preživlja krizo, ki je ne morejo preprečiti nobene titovske «reorganizacije». Inozemska posojila jo celo še poglabljajo. Fašistični teror in brezpravje, korupcija, lakota, brezposelnost, inflacija, narodno zatiranje in kulturna degradacija so posledice protiijudske politike titovskega režima. S prevaro so titovski vladarji likvidirali Ijudsko-demo-kratični režim. Odpravili so ustavo iz leta 1946., ki je garantirala demokratične svoboščine in neodvisnost dežele, t. j. pridobitve krvave osvobodilne borbe. Likvidirali so jo, da ne bi ljudstvo iz nje črpalo močno orožje v borbi proti sedanji fašistični diktaturi. Januarja t. 1. je bil izdan novi ustavni zakon, s katerim se uzakonjuje fašistični režim. Od vrha do dna se reorganizira državno policijski aparat, da bi boljše služil kot orodje tujega monopola in domače bur-žoazije. Vpeljan je bil protikomunistični režim fašističnega kova, v katerem vladata nasilje in teror nad delovnimi množicami, da se jim onemogoči vsak nastop proti izdajalski kliki. S pomočjo ukrepov in najrazličnejših reakcionarnih «teorij» hoče Titova klika prikriti delavskim množicam svojo zločinsko politiko krepitve domačega in. tujega kapitala in pretvoritve deže e v kolonijo ameriskp-angleškeaa imperializma. Titovci skušajo vse to prikriti z gesli o nekakšni graditvi socializma. V resnici pa ta gesla prikrivajo le vojne priprave beograjskih državnikov v službi ameriških imperialistov. . Titovci ne morejo skrivati svojega izdajstva. Ameriški napadalci vedno odkriteje govorijo, da Jugoslaviji namenjajo resno vlogo v vojni, ki jo pripravljajo proti zaščitnici miru ZSSR in deželam ljudske demokracije. Dokaz temu je ostvaritev po ameriškem ukazu jugoslovansko-grško-turške-ga napadalnega bloka. Fašistična balkanska zveza ima za cilj razširitev Atlantske zveze na Jugoslavijo. Sovjetska zveza, ki dosledno izvaja prijateljsko politiko med narodi, nastopa na vsakem koraku kot dosledna za-ščitnica miru; sovjetski državniki izvajaio stalinsko politiko, ki je izraz miroljubnega značaja notranje in zunanje sovjetske politike. Sovjetska miroljubna politika se jasno izraža tudi v pogledu Trsta. Amerikanci in Angleži ter nhhovi beograjski lakaji z vsemi sredstvi preprečujejo izvajanje mirovne pogodbe. po kateri bi morali zapustiti i cono A i cono B. Kljub številnim sovjetskim zahtevam in volji tržaškega ljudstva anglo-ameriški okupatorji in njih hlapca Tito ter De Gasperi preprečujejo rešitev tržaškega vprašanja v smislu mirovne pogodbe, kar bi o-krepilo mir v tem delu Evrope, Zaradi dos’edne miroljubne politike Sovjetske zveze imperialistični krogi iščejo izhodišča iz svohh protislovij z organiziranjem provokacij. Balkanski blok je ena izmed teh njih provokacij. Stališče, ki ga zavzemalo titofašisti po. vprašanju STO za direktno pogajanje med Rimom in Beogradom pomeni razbitje mirovne nogodbe in drugo tako provokacijo. Titov predlog kakor De Ga-sperijeva «etnična črta» o kon-domini u predstavljata barantanje. Tako Titovi kot De Ga-sperijevi predlogi so izraz zločinske politike ameriških imperialistov, ki se poslužujejo svojih lakajev v provokator-ske namene, da bi oslabili delavsko gibanje, podžigali nacionalno mržnjo in pripravili pogoje za napad proti socialističnemu taboru. Ob obletnici objave Resolucije I. U. vse miroljubne sile sveta izrekajo svojo solidarnost rodoljubom Zveze pa-, triotov Jugoslavije, ki se bore za_ likvidacijo titofašističnega režima, za neodvisnost Jugoslavije, za demokratično državno ureditev, za vrnitev Jugoslavije v demokratični tabor, za vzpostavitev prijateljskih vezi z ZSSR in deželami ljudske demokracije, za mir med narodi. Komunisti našega Ozemlja so brez oklevanja odobrili Resolucijo I. U.. Njihovo in stališče naših slovenskih in italijanskih demokratičnih množic je najboljša pomoč in solidarnost z jugoslovanskimi narodi, ie najboljši dokaz, da bodo tržaški komunisti in tržaške delovne množice ostale zveste marksizmu-Jeninizmu. MARIJA BERNETIC Zločini v imenu ameriške demokracije" in svobode % Delavca Sacco in Vanzetti žrtvi ameriških „nadlju ki sta bila kriva le tega, da ^ ni dvignil prsta proti umoru Ro- jnajdejo pa niti centimetra pro- .-_ x- i *- -•*- - - - štora, da bi v imenu svojega sodba se je izvršLa v mestu 1 sja neizmerno in goreče ljubila 1 senbergovih, da je celo napadel Laurei v državi Mississipi ob svoja otroka, svojo družino, svo- velikega preganjanja delavskega ! dile smrtnim krčem nedolžne prisotnosti 500 oseb, ki so s krvoločnim zadovoljstvom sle- 72. obletnica napada na ZSSR Spomenik padlim junakom obrambe Stalingrada na vrhu Mamajevega kurgana, ki se dviga nad mestom-herojem. «Evropo bomo zlomili tudi na vzhodnem bojišču — Pričakuje s", da bo propadla politična fronta boljševikov — Armada, ki naj bi bila nepremagljiva je napravila nečasten konec — Boljševizem bo zrušen od sil novega evropskega reda». Take in podobne naslove smo Sitali u fašističnem, klerikalnem in takoime-novanem neodvisnem tisku junija 1941., tedaj, ko je hitlerjevska Nemčija zahrbtno napadla Sovjetske zvezo. Tedaj je bil Hitler pijan od zmag. ki jih je doživel v zapadni Evropi, ko je premagal male narode. Pijan tembolj, ker so mu Američani obljubljali, da bodo pristopili /ia njegovo stran in da bodo združeno nastopili proti Sovjetski zvezi ter jo premagali. Vsa prerokovanja pa so se izjalovila. Hitlerjevi in ameriški upi so popolnoma propadli. Junaška sovjetska armada je naciste pognala iz svoje dežele ter jim zadala dokončne, smrtne udarce v njihovem. brlogu v Berlinu. jo zakonsko s-ečo, svoj narod in svojo deželo. General, ki vodi ZDA, je ostal osamljen v morju prezira, gneva, sovraštva in pomilovanja vsega človeštva. Z njim so ostali le tisti, ki so znani kot izvrševalci njegovih ukazov, kot njegovi plačanci in kot večji Amerikanci od njega samega. Solidarni z njim so bili in so tilofašisti. Vedenje titofašistov ob akciji :a rešitev Rosenbergovih je bito popolnoma dosledno njihovi hlapčevski in zločinski vlogi. Oni niso protestirali p.oti usmrčenju Rosenbergovih. Nasprotno, še zadovoljni so bili tistega dne, ko je Eisenhower cinično zrušil poslednje upe človeštva v razsodnost naj-■jišjega ameriškega predstavnika. «Primorski dnevnik» in «Corriere di Trieste» sta u Trstu v žalostnih dneh preteklega tedna igrala vlogo listov, ki podpirajo ameriško politiko v vsem in ob vsaki priliki. Rosenbergova sta bita za «Primorski» in «Corriere» dva «vohuna», ki ju je treba usmrtiti. Prav posebno ogabno je bilo stališče «Primorskega», ki je dah po usmrtitvi Rosenbergovih skušal zmanjšati obseg tega dogodka s tem, da je objavil le malo vest pod naslovom na en stolpec, dočim je na drugi strani napadel prebivalce, ki so ves prejšnji dan demonstrirali po mestu za rešitev Rosenbergovih Stališče titofašistov ni nič novega za nas, ko pomislimo, da se v Jugoslaviji dogajajo podobni in še hujši zločini. S procesom ali brez procesa se v koncentracijskih taboriščih po ječah in ob belem dnevu po ulicah in po vaseh ubijajo ljudje, ki so trni v peti sedanjemu režimu. Kako naj bi titofašisti protestirali proti usmrtitvi Rosenbergovih, ko pa izvršujejo v Jugoslaviji iste in Se :istc, ki so se zavzemali za njuno rešitev. Naj si zapomnijo, da so se titofašisti in njihova glasila postdvila na stran rablja, k) «krščanstva» zahtevali življenje dvema zakoncema, dvema stur-šema, dvema človekoma, dvema vernikoma! pripraviti nov svetovni spopad. List «Te.egraph» iz zahodnega sektorja Berlina je že lani, 25. marca objavil preko cele strani vest, da je bil dan prej sestanek predstavnikov vlade v Bonnu z voditelji nekaterih znanih terorističnih organizacij ter z zastopniki nekaterih najvplivnejših nemških mono polov, katerem so bile na podlagi potsdamskih sklepov zaplenjene tovarne v Vzhodni Nemčiji. Omenjeni list je že tedaj napovedal, da je pomenil ta tajni sestanek «priprave za dan X», to je za čas «obračuna» z vsemi naprednimi silami in likvidacije D. R. Nemčije. Odbor, ki je bil izvoljen na tem sestanku, je imel številne seje; že po dveh mesecih je minister Kaiser javil, da so njihovi načrti že izgotovljeni. Mesec kasneje je hamburški «ii^er Spiegel» pisal, da «bo dan X nastopil mnogo prej, kot se v splošnem pričakuje». Javit je istočasno, da je bil v ministrstvu Kaiserja ustanovljen poseben oddelek z namenom, da iinansi-ra celo vrsto tajnih organizacij, katere so posejali na področju D. K. Nemči.e posebno še v tovarnah, ki so bile nekdaj last' ve ikih monopolistov. Za vodjo je bil postavljen bivši hitlerjevski funkcionar in sedanji predsednik Centralne banke v zahodnem Berlinu dr. Friderik Ernst. Poleg njega so bili imenovani še predstavniki raznih revanšističnih in nacističnih strank in organizacij, kot so Deutsche Partei, Prva le- gija, nekateri vplivni člani teroristične organizacije. «Skupine za borbo proti ne- Neki Xa|kowski- ki je bil človečnosti» ter razni pred-; prj et pri nemirih je priznal, stavniki spijonskih organizacij. ' da - bil di.n prej najel za do-Za dejanskega voditelja pa je bro plačilo, od nekega Paula bil postavljen nacist Petera, Guntiga. 