GDK: 971:181.45 11. redno letno srečanje predstavnikov držav, ki sodelujejo v programu UN/ECE ICP Forests Srečanl.e je bilo 28. 5. - 31. 5. 1995 v Pragi na Ceškem. Večino izmed 32 sodelu- jočih držav sta predstavljala po dva pred- stavnika - eden s pristojnega ministrstva in eden iz strokovne inštitucije, ki se ukvarja s problematiko zdravstvenega stanja go- zdov. Rezultati osnovnega programa dela (le- vel 1) obsegajo popis osutosti gozdnega drevja, analizo vsebnosti žvepla in nekate- rih hranil v iglicah smreke in črnega bora ter ugotavljanje pH in vsebnosti nekaterih ionov v gozdnih tleh. Rezultati se v obliki datotek originalnih podatkov zberejo v po- sameznih centrih (Hamburg, Gent, Dunaj), ki so za sumarno obdelavo in prikaz podat- kov posebej financirani. Podatki o osutosti gozdnega drevja so bili tokrat prvič analizi- rani ob pomoči geografskega informacij- skega sistema Glavnega kmetijskega direk- torata v Bruslju. Na kartah je prikazano stanje od leta 1987 dalje in spremembe med posameznimi leti, pri čemer so podatki za Slovenijo podani od leta 1993 dalje. Gradivo je dostopno v knjižnjici Gozdar- skega inštituta. Nekatere bistvene pomanjkljivosti pro- grama kljub desetletju dela še vedno niso odpravljene, npr. izenačitev kriterijev oce- njevanja osutosti med državami. V letnih poročilih o stanju gozdov v Evropi v obliki tabel in kart so zato še vedno opozorila na previdno interpretacijo rezultatov. Poročilo o stanju gozda obsega transnacionalno poročilo in nacionalna poročila. Pomen transnacionalnega poročila narašča, v njem pa je stanje prikazano za vse sodelujoče države, vendar je vedno dodana tudi ločena informacija o stanju za ES. Namenjeno je delovni skupini za učinke (WGE), ki jo je letos predstavljal njen predsednik g. Keith Bull iz britanskega ITE (Institute for Terre- strial Ecology). Kljub naklonjenosti kontinui- teti vseevropske inventure je vendarle očit­ no, da rezultatov osnovnega programa ni mogoče uporabiti za potrditev neposred- nega učinka onesnaženega zraka na go- zdove, ki mu je program namenjen. Zato se aktivnost držav ES širi na nova področja. Nastajajo skupni kriteriji za prihodnje razi- skave sprememb talne vegetacije, kriteriji za opazovanje meteoroloških spremenljivk ter za analizo prirastka in depozitov na izbranih ploskvah. Nove raziskave naj bi potekale na delu ploskev obstoječe mreže popisa osutosti ali pa na novih subjektivno · izbranih ploskvah, ki so reprezentativne za posamezne tipe gozdov v posamezni deže- li. 349 ploskev za intenzivne raziskave vpliva onesnaženega zraka na gozdove (level 11) je v Evropi že vzpostavljenih, načrtovanih pa je skupno 555 ploskev. Poleg popisa osutosti naj bi se na teh ploskvah kemijsko analiziralo tla, foliarni vzorci ter ugotovilo prirastek in depozite. Le 1 O% teh ploskev je vzpostavljenih v drža- vah zunaj evropske skupnosti. Najnovejši in tudi najintenzivnejši program raziskav na posamičnih ploskvah v okviru ICP-ja (level 111) pa je že prehitel podoben program ES (Integrirani monitoring). ICP je spričo velikega števila članic za konkretne odločitve, npr. o širitvi programa ali možnih interpretacijah rezultatov, rela- tivno okoren birokratski sistem, zaradi če­ sar je bila oblikovana t.i. znanstveno sveto- valna skupina (Scientific Advisory Group). ln kaj je bilo na sestanku pomembno za našo državo? Nemara predvsem ugotovitev, da kljub postopnemu zaostajanju za aktivnostmi vo- dilne države (Nemčije) in držav ES nobena izmed sodelujočih niti ne razmišlja o odda- ljevanju od skupine, temveč vsaj o vzdrže- vanju stikov z njo. Breme stroškov za razi- skave, ki omogočajo sodelovanje tudi na nivoju intenzivnih raziskav ali celo v integri- ranem monitoringu, prevzemajo države zu- naj ES same, hkrati pa skrbijo za kompati- bilnost z zahtevami ES. Konkretne informa- cije se nanašajo na seminarje, srečanja in roke za oddajo gradiv: GozdV 53, 1995 215 Prostovoljni prispevki za financiranje ICP Forests (v USD) Avstrija Belorusija Belgija Belgija-Bruselj Belgija-Wallone Bosna in Hercegovina Bolgarija Kanada Hrvatska Ciper Češkoslovaška Češka Danska Estonija Finska Francija Nemčija Grčija Madžarska Island Irska Italija Latvija Liechenstein Litva Luksemburg Nizozemska Norveška Poljska Portugalska Moldovia Romunija Ruska federacija Slovaška Slovenija Španija Švedska Švica Turčija Ukrajina Velika Britanija Združene države Evropska unija Skuoa· Vir: Air Pollution Section 11/5/95 (ICPFOR1.FIN) 216 Gozd V 53, 1995 1990 1,605 2,130 3735 1991 1992 1993 1994 1995 2,385 2,370 2,367 1,681 1,681 178 178 1,618 1,618 525 300 300 2,310 985 565 1,540 1,540 3,645 2,070 2,070 2,070 2,070 1,595 1,605 1,605 1,605 17,094 16,949 23,595 27,705 27,705 27,705 27,705 1,500 1,366 1,985 1,982 675 675 675 675 750 750 30 30 30 150 150 150 4,920 1,695 1,680 1,667 1,695 1,695 2,130 2,130 2,130 435 450 450 450 530 555 770 5,310 5,295 5,295 5,295 3,990 3,975 3,990 3,990 3,390 7,254 5,000 4,995 4,995 4,995 4,995 4,995 81409 75522 59821 66504 34395 1990-95 7,122 3,362 3,362 525 3,295 8,280 8,015 34,043 134,415 6,833 2,700 1,500 90 450 4,920 8,432 8,520 1,785 1,085 770 21,195 15,945 10,644 5,000 24,975 321 366 - do oktobra 1995 je potrebno oddati podatke o izbranih ploskvah za intenzivni monitoring; - do konca letošnjega leta je potrebno oddati rezultate analiz tal za osnovni nivo (level 1); - do 15. decembra naj bo oddano poro- čilo in datoteka podatkov o osutosti goz- dnega drevja na 16 km mreži (lahko tudi s 4 km, ki pa bo do nadaljnjega le arhivi rana); - seminar za laboratorijske analize tal na zahtevnejšem raziskovalnem nivoju bo v Gentu oktobra; - v novembru bo v Hamburgu delavnica DRUŠTVENE VESTI GDK: 946.1 s temo opazovanje stanja krošnje; - novembra bo tudi redno srečanje WGE (delovne skupine za učinke); - srečanje ekspertne skupine za tla pa bo februarja naslednje leto; - redno letno srečanje bo kot vedno ob koncu maja naslednje leto. Bolj načelnega pomena je vprašanje pro- stovoljnega prispevka naše države v skupni proračun, iz katerega so plačane naše udeležbe na sestankih in seminarjih in v katerega doslej država še ni prispevala. Nevenka Bogataj Ekskurzija veteranov Zveze gozdarskih društev Slovenije V okviru programa tedna gozdov je Zveza gozdarskih društev Slovenije tudi letos organizirala tradicionalno ekskurzijo veteranov (dne 30. maja 1995). Tokrat nas je pot vodila na Novomeško gozdnogospo- darsko območje, kjer so skupno pripravili program: Gozdno gospodarstvo Novo me- sto, Zavod za gozdove Slovenije- območna enota in Gozdarsko društvo Novo mesto. Organizatorji so pripravili prijetno dobrodo- šlico na zbirnem mestu Gozdnega obrata v Straži. Osveženi smo se napotili na teren-~ ski ogled v gozdnogospodarsko enoto Bre- zova reber, ki tvori zao'krožen gozdni revir. Strokovno vodstvo ekskurzije so prevzeli: Piškur Jernej, delavec GG Novo mesto, Žunič Stane - vodja Odseka za gojenje in varstvo gozdov in Pira Stane - revirni go- zdar, oba delavca ZGS- OE Novo mesto. S programom smo začeli v nižinskih gozdovih jelke. Gospod Stane Žunič je udeležence ekskurzije pozdravil v imenu Gozdarskega društva Novo mesto in dal osnovne informacije o Novomeškem goz- dnogospodarskem območju. Poudaril je, da se je zaradi denacionalizacije delno menjala lastninska struktura. Delež javnih gozdov se bo končno znižal za okoli 6%, kar pomeni, da bo v prihodnje v območju okoli 25% javnih gozdov. To pa ne bo bistveno vplivalo na zelo neugodno, lastni- ško močno razdrobljene zasebne gozdove. V spremenjenih pogojih gospodarjenja se pojavljajo podobni problemi kot drugod po Sloveniji. Povedano je bilo, da v javnih gozdovih uspejo gospodariti v skladu z gozdnogospodarskimi načrti tudi na po- dročju bioloških vlaganj, kritične so pa raz- mere v zasebnih gozdovih. Povečane neu- rejene sečnje v zasebnih gozdovih so se sicer umirile, se pa že kaže večletno močno zaostajanje pri vzdževanju in vlaganju v gozdove. Gospod Piškur in gospod Pira sta pred- stavila nižinsko jelovo rastišče, ki ga za- rašča raznodoben jelovo-smrekov gozd s posamezno primešanimi listavci. V gozdu se je desetletja intenzivno gospodarilo po gozdno gojitvenih načrtih, ki so jih spremljali s prirastnimi raziskavami. Obstoječa lesna zalogaje 389m3 /ha, prirastek pa 12m3/ha, vendar se slika v oddelku sestojno močno spreminja, tako so na poskusnih ploskvah v različnih razvojnih lazah ugotavljali tekoči prirastek od 18-36 m3/ha in lesno zalogo pred sečnjo 1200 m3/ha, kar je presenetilo GozdV 53,1995 217