17. junija zjutraj je kateii je bil oktobra lam jav- bil iz zahodnega sektorja pollo obtožen v hessenskem nar- .... . ___. .. j...:,. . je proces sprevrgel v pro| vladno manifestacijo, ker začeli prihajati na dan dok zi da je bila eksplozija borni le provokacija policije in tov narjev, ki niso hote l pristna osemurni delavnik. Obl žilne priče niso prinesle nob nega dokaza, da so obtožen krivi. Edini «dokaz» je bil da so jih orisali kot «nevarfl anarhiste», ki jih je treba trebiti (Ethel in Juliusa Hi senberga so v pomajijkanl dokazov o njunem «vohunske! delovanju» obtožili, da so ki munisti, češ da so vsi kuiflf nisti špijoni). Predsednik sodišča je sk priznal, da nima dokazov : |i obsoditev obtožencev. Izjavil £■ le da so «anarhisti» in d., k taki bi lahko izvršili tak zl ||: čin». Zaradi tega jih je obSgj| dii na obešenje. Val ogorčenrag je zajel ves civiliziran s V6! ki je zahteval, naj se obsodi h. razveljavi. Nič ni pomagalipT Kot v primeru Rosenbergovl * so ameriški predsednik in vij; dni krogi prezrli to zahtevo 1 so poslali na vislice nedolzà delavce. Obešeni so bili istem letu in so prešli zgodovino kot «čikaški o», senci». Dan, v katerem je am riška vlada izvedla prvo org* nizirano provokacijo proti n]| prednim ljudem, da prestrmi ameriško ljudstvo, pa je f1 stal praznik dela in dan bol be vseh delovnih napreduj ljudi sveta. Ameriška «demokracija» na ta način ustvarila preč dent za druge take zločine k' r2ašl onega proti Joe Hillu, Sad1 hlr in Vanzettiju, Mc Geeju i'eUk končno tudi proti juriakort : Etheli in Juliusu RosenbergU6 no obtožen v hessenskem par- slan s skupino 90 drugih na-lameatu od socialdemokratske-, jetib tolovajev v demokratični ga prvega ministra Zuma, da r sektor1 z nalogo, da organizi-:e vo(?Ja organizacije BDJ, ka- ra incidente in ščuva mno-tera je z ameriško pomočjo žice. Na sestanku na Breiten- sts&rsssirSB sto oseb, ki bi jih bilo treba likvidirati. . Za «odločilen dan» je ameriška tajna s.užba, v rokah katere so se stekale vse mreže ža i !nbt vk ie ; |We «Smrtna obsodba Juliusa Etheie Rosenberg predstavlljasel premišljen umor. Narod bo Za ral zvedeti, da živi AmeriH; danes pod pelo vojaškega d'1 tatorja, vila». preoblečenega v (Iz govora odv. Blocll na pogrebu Rosenb® eovih) _ tig je dal navodila obranim, naj v vzhocnem sektorju ropajo trgovine, zažigajo podjetja in ustanove, napadajo z o-rožjem ljudsko policijo ter najetih teroristov in špijonov. | ščuvajo prebivalstvo proti via- določila prav čas, ko sta vod- \ di. V ta namen so mnogi do- tvo Enotne socialistične par i bili orožje, neki ameriški avto lije in vlada D. R. Nemčije za- j pa je pripeljal 20 steklenic j nikoli nas ne boste mogli P1 če.i izvajati novo široko po- : bencina. Vsem udeležencem je ’ pričati, da predstavlja usmf*1 ltiko za zedinjenje obeh Nem- j Američan Hiwer obljubil za tev Rosenbergovih «obžaloV1' «... ne že imo slabega nik| muv; nočemo spremeniti v s| /raštvo in zaničevan e grozi ki jo čutimo pred vami. ToC čij ter reform v korist na širšim slojem prebivalstva vzhodne Nemčije. V tej novi politiki sp nacisti in njihovi imeriški pokroviteji videli tajvečjo ne /arnost za njihove zolčinske načrte. Zato so izkoristili nezadovoljstvo neka-erih slojev med prebivalstvom .er skrbno pripravili- načrt za terede, sabotaže, umore in Iruge zločine; organizirali so tavko zidarjev, da bi pod nje-io pretvezo izvedli svoje kri-ninalne namene. Kot izhaja iz zaslišanja številnih oseb iz zahodnega sektorja Berlina, ki so bile v dneh j nemirov aretirane, je bil za dan «vstaje» v D. R. Nemčiji določen torek, 16. junija. V ta namen so bi e oborožene šte- plačilo trimesečni plačan dopust, spre em v zahodno policijo in plačilo v denarju. Med «akcijo» najetih zločincev je ameriški radio v Ber- il ja vreden incident» in niti1 sodno pomoto». Iz članka Jean PaPi Sartra v listu «Libpški ration») [ali % >či vilne tolpe ter poslane v de mokratični sektor Berlina z nalogo, naj ščuvajo pioti vladi in sovjetskim četam, naj plenijo trgovine, zažigajo podjetja in tovarne ter streljajo na sovjetske vojake in ljudske stražnike. Za organizacijo te- . ga zločinskega podviga je pre- 1 jel Reuter župan zahodnega sektorja, 50 mi ijonov dolarjev, katere je razdelil med razne Prva organizirana provokacija proti delavcem: obešeni® čikaških pionirjev borbe za osemurni de avnik Vi. Stemnilo se je. Posli so pričeli cepati v hišo in naenkrat je bila miza zasedena. Go-•podinja je hitela po večerjo. Najprej se je pred nas -postavila velika jkleda celega krompirja, iz katerega -se je mo-" -còno kadilo. Mati Barba je na mizo za dru-ino natrosila velik kup soli, za naju z go-podarjem pa manjšega. Sad zemlje smo je-nali iz sklede, ga solili in jedli. Ko ista bila / posodi dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel rekoč: «Gitati nič ne sme!» " Nato je prišel na vrsto -sok, v katerega je vrgla go-apodinja veliko kepo rumenega mata. Vsak je dobil leseno žlico — ki bi jo ti, Marica, komaj -spravila v svoja u-steca — j.cupmo smo zajemali, pridno in z vnemo, fu in tam je Liza zavpila nad Danijelom: «Ne lovi sam: štrukljev!» Pa h-lapče -se ni . dosti brigalo za to karanje. Ko je bilo le še malo v -skledi, je to k sebi potegnilo režeč se. «Da ne bo mati mislila, da slabo kuha!» Pri večerji je imel -prvo besedo stari Jakopin. Tisti dan je delal pri Presečnikovih. Ce je imej ta starec kako drugo krstno ime, ne vem. Kar -sem ga poznal, so ga . klicali za Jakopina. Bil je Radeckega vojščak, ponosen na svoje trpljenje v vojski, ponosen tudi na svojo nemščino, kakor -si jo je bil pril-omi-1 v vojaški služita:. Ko se je sok na mizo postavil, je -pričel: «Kaj veste, vi. ki na -svetu niste nič skuši!i In ki tudi nič ne veste!» «Povejte nam kaj!» je prosila Liza, ki se očividno z Danijelom še ni sprijaznila. . «Veliko ti lahko povem», se je odrezal Jakopin. «Na j lepiš e, kar je bilo, je bilo v Brešiji. Tam so nas puntarji nekaj komandirali in grof Radeci» — Jakopin maršalovega imena ni mogel drugače izgovoriti — «je dejal: 'Fantje, pojdimo iz mesta!’. Tisti dan me je imel profos v rokah, ker sem bil svojemu koprol.u nekaj nepokorščine izkazal. Po ulicah smo se gnetli in ti vragi so s -streh in iz oken na nas streljali. Da, tako je bilo!» «Pa ste vendar nazaj streljali?» se je vmešal Danijel. Jakopin ga je zavrnil: «Molči, ki nič ne veš! Gori za dimnikom je tičal Lahonček in na nas je streljal, da te je vse kadilo okrog njega. Za božjo voljo tem prosil profosa, da naj mi dà puško v roke. Dà mi jo! Tresk! in še danes ga vidim, kako je omahnil, zdrsnil po strehi in nato t esknil na kamen, da je vse. okrog škropilo. Lepo je bi’o! In potlej smo šli v Mantovo.» «Kaj je Mantova?» vpraša Liza. Takrat se je Jakopin repenčil, kakor se repenči petelin na gnoju. «Mantova je mesto; aine greze festung, aine greže boser.» Ta «greze boser» se mi je tako zagrizel v uho, da nisem mogel zadržati smeha. «Le smejaj se,» se je zatogotil Jakopin, «dobro pa je le, če človek nemško govori!» Ker je bilo mleko pozajeto, je družina vstala in odšla. «Kje pa je Meta?» vprašam gospodinjo. «Pri ognjišču je jedla», odgovori mati, «in sodim, da jo je malo sram pred tabo.» «Sitna je danes», pristavi Boštjan, «in kadar jo prime tak dan, ni izhajati ž njo.» Gospodinja ga je zavrnila: «Ne bodi prehud ž njo! Ni posebnega zdravja in hitre jeze je tudi.» «Kar ima od tebe,» je dodal gospodar zado; voljno. Hišna vrata so se lahno odprla; gospodar in gospodinja sta utihnila. Nekaj časa je obstala, nato se je približala peči, da je stopila vsa njena postava na svetlo. Takoj sem vdele , da je še pol otroka, pol device, torej najlepša stvaritev, s katero .e osrečil Bog zemljo in moške na nji! V Loka je bila kot Klas na njivi. Obraza še nisem mogel opaziti, ker je imela ruto tako zavezano, da ga z njo skrivala. «Sem pojdi, Meta!»1 sem jo pozval nekoliko osorno. «Saj grem!» je odgovori.o bolj potihoma. Nato je pristopila k mizi, sedla na stol in odvezala ruto xpod_ obrazom. «Na obraz ji je padala polna svetloba. Kako naj vam, ljubf prijateljice, popišem ta o-braz? Tega se ne da popisati! Pogledal sem jo, ali takoj je odmaknila oči ter jih dvigala proti stropu. Prešinila me je mi el: ta obraz, se je moral nekje že zibati pred mojim duhom! In res, v Bologni je bilo, ko sem koprnel pred Rafaelovo podobo svete Cecilije. Naša Meta je imela obraz te svete Cecilije. ’ Čarobni vtis pa so še povečali svetli, na rdeče spominjajoči lasje, ki so v debelih kitah težili sveto Cecilijo z Jelovega brda. V meni. je vse zakipelo, česar pa nisem smel otroku pokazati. -Moja osornost jo je bila prvi hip preplašila, pa se je hitro ojačila. Meni nič, tebi nič,. je spregovorila: «iBrado pa proč deni! Samo živina ima lase po celi glavi!» Moja brada, na katero sem toliko ponosen, ni bila všeč temu osetu! To so bi.e edine besede, katere je Meta tisti večer v moji družbi spregovorila. Spravili so me spat v gorenjo, hišo. Loje- na sveča se je 'prižgala, da nam je sveti po temnih stopnicah, in vzeli smo tel «hlapca»*) s seboj, da sem mogel uga5] luč, kar pri lojeni sveči ni bila malenkoi V gorenji hiši .je vse dišalo po žitu. Ondi ” stale pre ;rade, ki niso bile pri Presečnik v ih nikdar prazne. Bila je tudi «malan8 Na vsaki steni se je videla zlata monštraA1 ž belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v ** velikosti, kakor so ga prinesli iz dežele ^ rmana. Tu je stala tu ii postelja, široka, da s2 bila v njej brez težave vežbala cela st_ nija. Sivo-rdeče-belo je bi'a v umetnih ^ zikotih prevlečena; na sprednji končnici, 1 vno nad zglavjem, pa je zrlo resno in ski't’* veliko božje oko, da : i brez strahu m°« zaspati pod njegovim mogočnim varstVorfl'l Legel sem v posteljo na plevnic.), ki 1 bila za moje kosti precej trda. S hlapel pa sem strl luč, da je po vsej gorenji f’TO og prijetno zadišalo. Ali vendar, kako je f1! prijetno ležati tu! Ze ta zrak — spal $el pri odprtem oknu — mi je napolnil pij**! kakor voljno in rahlo laško olje. Zatisnil sem oči: okrog mene so se kale zlate monštrance z beo hostijo spremljali so jih .orjaški grozdi, in to v tal živih barvah, kakor jih je vedel zidu v dl niti le samouk, ki ga je Poljanski dolini 1 dii neznatni Divjakov mlin ob bistri H°| veljščici! Janez in Stefan, kdo vaju dà'1; še pozna? Imeni slavnih sinov zadnjega ' bleščita s kamnite plošče v poljanski cer*1ji'jS Janez in Stefan Šubic pa sta legla v zeIj| tiho in ponižno, kakor sta svoj čas Ži7e‘| samouka slikarja in kiparja. Bila sta ple(i nita slovenska sadova naše zapuščene n1® re zemlje. Bila bi velika umetnika, da T se izšolala tako, kakor sta izšolala v potu trudu svoje sinove! . j Na ta dva moža sem mislil prvo noč v Jelovem brdu. in spomin nanje je PoiI1 < hj|nai žil harmonijo, ki je objemala Presečniki ’ melišče. (sledi J. nadaljeval1 n$ OPOMBA K BESEDILU *) Hlapec — priprava za ugašanje svet- li i V ~ lQ6njskì pevski zbor se je, čim je izvede Senbergova, zbral sredi trga ter zapel : ZNMJSO JU UmORILI Ethet in Julius Rosenberg - simbol svobode vseh demokratov 19. junija t. 1. proti večeru je človeštvo z grozo zvedelo, da je Vrhovno sodišče ZDA, ki ga je pravosodni mjnister Brownell v naglici sklical za razveljavitev sklepa sodnika Douglasa o odložitvi usmrtitve, odločilo, da bosta Ethel in Julius Rosenberg morala še isti dan umreti na električni stolici v zaporu Sing Sing pri New Yorku. V vseh teh letih, v teku katerih se je vodila akcija za rešitev življenja teh dveh ;una-ških zakoncev, so se za pomilostitev izrekle številne oseb nosti, vseh političnih prepričanj, veroizpovedi in narodnosti. Nekateri so to delali iz humanosti, drugi pa, ker so bili in so še danes prepričani, da sta bila Ethel in Julius nedolžna in da je vlada ZDA z njuno usmrtitvi o zagrešila e-nega izmed najbolj monstru >-znih «legalnih» zločinov. Zakaj sta bila pravzaprav zakonca Rosenberg obsojena in usmrčena? Predsednik Ei-senhower je v obvestilu, v katerem je sporočal, da ne namerava ustaviti rabljeve roke, cinično izjavil, da Ethel in Julius Rosenberg morata u- emokratično ljudstvo Trsta počastilo spomin Vfosenbergovih Akcije za rešitev nedolžnih obsojencev izpričujejo plemenito srce slovenskega in italijanskega ljudstva našega Ozemlja ljudstvo se je že meseci pridruži-svetovnemu giba-rešitev Juliusa in Ethel Tisoči pisem in br-na Eisenhowerja in ‘sme.iške predstavnike, zborovanj v Trstu in ter neštete druge ak-za rešitev dveh nedolž- nih ljudi izpriču e plemenito srce slovenskega in italijanskega ljudstva. V zadnjih tednih, ko se je bližal usodni dan, je gibanje zajelo nove deset tisoče ljudi ter je globoko prodrlo v sicer najnedostopnejše mestne sloje. Podeseterilo se je števi o prošenj, apelov in protestov iz va- (Lii> ^ki demokrati in komunisti so na razne načine manite-za rešitev Rosenbergovih. V petek večer in celo pozno so krožile po mestu povorke. Manifestanti so nosili transparente, z gesli: «Rešimo Rcsenbergova!» °8las na stenčasu pred sedežem sekcije KP STO v Skednju si, tovarn, mestnih predelov, iz srednjih slojev. Žene, mladina, otroci, prosvetna društva, športni krožki, politične in druge organizacije so neprestano pošiljali brzojavne in pisma na ameriško poslaništvo v Rim ter rotili predstavnico ZDA Luce, naj predsednik ameriški pomilosti Rosenber gova in tako prepreči najstrahotnejši justični umor v zgodovini človeštva. Odbor za rešitev Rosenber-govih je še v zadnjih dneh ponovno prosil za pbsredovanje tržaškega škofa Santina, židovskega rabina, protestantsko cerkveno občino, politične stranke ter najodličnejše pred stavnise tržaškega umetniške ga znanstvenega življenja. Zelo redki so bili oni, ki so odklonili svojo vplivno besedo v prilog staršem dveh nedolžnih otrok. Spričo tega mogočnega vaia protestov in apelov za rešitev in extremis dveh po krivem obsojenih so izginili iz časopisov izrazi brezbrižja, i-ronije ali celo zadoščenja. V sredo, 17. junija so se podale številne delegacije delavcev in žena na ZVU, v občinsko palačo, na predsedstvo cose; številne skupine ljudi pa so stale pred navedenimi poslopji z napisom na čepicah: «Rešite Rosenbergova!» Istega dne je Odbor za rešitev Ro-senbergov interveniral pri delegaciji II. Internacionale, ki se je tedaj mudila v našem mestu. Naslednjega dne, to je na predvečer dneva, do.očenega za usmrtitev, so se še pomnožile pobude in akcije v prilog obsojencema. Iz ure v uro je naraščala množica onih, ki so se borili za njuno rešitev. Brzojavke delavcev vseh ve ikih tovarn, ladjedelnic Sv. Marka, Sv. Roka, Felzsegija, Arzenala, Aquile, Standarda, Uve, Koz-manna, pristanišča, ter nešte tih drugih manjših podjetij in ustanov so nosile ameriški poslanici Luce poslednji apel, da bi odvrnili nepopravljiv zločin. Zveza Enotnih sindikatov je naslovila na vse delavce poziv, naj pomnože akcije za sešitev dveh nedolžnih žrtev iz krempljev krvoločnih netil- cev vojne. Druge organizacije so poslale nujne brzojavke naravnost v Belo hišo preziden-tu Eisenhowerju. Številne žene so v petek ves popoldan stale pred sedežem ZiVU, odtod so se premaknile na Goldonijev tr£. Pred vojaško upravo je molče stala tudi druga velika skupina delavcev, mladine in žena, medtem ko je neki oficir VU sprejel delegacijo Sv. Marka, Arzenala, Uve, Tovarne strojev in luških delavcev, ki mu je iz- milijonov src bolesten krik, za njim pa prisega, da njuna žrtev ne bo zaman. Ta dva preprosta človeka, ki sta do zadnjega trenutka tako odločno odbijala nizkotne ponudbe svojih rabljev, sta šia v smrt z dvignjeno glavo s smehljajem prezira do bednih morilcev, ki so mislili, da slave svojo zmago, v resnici pa so doživeli svoj največji poraz: ves svet se je z gnusom obrnil od peščice krvoločnih hijen. Do spremljal mrzek prezir vse ročila prošnjo nje pri Eisenhower.u, da . reši v zadnjem trenutku Ethel in Julija. Kljub apelu milijonov in milijonov ljudi vseh prepričanj posredova- i kon a njihovih dni pa bo j one, ki so krivi smrti dveh I preprostih ljudi, ki sta v smrti postala ve ikana. Òb uri njune smrti so doneli mrtvaški zvonovi iz številnih Nedeljska proslava žrtev Rižarne v Trstu je bila obenem pro slava Rosenbergovih. in narodnosti je bilo videti, da e usoda dveh nedolžnih že zapečatena; toda, kot drugod jo svetu, tako tudi tržaško judstvo ni opustilo zadnje iskre upanja, da ju lahko še i poslednjem trenutku reši e'ektričnega stola. Od devetih '.večer do dveh ponoči so krožile po mestnih ulicah in po vaseh skupine ljudi, ki so bi'e zadnji nemi apel na vest odgovornih za življenje Rosen-»ergov. Ko se je razvedelo, da je bila odbita tudi poslednja pro šnja za pomilostitev in je napočila ura smrti, se je izvil iz ETHEL ROSENBERG 11 n “N n n r-\ ni u _i U i U — D V-J o — zvonikov na Tržaškem. Bolestno so odmevali jeki škedenj-ških zvonov, katerim so odgovarjali z daljave oni od Sv. Lojza, iz Sv. Križa, Krogel, Korošcev in številnih drugih cerkva. Na sedežih Partije, sekci , prosvetnih domov, delavskih hiš v mestu in kmečkih hiš številnih vasi so se pojavili žalni trakovi in zastave s črnim florom. Na mnogih kra- merti češ da sta zagrešila «zločin», ki je slabši od vseh drugih zločinov in da sta zaradi tega «odgovorna» za vse tiste desetine milijonov ljudi, ki «bodo umrli v prihodnji atomski vojni». Vodilni krogi so torej obtožili zakonca Rosenberg da sta bila «atomska vohuna» in da sta izdala Sovjetski zvezi tajne atomskega orožja. 1950 je bil v znaku ameriške vojne ' histerije aretiran nek Fuchs, ki je «izpovedal», la je bil «atomski vohun». Bit je obsojen na 10' let zapora. V teku svojih «izpovedanj» je navedel ime Davida Green-glàssa, Ju liusovega svaka m Ethelovega brata, ki je za časa vojne delal kot navaden delavec v «atomskem mestu» Los Alamos. Po njegovi aretaciji je celo ameriški tisk pisal, da njegova aretacija nima nobenega pomena in da, «če je odnesel kako tajno, ta ni imela nobenega praktičnega pomena». David Greenglass pa je vzel za svojega odvetnika znanega Roggeja, plačanega agenta ameriške tajne policije FBI, ki je znan zaradi svojih provokacij proti miroljubnemu pokretu v svetu in prav posebno zaradi tega, ker je zaupni odvetnik titofašističnega poslaništva v Washingtonu. Rogge je takoj Organiziral sestanke, ki so se jih poleg njega udeleži'i žena Green-glassa Ruth, javni tožilec Ir-ving Saypole, povezan z znano gangstrsko tolpo Luccheseja ali «Browna treh prstov», in nekateri agenti FBI. Na koncu tretjega sestanka je Ruth Greenglass podpirala izjavo, s katero je obtožila svaka Ju-;iusa Rosenberga, znanega zaradi svojih naprednih misli, da je za časa vojne prepričal njenega moža Davida, naj mu odda nekaj «atomskih tajn». Tudi njen mož David je to izjavo podpisal izjavljajoč, da je tega «kriva» tudi Juliuso-va žena in njegova sestra Ethel. 16. julija je bil ju ius aretiran. Nekaj tednov pozneje je bila aretirana tudi Ethel. V teku vseh izpraševanj sta zakonca Rosenberg odločno zanikala vse obtožbe. Tožite-iji pa niso imeii v rokah niti enega dokaza. Zaradi tega so začeu pritiskati nan,u, naj vsaj izpovesta, da sta člana Komunistične parti,e. Kot do-Kaz da sta bila člana partije, xar predstavlja v «svobodni» in «demokratični» Ameriki največji zločin, so navedli, da sta podpisala skupno s 50.000 drugih ljudi neico izjavo v prid nezega komunista, da sta za časa špansKe državljanske vojne prispevala nekaj denarja za antifranki stične begunce, in končno da sta brala komunistično glasilo «Daily v/orker»! Ethel in Julius Rosenberg sta bila Zida. Zato pa so vladni krogi ZDA izbrali za njun proces poroto, ki so je sestavljali le nežidje in znani antisemiti. Po drugi strani pa so za sodnika in javnega tožilca izbrali dva Zida, Kaufmana in irvinga Saypola, ki sta morala paziti na to, da ne bosta gojila nežnih čustev do sovernikov, ker sta bila pod kontrolo pro-visemitsko nastrojene porote! Da si rešita stolček, kariero in udobnosti, sta Zida morala obsoditi na smrt dva druga Zida, Kljub temu da ni bilo dokazov. Carthya, in ki je na procesu «pričala», da so «komunisti vsi špijoni», slikar Schneider, ki je izjavil, da sta obtoženca prišla k njemu za slike za potni list, kar naj bi po predsedniku sodišča dokazalo, da sta «nameravala pobegniti» in drugi člani FBI. Agent Harrington je dejal, da je on «naučil» slikarja Schneiderja, kako naj priča pred sodiščem Končno je pričal tudi kriminalec Elicher, bivši sošolec Juliusa, ki je ze večkrat moral pričati na procesih pod pritiskom FBI, ki ga drži v rokah, la je dejal, da ga je Ju ius pozval, naj mu prinese špijonske podatke. To so bi i «dokazi», na podlagi katerih sta biia juiius in Ethel Rosenberg obsojena na smrt. Po njuni obsodbi, ki ji m para v ameriški zgodovini, ker nihče niti v vojnem času ni bil / ZDA obsojen na smrt zaradi vohunstva (niti ne nacistični '.genti, ki so bi i z dokumenti / rokah aretirani), je ves svet začel akcijo za n uno rešitev. Prišlo je na dan, da je Greenglass krivo pričal, ker je biia najdena n egova be.ežnica, z kateri _e zabe.ecii vse, kar so mu agenti FBI in Rogge dejali, naj izpove proti seštn m svaku. Te dokumente je objavil cele francoski proTiKomunistični ist «Le Monde». Na podlagi teh dokumentov je dvetnik Bloch zahteval raz-eljavitev smrtne obsodbe in nov proces. A Vrhovno sodišče ni teh dokazov niti preu-i o. marveč ..e vsakokrat tid-oiio odvetnikove zahueve. In ko je predsednik Eisenhower v svoji cinični izjavi uro pred umorom Rosenbergovih izjavi , da so zakoncema bile dane vse «iegaine možnosti», je ves svet z gnevom mislil nanj, ker sam ni dobil niti toliko časa. da bi dokaze o krivem pričanju Greenglassa pregledih . Najboljši dokaz nedolžnosti Rosenbergovih pa je piitisk, ki so ga ameriški vlaani organi nanju izvajali, da bi «izpovedala» krivdo. V tem primeru so jima zagotovaljaii življenje. Ce bi biia «izpovedala krivdo», bi bila živeta, ker pa sta vztrajno zagotavljala, da nimata nič kaj izpovedati in da sta nedolžna, pa sta biia umorjena na najbolj zverinski način. Na tragičen način se je torej končal ta mOnstruozni zločin ameriške vlade in nje-lega predsednika. V enem izmed poslednjih pisem Ethele Rosenberg je rečeno: «Ce naju oodo usmrtili, bo sramota palla na Ameriko». In tako je! PISMO JULIUSA ŽENI ETHELI «Očka, Ivoj glas ni več isli» iVi’aja 1951 je Julius Rosenberg po obisku otrok Miichaela in Roberta napisal ženi Ethel i naslednje pismo: Draga! Predvsem k,atek povzetek današnjih jutranjih dogodkov. Zbudil sem se razburjen, napet in nadvse zaskrbljen. Ko je zvok njunih glasov prodrl do moje celice, je moja tesnoba začela izginjati. Robertovi kriki so bili glasba za moja ušesa. Po kosilu sem šel v dvorano odvetnikov in otroka sta se skrivala za vrati. Ko sem ju stisnil k sebi, sta se mi zdela nadvse majhna in zelo daleč. Bil sem kot poneumnjen. Govoril sem sopihajoč in jokal, a Michael je neprestano ponavljal: «Očka, tvoj glas ni več isti!» Končno mi je uspelo priti k sebi. Dolgi objemi in cela vrsta poljubov, nato je prišel Robby in sedel na moja kolena. Dal sem oirokoma vrečico karamel in jima pokazal svoje črteže vlakov, avtobusov in strojev. Michael je prebil največji del časa s tem, da je s svinčnikom risal kamijone. Bil je molčeč in plah. Od časa do časa me je kradoma pogledal. Kot si mi svetovala, s.em ju vprašal, kaj ste govorili. Mihael mi je govoril o Dave, tvoji materi in o Ruth. Edini trenutek, v katerem smo se čutili v resnici soglasni je bil potem, ko smo govorili o tvoji družini. Tedaj je Michael izbruhnil: «Ali je bil kakšen ivoj prijatelj na tvojem procesu? In kdo, če se izvzame Bloch, je pričal v tvojo korist?» Dejstvo je, da sta oba otroka vznemirjena. Ena stvar, ki jo je Michael izrekel me je pretresla: rajši bi bil on tu notri, kot da vidi mene. Naravno nisem jima mogel objasniti kdo ve kaj ob tem prvem ob:sku. Nekatere pesmi in razgovori o igrah so sprostili obroka. Ti si znala dati temu obisku ton, ki je bil potreben in zato je šlo vse bolje, kot sem pričakoval. Veš da sta otroka vztrajala, naj ju ječarji preiščejo? Otroka sta rekla, da izgledaš manjša. Obrnil sem njuno pozornost na dejstvo, da nimam več brk in mali je vprašal: «Kam so šli?» Kolikor sem razumel je jasno, da se ne igrata več z njunimi albumi, z vlaki, z igrami za gradnjo itd. Mogoče je vse :o za njiju izgubljeno? Treba se bo poglobiti v to stvar. Draga, otroka naju potrebujeta in upam, da naša ločitev ne bo več zelo dolga. Mihael mi je govoril o tvoji sobi, ki čaka nate. Ko sta odšla je bilo, kot da so mi odtrgali kos srca. Z vso nežnostjo. JULIUS. h v Michael in Rcbbv, otroka mučenikov Rosenberg. 10-let.ni Michael je pisal Eisenhowerju pretresljivo pismo :er ga prosil, naj mu umani starše. Kanto .o srce bi se moralo c mehčati, toda Eisenhowerjevo se ni ! ZADNJE PISMO Ethele Rosenberg Tik pred smrtjo je Ethel tujih rok? Rosenberg poslala Eisenhowerju naslednje pismo: «Dragi g. predsednik! «V raznih dobah, v teku dolgih in trpkih let. ki sem jih preživela v hiši smrti v 'Sing Singu, me je nekaj sililo, da se obrnem neposredno na pred- |cAi|aarku pri Sv. Justu so Tržačani že tisto noč, ko sta „jajši bi se hote a obrniti na pristojnost ljubečega starega »četa, na umetnika polnega čustev, na pobožnega vernika. «Vprašam tega moža, ki vendar ni tuj človeštvu, kateri je mož, ki ga je zgodovina slavi a kot ve'ikega, katerega vernina se ni merila po njegovi lobrotljivosti. In v resnici, godovine Kristusa, Mojzesa, Jhandija vsebujejo več čude :ev in duhovnih zakladov kot sa Napoleonova zavo^evanja. «Prosim tega moža. katerega ime je zdniženo s slavo, kate-1 sldva more biti večja, kot ma, da ponudi Bogu malo dejanje usmi enja. «Posvetujte se z .vašo dobro gospo; državnikov je v zadostnem. števi u. Posvetujte se z edinega sina; njeno srce. ki razume mojo bo’ecino in hrepenenje, da vidim rasti svoje - otroxe do zre losti kot njen sin. ob strani ljubečega moža. na isti način kot ste vi ob njeni strani, njeno srce mora podpreti mojo stvar z milino in srečo. In svet mora ponižno častiti vašo veličino. «Vaša najvdanejša Ethel Rosenberg. % L AVA ROSENBERGOVIMA I pam ZGUBLJENA STAVA. Baje je svojčas dolinski župni u-pravitelj stavil, da v Dolini ne bodo zgradili zvonika dokler bodo komunisti v občinski u-pravi. No, pred dobrimi osmimi dnevi smo bili priča «liko-/u» novega lepega zvonika. Ob tej priliki so delavci izobesili na njegovo konico rdečo zastavo, kar je posebno bodlo v oči g. Štuhca. Ubogi gospod! Izgubil je stavo, povrh tega pa so na novo zgradbo izobesil že rdečo zastavo Komunisti so zares od vraga... dato se danes g. Štuhcu v obraz smejejo. SENZACIONALNA NOVICA. Domorodni Barkovljani odobravajo Titovo stališče glede razkosanja STO. Pomislite, oni navdušeno pozdravljajo načrte, po katerih, naj bi deli tržaškega mesta pripadli Titovi Jugoslaviji! Tako nekako se glasi neka resolucija, ki je bila seveda skovana od titovskih mojstrov v ulici Ruggero Manna. Ti mojstri si seveda laste pravico, da govorijo v imenu Tržačanov, ne oziraje se na to, da nimajo v resnici z njimi prav nič opraviti. Nič bolj enostavnega kot to. Govoriti v imenu drugih je zelo lahka zadeva. Pravi Barkovljani seveda nič ne vedo o vsem tem. PEREJO SE. Kdo? Podpisniki zloglasnega poziva, ki ga je objavil «Katoliški glas» par dni pred volitvami v Italiji, in s katerim so pozivali Slovence, naj volijo za največje nasprotnike naše manjšine, za demokristjane. Sedaj pravijo, da so bili k temu prisiljeni. Nadškof Ambrosi jim je baje grozil s suspenzijo. Vse slovenske duhovnike bi bil suspendiral, če ne bi bili nekateri pristali na janičarsko dejanje. In potem bi se zgodilo s Slovenci nekaj strašnega. Kdo bi jim odpustil smrtni greh, ker bi volili za komuniste? — Toda vsa «žehta» je brezuspešna. Nihče ne more verjetni lem izgovorom. Zakaj ni bilo seje na Repentabru V soboto popoldne bi se bila morala vršiti seja občinskega sveta na Repentabru. Ker je bilo prisotnih premalo svetovalcev se seveda ni mogla vršiti. Proti temu Sta ostro protestirala naša svetovalca pretino sta zapustila sejno dvorano. Tov. Guštin Veljko je ožigosal zadržanje nekaterih svetovalcev takoimenovane «Skupnosti». Dejal je: «Dovolj žalostno je, da se ne zavedajo svojih dolžnosti! Zakaj sploh kandidirajo, ko pa vedo, da se ne bodo brigali za vprašanje občine. Ljudje, ki predpostavljajo pred vprašanja občine svoje osebne opravke niso vredni zaupanja svojih volivcev in občanov na splošno!» Umor Rosenbergovih (Nadaljevanje s 1. strani) '/////////SS/S//SSS//S///SS////SS//SS///S////////////////////////// DELO Svečana proslava mučenikov v Rižarni pri Sveli Soboti Demokratični Trst je počastil spomin žrtev starega in novega rasizma - Množici so spregovorili tov. Pina Calar uzzi j e va, Marija Bernetičeva in Giovanni Postogna Trst ima žalosten spomenik, spomenik in v celice smrti, ki priča in bo vedno opozarjal kjer so nacisti žive . zažigali ljudi na grozodejstva, ki jih je sposoben razdivjani fašizem, najkrvoločnejši režim moderne dobe: Rižarno. V tej grobnici je umrlo strašne smrti nešteto antifašistov, katerih spominu se v predanem romanju poklanjajo vsako leto tisoči prebivalcev našega mesta, ki na mestu žrtvovanja obnavljajo svojo prisego, da ne bodo nikoli več dovolili novega klanja in tudi ne vstajanja novega fašizma. Letos je bilo romanje v Rižarno še 'posebno svečano, ker je sovpadalo s strašnim umorom dveh nedolžnih žrtev, dveh hrabrih ih neupogljivih partizanov miru, ki so ju v «demokratični» Ameriki umorili na električni, stolici. Zato se je letošnje počastitve žrtev Rižarne udeležilo izredno veliko število ljudi, ki so se zbrali na trgu Garibaldi, da krenejo po drevoredu Sennino, skozi predor, preko trga Baia-monti na Istrsko cesto in dalje do Rižarne. Povorko so Divorile zastave partizanov, bivših političnih preganjancev, španskih borcev in družin padlih v osvobodilni vojni. Sledilo je nad sto vencev, posvečenih mučenikom Rižarne in zakoncema Rosenberg. Posebno pre-trešujoč je bil pogled na žalne trakove, pripete na vseh vencih z imeni Juliusa in Ethele Rosenberg, . Nato se je razvila povorka tisočev meščanov, nepregledna vrsta ljudi, ki so svečano, zaskrbljeno in zbrano korakali za venci. Na pločnikih so se u-stavljali številni mimoidoči in izražali svoje spoštovanje in sočustvovanje z včerajšnjimi in današnjimi žrtvami. V Rižarni so bili venci, ka- terim se je pridružilo stotine šopkov cvetja, položeni na mučenike svobode in miru. Dvorišče Rižarne je bi o natrpano ljudi in mnogi so morali ostati zunaj, ker jih vseh ni moglo sprejeti. Proslavo je otvorila Pina Cattaruzzi, mati ene izmed žrtev Rižarne, ki je pozvala prisotne na enominutni molk, v spomjp žrtvam fašizma in novim mučenikom, ki se jim pridružujejo. Nato sta spregovorila Marija Bernetič in Giovanni Postogna. Oba govornika sta izrazila to, kar je bilo v srcih vseh prisotnih in kar čutijo vsi pošteni ljudje sveta v teh težkih trenutkih. Bolj kot kdaj koli smo danes blizu našim pad.im, da iz njihovega spomina in vzgleda črpamo novih moči za borbo sil dela, miru in napredka. Dočim nas spomin naših mučenikov vzpodbuja k bratstvu, ki je bilo prekaljeno z njihovo krvjo, nas Rosenbergova učita vztrajnosti v borbi za mir proti vojnim hujskačem, ki upr L zarjajo nesramne provokacije, da bi preprečili pomiritev v svetu. Poslali so v smrt dva nedolžna človeka, misleč da bodo dokazali svojo moč, medtem ko so dokazali le svojo podlost in slabost. Združeni z milijoni in milijoni mož in žena vseh kontinentov v borbi za mir in svobodo, častimo naše mrtve, gredoč naprej po poti, ki šo jo oni prehodili in ki nam jo vedno pokazujejo. toliko junaških borcev in. tudi Alma jim je bila enaka. Globoko je čutila Ves ogromen pomen borbe proti nacifašizmu, zato se je tudi z vsem svojim mladost- nim poletom neutrudno borita, ne plašeč se nobene žrtve. Bila je vzgled vsem ženam, saj je . med prvimi vstopila v osvobodilno borbo in s svojim junaškim delovanjem vzpodbujala ostale žene ter'jim kazala pot, po kateri bodo dosegle boljše življenje zase in za svoje otroke. Tudi njen nedorasli sinček je ni mogel zadržati doma ob onih odločilnih trenutkih, saj je vedela, da se bori tudi zanj, da bi on in z njim tisoči drugih otrok lahko po tej strohotni vojni v miru in boljše živeli. Njeno junaštvo pred smrtjo je ■znano, Ko je videla, da ji grozi aretacija, je zagnala proti karabinjerjem ročno bombo, ki je tudi njo usmrtila. Hrabra borka je raje umrla, kot da pade v roke sovražniku, ki bi io mučil. Zato jo naše ljudstvo časti in jo bo večno nosilo v srcu. Večna slava ljudski junakinji in mučenici, VELIKA KULTURNA PRIREDITEV v Križu - pri Dolencu na prostem na Petrovo, 29. junija 1353 ob 17. uri v počastitev 3. rednega občnega zbori SHPZ Spored: 1. Pozdravni, nagovor; 2. Nastop, godbe PD «.Vesna»;. 3. Nušič;: «Analfabet», komedija v enem dejanju - igrajo mladinci PD «Cebulec» iz Trsta; 4. Najrodni balet - zapleše mladina iz Podlonjerja; 5. Vlada Bidovec: «Venček narodnih», igra s petjem v dveh dej. - u-prizori dr. skupina PD «Škamperle» od Sv. I-vana; 6. Nastop zbora PD «Vesna» iz Križa. Po sporedu PLES Preskrbljeno bo z jedjo in pijačo, Točilo se bo vino in pivo v več paviljonih. Vabimo domačine, okoličane in meščane na to lepo, prijetno in zabavno kulturno prireditev na prostem! Pridite! ODHOD KOMISIJE COMISCA Tri različna stališča titovcev V nedeljo je iz Trsta odpotovala kom!sija socialdemokratske internacionale, ki je prišla v Trst, da se upozna s stanjem na Tržaškem ozemlju. 'in z željami tukajšnjega. prebivalstva. Se- stavljali so jo trije člani: Belgijec Huysmans, Anglež Rose in Francoz Ribiere, ki pa je že v petek odpotoval iz našega mesta. Ze zadnjič smo ugotovili, da si od te komisije naše prebivalstvo ne more pričakovati pozitivnih rezultatov, saj predstavlja stranke, ki delajo v interesu ameriške in angleške vlade, t. j. vlad nasprotnih ustanovitvi STO in spoštovanju mirovne pogodbe. Poleg tega je bila ta komisija sestavljena iz predstavnikov oboževalcev Tita, t. j. fašističnega diktatorja, ki steguje skupno z De Ga-sperijem svoje kremplje po Tržaškem ozemlju, in prijateljev italijanskih in socialdemokratskih strank, hlapcev demokristjanov. Najbolj zanimivo pa-je dejstvo, da sta se prav dva najuglednejša člana komisije Huysmans in Rose pred časom mudila več kot mesec dni v Jugoslaviji kot gosta titofašistov. Ze to dejstvo nam nazorno prikazuje, kakšno objektivnost moremo pričakovati od komisije. Desetletnica smrti Alme Vivode Pred desetimi leti, 28. junija 1943, je umrla v Trstu junaške, smrti Alma Vivoda, hrabra aktivistka in borka za boljše življenje človeštva. Rodila se je v Sv. Barbari pri Miljah, ki so dale že Bloch je zagotovil, da bo nadaljeval svojo borbo za to, da dokaže nedolžnost Rosenbergovih. Mati Juliusa je o umoru sina in snahe zvedela nekaj pozneje. Sin Michael je zvedel, ko je gledal po televiziji neko tekmo. Malega Hobby ja pa bodo le sčasoma pripravili na žalostno dejstvo, da je postal sirota po krivdi ameri-Sicin fašistov in nečloveških voditeljev ZDA. Ves svet se Rosenbergovima klanja. Ves svet jima izkazuje največje časti. Ves svet jima kliče: SLAVA! Zločinski načrti proti DR Nemčiji (Nadaljevanje z 2. strani) linu dajat po zvočnikih nepretrgoma navodila za akcije m ščuval k neredom. Ameriška letala pa so nad vzhodnim sektorjem metala letake s pozivi na zločine in nerede ter nad D.R. Nemčijo skupine oboroženih teroristov. V trenutni zmedi je najetim nacistom u-spelo v vzhodnem Berlinu in v nekaterih mestih DR 'Nemčije opleniti precej trgovin, zanetiti več požarov, raniti mnogo policistov in kakšnega tudi ubiti, kot se je zgodilo to v mestu Halle; ponekod jim je uspelo odpreti zapore in izpustili na svobodo mnogo navadnih kriminalcev in več nacističnih vojnih zločincev. V Halle je prišla tako na svobodo bivša poveljnica SS v taborišču Ravensbrueck, Erna Dorn, obsojena na 15 let ječe Komaj na svobodi, je pisala očetu, da je prišel čas, da zopet «potegne na dan staro, slavno uniformo SS»; takoj se je postavila na čelo oboroženim delinkventom. Kmalu pa je bila prijeta in v torek po kratkem postopku obsojena na smrt. Le kratek čas so trajali skrbno organizirani neredi. Delovno ljudstvo DR Nemčije je kmalu spoznalo, da so njihovi povzročitelji nacisti in ameriški agenti, zato so se odločno priključili svoji Partiji in oblastem ter v kratkem razpršili najete agente in razbojnike. Končno so se tudi v zahodni Nemčiji zovedli, kdo je bil krivec teh neredov in kakšen namen so imeli. «Frankfurter Atilgemeine Zeitung» piše, da «je bii 17. junij delo sodrge in mnogih zapeljanih», da so najeti razgrajači peli nacistične pesmi ter zahtevali vrnitev Hitlerja. List « Bayrischer Volksecho » pa piše. da bi «17. junij moral sprožiti izbruh tretje svetovne vo ne». MAX MUERER Otvoritev Velesejma Danes v soboto 27. junija ob 20. uri bo V. tržaški velesejem otvorjen občinstvu. Velesejem bo trajal do 12. julija..Na letošnji velesejmski manifestaci,i so zastopane naslednje države: Avstrija, Kanada, Češkoslovaška, Brazilija, Jugoslavija, Kolumbija, S; Salvador, Belgijski Kongo, Kostarika, Honduras, Guatemala, Haiti, Nikaragua, Uganda, Indonezija, Kuba, Equador, Francija, Zah. Nemčija, Grčija, Indija, Pakistan, Anglija, Italija, Norveška, Nizozemska, Portu-gal, Somalija, Švedska, Švica, Turčija in Združene države A-merike. Pravzaprav se. bodo nacionalnih razstav udeležile le Avstrija, Indija, Pakistan in Jugoslavija, dočim bodo o-stale zastopane le preko tržaških in italijanskih podjetij. Izrned vzhodno evropskih dežel je prisotna le Češkoslovaška in še ta preko nekega tržaškega podjetja, kar nam potrjuje, da se proti tem deželam vrši s strani okupacijskih oblasti nesramna diskriminacija, ki prav gotovo ne more služiti ugledu Velesejma. Na vsak način pozdravljamo V. tržaški ve.e.ejem in mu želimo obilo uspeha v poslovanju. Naj bi v doglednem času postal velika evropska trgovska manifestacija, ki naj pripomore k dvigu tržaškega gospodarstva. Mladina se pripravlja na festival v Bukarešti V Miljah bo 5. julija «praznik miru in prijateljstva» - V teku je nabiralna akcija za korejske otroke - Darove bodo izročile tržaške delegatke na festivalu zastopnike m korejske mladine Zanimanje za Svetovni le- ža, toda mladinci se niso ustra- stival mladine v Bukarešti postaja vedno večje zato je tudi delavnost vse naše mladine vedno bolj živa. V krožkih in sekcijah so vidni napori mladincev, da bi si zaslužili priznanje in se udeležili tega velikega sestanka vse mladine sveta, ki si bo na festivalu prisegla, da se bo še dalje borila za boljšo bodočnost in mir. V Miljah in miljskem okraju delajo mladinci z vso vnemo in na vseh poljih. Športniki se pripravljajo na razne tekme, upravniki tekmujejo pri pobiranju članarine, kulturni delavci pripravljajo svoje kulturne sporede. Dekleta pripravljajo zastavo miru in zbirajo za korejske otroke. V nedeljo 5. jutija bo pa v Božičih velika mladinska veselica, na kateri bo obenem položen obračun vsega delovanja. Tudi v Trstu in okoliških vaseh se mladina pripravlja. Pri Sv.. Vidu je sicer delo težko zaradi pomanjkanja sede- sti!; vse delo za festival se vrši v privatnem stanovanju neke mladinke in se dobro razvija, posebno pokazuje dobre uspehe tekmovanje za članarino, širjenje mladinskega tednika «Pattuglia» in včlanjevanje mladine v sindikate. Enako se dobro razvija delo v ostalih sektorjih. Mladina iz Sv. Ivana in Podlonjerja je v nedeljo priredila zelo uspelo veselico v PD «Zvezda», kjer je bil podan lep kulturni spored in je tov. Ronceij prinesel pozdrave Tržaškega odbora za festival ter objasnil pomen te velike manifestacije. V zvezi s festivalom je pripravljalni odbor za «Pomladanske dneve» s. posebnim pozivom obvestil prebivalstvo, da je začel zbirati oblačila za korejske otroke, ki jih bodo tržaški delegati izročili Korejcem na festivalu v Bukarešti. Zato poziva vsa dekleta in matere, naj prispevajo s starimi oblekami, ki jih je mogoče pre- Goriški Slovenci ne bodo hodili po izdajalski poti Listnica uredništva Zaradi pomanjkanja prostora nismo 'mogli v tej številki objaviti dòpisa, ki nam ga je poslal dopisnik iz Saleža. Objavili ga bomo prihodnji teden. Za danes omenjamo le to, da so tudi komunisti zgoniške sekcije na svojem aktivu izglasovali protestno resoluejo ZTcdi usmrtitve Rosenbergovih Izid parlamentarnih volitev » Italiji označuje velik porast sil delavskega gibanja v Italiji. To gibanje bo nedvomno mnogo pripomoglo k nadaljnjemu razvoju notranje in zunanje politike italijanske republike. Z zmago naprednih sil, so bili poraženi vsi načrti De Gasperija, ki si je toliko prizadeval, da bi v deželi vzpostavil črno klerikalno diktaturo. V to zgodovinsko in odločujočo bitko so v določeni meri posegli tudi goriški Slovenci. Pri volitvah leta 1948, je v go. riški pokrajini dobila ljudska fronta skupno 24.595 glasov. Letos pa sta prejeli Komunistična partija in PSI, brez titovcev, skupno 26.811 glasov. Iz tega je razvidno, da so kljub veleizdaji titovcev in prizadevanju SDZ in klerikalcev,- da bi dosegli čim večjo izolacijo Slovencev, na- predne šile znatno napredovale, ki ljubi pravico in demokracijo, Volilni izidi potrjujejo, da zapeljani Slovenci v vedno večji meri spregledujejo in da zapuščajo priljudske, nacionalistične kroge ter da se opredeljujejo za napredno gibanje. Do tega je privedla večletna politika, ki sta jo vodili vodstvi DFS in SDZ, t. j. politika podrejanja in hlapčevanja De Gasperiju. K temu je seveda pripomogla tudi vztrajna borba, ki jo vodi KPI za zaščito pravic slovenske manjšine v Italiji. Vodstvi titovcev, kakor tudi esdezejevcev sta sicer priznali, da je volilni zakon, ki ga je skušal vsiliti De Gasperi, sleparski zakon, da je kot tak obsodbe vre. ien, da pomeni korak naprej k postopnemu uvajanju klerikalne diktature. Kljub temu pa, da Je slehernemu razsodnemu človeku, Slovensko hrvatska prosvetna zveza im svoj tretji redni občni zbor jutri v nedeljo 28. t. m. z začetkom ob 8.30 v dvorani Kraljič v Domu pristaniških delavcev v Trstu. Dnevni red prinašamo na drugem mestu. Ta občni zbor je velike važnosti ne s; mo glede na kulturno prosvetno delovanje vseh naših društev, marveč in posebno še glede na politični položaj, v k .terem se nahajamo. V trenotku, ko nam državljanom STO razni protiljudski vojnohujskaški krogi groze z barantanjem in delitvijo naše zemlje ter nam vedno v večji meri odrekajo najosnovnejše nacionalne in demokratične pravice, bo naš tretji redni občni zbor obenem kulturna in nacionalna manifestacija v znamenju miru in bratstva med narodi, za celovitost Svobodnega tržaškega ozemlja. Slovenci in Hrvatje, prispevajmo k čim lepšemu uspehu 3. rednega občnega zbora SHPZ! Oblegati in povabljenci, pridite točno ob določeni uri! Prejšnjo nedeljo je bila v Avditoriju v Trstu lepa otroška prireditev, pri kateri so sodelovali otroci z Opčin in Ricmanj. Open- ci so nam podali pravljično igro s petjem v treh dejanjih «Rdečo kapico» in balet, Ricmanjci pa «Pravljico ù travici "hočem”» v petih slikah. Resnica j'e, da, kar napravi o-trok, je bolj srčkano in se človeka bolj dojmi, ako je njegovo podajanje še lepo, tedaj popoln uspeh ne izostane. V nedeljo se je marsikomu orosilo oko ob gledanju na naše najmlajše. Saj so nastopili celo otroci, ki še ne hodijo niti v šolo, a priznati moramo, da so igrali res lepo. Obe skupini, openska in ricmanjska, sta nas popolnoma pritegnili, da smo poromali z malimi igralci » njih pravljični svet, S tem so dosegli svoj smoter in mi jim prav od srca čestitamo, kakor tudi se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve! Konferenca pri Dugolinu Prihodnji četrtek, 3. julija ob 20. uri bo na dvorišču gostilne «Al Paradiso» v ul. Pon-čana 21 (pri Dugolinu) konferenca o «NASI BORBI PROTI TITOVSTVU» Konferenca bo ob 5. obletnici Resolucije 1. U. Govorila bosta tovariša V1DALI in BEH-NET1CBVA. povsem jasno, da je bilo treba obsoditi tako početje in da je bila torej potrebna borba proti sleparskemu volilnemu zakonu; kljub temu, da bi morali vsi Slovenci kompaktno voliti proti De Gasperiju že iz nacionalnih razlogov, sta omenjeni vodstvi vabili Slovence k pasivnosti, svoj sklep sta utemeljevali z izgovorom, da bele glasovnice pomenijo nekak nem protest proti diskriminacijski politiki. Ce bi bil De Gasperi zmagal na volitvah, če bi bil prejel vsaj 50 odst + 1 glas, bi se bil požvižgal na tak nerp protest Slovencev. Danes, ko z zadovoljstvom ugotavljamo volilni izid, se vprašujemo, kaj bi bilo, če 'bi bila opozicija prejela 1000 glasov manj kot De Gasperijeva koalicija? Ali bi ne bile prav bele glasovnice tiste, ki bi bile dale De Gasperiju palico v roke, s katero bi potem tepel pošteno delovno ljudstvo, predvsem pa nas Slovence? Votiini izidi nam zgovorno potrjujejo, da Goriški Slovenci ne morejo hoditi po izdajalski poti. Zato to pot zavračajo. To delajo zato, ker v vedno večji meri spoznavajo, da so pota, ki jih kažeta vodstvi DFS in SDZ, kakor tudi pota onih bednih klerikalcev, ki so se umazali z izdajstvom, pogubna za našo manjšino in da je rešitev le v bratski slogi z italijanskim naprednim gibanje, z delavskim razredom, ki je zanesljiv porok zmagovitih borb in lepše ter svetlejše bodočnosti. A. MARKOVIČ Občinska seja v Miljah V sredo večer je bila seja občinskega sveta v .Miljah. Na njej so odobrili vrsto sklepov ožjega občinskega odbora. Za tem pa so odobrili občinski o-bračiin za finančno leto 1952. V tem , letu je imela občina 48.505.917 lir dohodkov in 45 milijonov 563.546 lir izdatkov; v blagajni je ostalo 2.942.371 lir. To je dovolj zgovoren dokaz, da komunisti, želo dobro vodijo občinsko upravo. Občinsko, prometno podjetje A C.N A pa je imelo v tem letu preko 12 milijonov lir primanjkljaja. Da je do tega prišlo je v precejšnji meri kriva nova fiiobusna zveza s Trstom,1 Pred odhodom sta Huysmans in Rose imela tiskovno konferenco, na kateri pa nista hotela podati izjav, ki bi kompromitirale stališče sccialdemoki alske interna, donale. V zadnjih dneh je komisija sprejela številne predstavnike raznih strank in organizacij STU. V soboto sta se s komisijo razgovor jali delegaciji SHPZ in Tržaškega odbora miru. Delegacija SHPZ, ki so jo sestavljali Bidovec, Košuta in Siškovič je predo-čila komisiji težko stanje, v katerem se nahajajo Slovenci v coni A in Italijani v coni B. Naštela je vse krivice, ki se dogajajo Slovencem na našem področju, za kar so odgovorne vojaške oblasti, ki so obdržale v veljavi fašistične zakone. Delegacija Je tolmačila želje Slovencev, ki hočejo priti do svojih nacionalnih pravic, zajamčenih v mirovni pogodbi z Italijo. Prav tako je poudarila, da edino uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO lahko odpravi sedanje protizakonito stanje in krivice na škodo Slovencev v coni A in Italijanov v coni B. Da bi Za teden — dni — Sobcxa, 27. Ladislav Nedelja, 28. Irenej Ponedeljek, 29. Peter in P Torek, 30. Lucina Sreda, 1. julija, Teotoald Četrtek, 2. Oion Petek, 3. Lev. Lunina sprememba: Sčip, junija ob 4,29. ZGODOVINSKI DNEVI 28. junija 1919 je bil skleni Versajski mir. 23. junija 1942 je padla ant! šlstka ALm-a Vivoda iz Barbare pri Miljah. 28. junija 1948 je bita objavljl zgodovinska resolucija ini macijs-kega urada, ki je r krinkala titovsko fašisti® kliko. ti P \r “ TRST II. SOBOTA: 13. Pevski duet harmonika - 19. Pogovor z žeč 20.40 Slovenske pesmi - 22.45 f1 za konec tedna. NEDELJA: 8.tó Kmetijska Ob daj a - 1130 Oddaja za najini ](l„-še - 13. Glasba po željah - 1* ,..Vlr Nastop gojencev Prosvetne * lllski tiče - 21.30 Izbrana lirika - kanil željah - 16. Koncert godalne Vida] orkestra - 17. Radijski oder „ rbezni morja 1 voli» - 20. Slovenski motivi - — Književnost in umetnost - ‘ navi1 Verdi: «Simon Boccanegra», j «loin dej. TOREK: 13. Glasba po želj8! g. m. „ iu,lt o. uu ul P- Tehnika in gospodarstvo ' «H se vsaj pred dokončno uresničit- 2b Radij.ski oder - Betti t’ 5 sla «Korupcija v sodni palači» n’ Qd delali za otroke; kajti po treh letih vojne v Koreji je dežela popolnoma razdejana in najbolj prizadeti so nedolžni otro-'beno ješiteyj Pozabili so na končiči. Darovi se sprejemajo na v.ijo STO popravilo stanje na Ozemlju so Slovenci in Hrvati za enotno civilno upravo VS OZN. Zanimivo je, da je Huysmans, ko je tov. Bidovec poudaril, da si od titofašističnih vojaških oblasti ne moremo pričakovati drugega kot kršitev najosnovnejših človečanskih pravic, ker so fašistične, vznemirjeno potegnil sapo skozi nos. Vsekakor mu beseda «fašisti», izrečena na račun njegovih beograjskih prijateljev, ni ugajala preveč. Zadnjič smo tudi poročali, kako se je kom.isija razgovarjala z občinskimi predstavniki na podeželju. Govorila je tudi s titovci. Poslušala je tudi mnenje tržaških titovcev. Stališče do STO med samimi titovci pa je bilo zelo različno, Predstavniki tako-zvane fronte (Petronio. Laurenti in Mrak) se niso izrekli za no- Zveza enotnih sindikatov je v skrij. Na procesu je po-vedal, da petek naslovila na dr. Vitellija je bil dolgo brezposeln in da je pismo, v katerem ga opozarja na skorajšnjo zapadlost zapore sodnih stanovanjskih izgonov. Ukaz štev. 192 izdan dine 18. 12. 1952 je namreč veljaven le do 30. junija 1953, toda z ozirom na stanovanjsko k Izo, 'ki se v tem razdobju nikakor mi izboljšala, je nujno potrebno, da se zapora stanovanjskih izgonov podaljša vsaj do 30. junija 1954, kar je enoglasno zahteval tudi tržaški občinski svet. Se isti dan je dr. Vitelli po nekem svojem funkcionarju sporočil ZES, da se že sestavlja zadevanj ukaz o podaljša nju. *** prj u-adu za delo so sindikalni predstavniki dosegli sporazum, s Tržaško tvor ni co testenin, po katerem bo eden od treh odpuščenih delavcev pridržan na delu in p-emeščen v topilnico, kjer delajo 12 ur dnev-no. Sindikalni predstavmiiki še niso opustili upanja, da bodo rešili pred brezposelnostjo tudi ostala dva, ker ima tovarna vse možnosti, da 'ii zaposli v kakšnem drugem oddelku. *** Delavci tovarne «Arrigo.nl» so stopili v stavko Skuipno z delavci ribje industrije v Italijanski republiki, ker podjetja nočejo obnoviti delovne pogodbe. *** Uslužbenci Rdečega k iža so v stavkovnem gibanju. Zahtevajo, naj jii-m izplačajo doklade. V novi luki, pri gradnji skladišča št. 60 je iz višine 7 metrov padel 58 letni Giacomo Féletti,-ki je delal na visečem odru in ga je verjetno obšla trenutna slabost. Pri padcu je z glavo u-daril v tračnice. Na poti v bol ni co je umrl. *t* Nekii poli-cisit je v četrtek našel na sprehajališču Sv. Andreja nezavestnega moža, katerega je dal naglo prepeljati v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je mož, 54 let star Franc Flor i a n, iz.pl} stekle-ničlco žveplene kisline. Ne da bi se zave; del, je čez par ur izdihnil. *1* Nekii angleški vojaški tovornik je v ul. Fabio Severo podrl sodnega slugo Angela Gallo in ga smrtno poškodoval. Tudi on je par ur po nesreči podlegel poškodbam v mestni bolnici. *** Poletno kopanje je že začelo žeti svoje žrtve. V petek se je v spremstvu matere kopaj na nabrežju v barkovljah 14-ierni Gino M'azzarol. Pri skoku v mo rje je pa zadel ob. skalo in si prebil lobanjo. Pri prevozu v bol hišnico je nesrečnik izdihnil. *** V bližini hiše št. 68 v Nabrežini kjer stanuje, je 17. letni Boleslav Caharija našel neki izstrelek, ki ga je hotel na silo odpreti s kaminom. Pri tem, je iz strelek eksplodiral in ga lažje ranil po rokah, nogah .in obrazu. *** V torek se je vršil na tržaškem sodišču proces proti nekemu Attiliu Deltinu, ki se je 12. t. m. sam prijavil policiji in se obtožil, da je iz javnega vrta ukradel električni sveder in gumira: no žico ter povedal, kam jo je dejanje izvršil v nameri, da se da zapreti, kjer bo- vs-aj imel kaj jesti in streho nad -glavo. Sodniki so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. "*.* v Tržaškem arzenalu je padel lesen tram v podpalubje ne ke ladje, ki je v popravilu. Na nesrečo je padel na tesarja Ernesta Stanija iz Cerej pri Mi ljah in ga zadel v glavo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico; stanje nesrečnega delavca je resno. *** V Miljah so v soboto otvo rili javno kopališče, ki ga je miljska občinska uprava dala zgraditi v poslopju zavetišča. Demokratična uprava je določila zelo nizke cene, tako da se bodo mogli posluževati kopališča tudi siromašnejši s-loji. V tednu od 18. do 24. junija 1963 se je v tržaški občini rodilo 53 otrok, umrlo je 41 oseb, poročilo se je 48 parov. trgu Ponterosso 6 ali pri Odboru za Festival v ul. Zonta št. 2. Pred festivalom, t. j. od 25. do 29. julija se bo vršil v Bukarešti tudi 3. svetovni kongres mladine, ki ga je sklicala Svetovna zveza demokratične mladine. Ta organizacija predstavlja največje mladinsko gibanje, ki ga pomni zgodovina, in ima 75 milijonov članov iz 88 dežel. Kongresu bo prisostvovalo 1000 delegatov in 500 opazovalcev iz vseh dežel sveta. Udeležili se ga bodo tudi tržaški delegati, ki bodo na Kongresu opisali težko stanje mladine Svobodnega tržaškega ozemlja, neznosne razmere mladine v coni B in težke življenjske pogoje v coni A. Posebno pa bodo razkrinkali vse mahinacije Tita in De Gasperija proti našema Ozemlju in borbo našega ljudstva za ohranitev STO in dosego začasne civilne uprave. Zato mora mladina široko popularizirati Svetovni kongres, razviti obširno debato o /seh problemih, ki težijo tržaško mladino, utrjevati enotnost vse mladine v borbi za mir in uresničenje njenih teženj, predvsem pa pospešiti zbiranje podpisov na spomenico QZN za začasno civilno u-oravo in ohranitev STO. S tem bo tržaška mladina najlepše počastila Svetovni kongres mladine in Festival. Obvestilo ZMP Zveza malih posestnikov ob vešča vse člane in druge zainteresirane kmete ter vrtnarje, ki vozijo zelenjavo in dru ge poljske pridelke na trg na debelo, da je v teku razdeljevanje novih izkaznic za vstop na trg (tessera d’accesso al mercato). Svojim članom jih deli Zveza malih posestnikov, katera daje vsem interesentom vsa zadevna pojasnila. Tajništvo Zveze malih posestnikov - Trst, ul. Zon ta št. 2., telef. 2-39-98, 2-36-75. Seja občinskega sveta v Nabrežini V torek je bila izredna seja občinskega sveta v Nabrežini. Na njej so razpravljali o dodelitvi jusarskih zemljišč ustanovi IACIP. Sporazumeli so se tudi .glede kraja, kjer naj bi omenjena ustanova v bližnji bodočnosti zgradila dve šest stanovanjski hiši. Od teh naj bi stala ena v bližini občine, druga pa na postaji v Nabrežini. To z ozirom na dejstvo, da je stanovanjska kriza najbolj občutena prav v Nabrežini. Sklenjeno je bilo tudi, da se omenjena zemljišča dodelijo ustanovi popolnoma brezplačno pod pogojem, da IACP upošteva predloge občinske uprave. Na seji se je razpravljalo tudi o zemljiščih, ki so bila že pred časom dodeljena ustanovi IACP in na katerih so že zgrajene stanovanjske hiše. Jusarji iz Medjevasi so svojčas dode ili IACP brezplačno zemljišče pri Stivanu, toda ta ni v celoti upoštevala pogojev, ki so bili postavljeni in sprejeti. Zaradi tega so medvejski jusarji zelo nezadovoljni. Pretino bo občinski svet zavzel svoje stališče do tega vprašanja, se bo posvetoval s priza- detimi jusarji. Tako je bilo sklenjeno na torkovi seji. Odbornik A. Škrk je kritiziral svetovalca Pahorja radi pristanka na ne povsem pravilno dodelitev stanovanj v Stivanu. Tudi vprašanje dodelitve jusarskega zemljišča v Seslja-nu, kjer sta zgrajeni stanovanjski hiši še ni dokončno rešeno. Jusarski komisar se upira brezplačnemu odstopu zemljišč. Na seji obč. je bilo ponovno potrjeno stališče prejšnjega sveta v pogledu tega vprašanja. dominij, etnično črto itd. Predstavnika -«OF» pa (Dekleva in Kukanja) sta se možko postavila za Titov-De Gasperijev kondominij. Toliko nesramna sta bila, da sta izjavila, da so za to rešitev «vsi Slovenci». Na laž pa so ju postavili njuni predstavniki na podeželju. Titovski občinski predstavniki v Nabrežini, Zgoniku in Repentabru so namreč, boječ se ljudske nevolje, izjavili, da so tudi njihovi pristaši za ustanovitev STO. O kondominiju niso zinili niti besedice. Kaj naj to pomeni? To pomeni, da se titovci zavzemajo za kondominij le v ožjem krogu, dočim ne marajo priti s svojini nestvorom na aan niti., med svojimi pristaši. Bojijo se pač da bi izgubili še tisto malo ljudi, ki jim sledijo. Dej-sto je,.da naše ljudstvo noče kondominija, marveč ustanovitev STO po duhu in črki mirovne pogodbe, O tem .so se prepričali ludi delegatje socialdemokratske internacionale, ko so. govorili z občinskimi predstavniki na podeželju Naše ljudstvo si še sanja ne o kakem nestvoru kondominijeve-ga kova. Vsekakor pa je komisija odnesla s seboj zelo neugoden vtis o svojih titovskih mi-Ijen.čkih, ki so ob vseh treh prilikah zavzeli drugačno stališče. Saj je to najboljši dokaz, dn niso niti na samem titovskem vodstvu prepričani o pravilnosti kondominija. Večerne melodije. SREDA: 19. Zdravniški ved® . °2n 20.30 Sola in vzgoja - 21. Kond U n-orkesti a Slovenske lilharmtH114ržar iz Ljubljane. m,,„ ČETRTEK: 13. Pevsiki duet "A harmonika - 19. Slovenščina ;6dni Slovence - 20. Slovenski moti' sSje 21. Dramatizirana povest - J Limes Thurber: «Noč duhov»-. 11 rxrx 7ol ial' PETEK: 13. Glasba po želj»* '*'ve. 19: Kraji in ljudje - 20. Kond Dren( pianistke Hilde Horak-Casove 20.30 Tržaški kulturni razglej ;,'cii 22. Iz angleških koncertnih d' ™Hsk iemo 2. Konferenca o tržaškem prometu^ Jutri, v nedeljo 28. junija q-v Kinu ob morju konfered1 j.( o tržaškefi prometu. Org81! j0 gl zirajo Zveza enotnih sindV j0i* ' tov STO. Je to hvalevre^1 lt0|.e' pobuda naše sindikalne ori nizacije, ki jasni in nedvori no potrjuje, kako so pri sf |as tržaškim delavcem vprašat1 ki so življenjske važnosti ftVo gospodarstvo našega mesta. ' Važno je pripomniti, da ' Vi. bo ta konferenca vršila v c»* ko bo v Trstu . odprt 5. v. , ^obn sejem, ki je prav tako raž® HUni ga pomena za naše mesto. ^ tr^p. di to gospodarsko manifeS irt6v cijo pozdravljajo naši deiav' 6tjpa medtem ko vse kaže, da ne*| loSe] Dove. ?dPai terim oblastnikom in vpliv11? Ito; osebnostim ni dosti mar zaU Položaj, v katerem ae nahs; J kif naše mesto, m v tem pogie* Kara predvsem naša luka, ni roža® Luka brez ladjevja ne D*. uspevati, kaj še napredova*1 Glavni referat na konfet® ci bo imel dr. Salvo Tei”® , o specifičnih vprašanjih Il'|? k ške luke pa bo govoril sindi'1' list Giuseppe Muslin. Vabimo k udeležbi vse, k1 zanimajo za gospodarska prometna vprašanja Trsta. Odgovorni urednik .. RUDOLF BLAŽIČ (Biag1' Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianc» Dovol jen Ir A IS SLOVENSKO HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA ima svoj 3. redni občni zbo* jutri v nedeljo 28. junija 1953 ob 8.30 v dvorani Kral if v Domu Pristaniških delavcev v Trstu s sledečim dnevnim retiom: 1. Otvoritveni nagovor, 2. "zvoiitev delovnega predsedstva in komisij, 3. Tajniško poročilo, 4. Blagajniško poročilo 5. Diskusija in pieilogi, 6. Poročilo komisij in razrešnica, 7. Volitve novega odbora, 8. Sklepna resolucija. KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA v Trstu, ul. Foscolo I je odprla prodajo pristnih diomačlh vin po zmernih cenah. Steklenica 2 litrov: Refošk 250 lir Malvazija 250 lir Diavi Od b D>bai >tr :ni «'avi Jtaci ^avi N k >it si SSe » sE % ■ *6tQ ' Nitr K :tov, ,%r; H % >0 tl Z' :u' t, tDtn ^'ni V Ste 1)9 S( K Da % Nia Sa Si! ia: Nr fSa Stl; . i 'Idi, ''tost Oj Vili . St S, Navi So ?eii ,StV; .Si K; *Sa Tržačani! Poslužujte se naše zadruge! Junij radiofonije 1953 NABAVITE SI RADIO! — V.SAK DAN ŽREBANJE. Dovolj, da postanete radijski naročnik, pa se lahko udeležite žrebanja 30 moloscooterjev «LAMBRH «LAMBRETTA» 125/E.. OD 9. JUNIJA DO 8. JULIJA 1953. BO VSAK DAN IZzREBAN FO EN MOTO. COOTER LAMBRETTA 125/E. Ob tej priliki stavlja družba UNIV ER S A UT E C NICA poleg velike izbire radijskih aparatov Telelunken, Minerva, Phonola, C. G. E., Irradio v prodajo tudi PARTIJO 50 APARATOV PROIZVODNJE 1952 PO IZREDNI CENI LIR 20.000 — plačljivih v 12 obrokih. “ONlVERSALTECNlCr UL. DELLTSTRIA 18 - Te'. 94-*f CORSO GARIBALDI 4 - Tel. 41-24 'eBa 3. ■ "'E ^ad« arho] Sel St Svi i* R: 0 iz •tov K V>škr ko , V N, 21« ‘1 r,