Iintered as Second Class Matter May 25, 1918. at the Post Office at JNevv York, N. Y. under the Act of March 3. 1879.” AVE MARIA KATOLIŠKI LISI ZA SLOVENCE V AMERIKI Izhaja vsako drugo soboto. Published every second Saturday by Ave Maria Publishmg Co. 62 ST. MARKS PL., NEW YORK, N Y. 1 'Published and distribuied mider permit (No. 650) authonzed b> the Act of October 6. 1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. By order of ‘the President. A S. Burleson. Postmaster General’’ •* y s LETO (VOL.) XI. FEBRUAEY 22. 1919- ŠTEV. (No.) 4. * February 22. 1919. AVE MARIA' *AVE MARIA” 6 « ST. MARK’S PLAČE NEW YORK, N.^V. Published every second Saturday in thf mlcrcst of the Ondcr of Saint Francis. by thc Ave Maria Publishing Company. Subscription: $2.00 per year. "Acceptance for mailing at special rate of postaje provided for in Section 1103 Act of Ocober 3, 1917, authorized on Julv 26, 1918”. ZAHVALE. >oVn uslišana 7 »to cas( 1 kdor v Marijo zaupa n hvala Mariji, kajti ni zapuščen, Ana Kolar, Wakofield, Midi. Podpisana se javno zahvaljujem vsemogo¬ čnemu Stvarniku, ker mi je na priprošnjo bla¬ žene Device Marije podelil ljubo zdravje in tako odvrnil veliko bedo mojim malim otro¬ čičem. Bila sem v nezavesti dva meseca in vsakdo je dvomil, če še kedaj ozdravim. Se¬ daj sem hvala Bogu popolnoma zdrava. Zahvaljujem se nresv. Srcu Jezusovemu m brezmadežni Devici >:a večkrat mohtev v Im- lezni in v drugih nadlogah. Rozalija First, (.'hisliolm, Mimi Zahvaljujem se iavuo v listu A. M. za ne preštete dobrote, katere sem prejela na P'' prošnjo Marije nabeške Kraljice od preš v Srca Jezusovega. Ana Elenich, Baraga, Midi Po obljubi se javno zahvalim Bogu in Ma tori božji pomočnici kristjanov za uslišano molitev. J. F. Greancv. Mimi. Po obljubi vom pošljem mali dar in izrekam svojo hvaležnost in zahvalo presv. Sren Jezu¬ sovemu in Brezmadežni Devici Mariji za usli¬ šano prošnjo v bolezni in za podeljeno zdra¬ vje. Frančiška Novak, Pueblo, Colo. K. Spira jcer. EJy, Milin. Tem potom se zahvalim Mariji Pomočnici kristijanov za ugilšano prošnjo, ker smo bili vsi bolni, cela družina in da bi nam se zana Obljubila sem Mariji javno zalivalo v listu prej stala na strani. Ave Maria za uslišano prošnjo v bolezni. Bila Mary J. Tomsha. Vallev, Wash. f : Novi Molitvenik “Ave Maria” dJbeihn 11 tiskom smo začeli razpošiljati. Da ustrežemo našim rojakom, ki so vedno povpraševali po molitveniku z velikim tiskom, smo se odločili ga natisniti. Ker se ni¬ smo mogli podati v velike stroške pri sedanii draginji papirja, zato smo ga tiskali le omejeno število. Molit¬ venik je priročne žepne oblike, tiskan na fin tenak na- pir in obsega 260 strani. Vezava je trojna, namreč v platno z rdečo obrezo- cena 70c\ v usnje vezan z zlato o- brezo, cena $1.00. Vatirane platnice v usnje vezan z zla¬ to obrezo, cena $1.25. ‘ AVE M \RIA ” 62 St. Marks Plače New York, N Y ■VWir;*V-ar VERA, UPANJE, LJUBEZEN. Po resnični dogodbi spisal K. (Dalje). “O Mary, ko bi ti ta riž res mogel da¬ ti srečo — kako srečna boš! Poglej koliko riža se je streslo.” Mogoče pa bode? Saj pravijo, da riž po¬ men ja srečo. In tako sta Karol Modic in njegova že¬ na Mrs. Modic nastopila svojo novo pot “zakonskega jarma.” 2. Jutro življenja. Jutro je. Ravno je vsplavala iznad spomladnih vrhov in gričkov krasna jutranja zarja in z vsakim trenutkem spreminjala svoja ne- Itr-.ko lepa oblačila. Iz temnordečega je j>očasi prehajala v krvavordečo, iz krvo- rd'-D-ga v bledo cvetlično rdečico, iz bledo rdečega v modrikasto zelenega in tako dalje dokler se ni odela z zlato barveno v znamenje, da je že tukaj kralj dneva, zlato solnce, ki je res takoj za njo poku¬ kalo zaspano izza vrtov, kakor bi se sra-’ movalo da je predolgo spalo. Zlati solnčni žarki so se razbili po pre¬ bujeni naravi, pozlatili rosno kaplico na vsakem peresu, na vsaki cvetki, da so se vse te kapljice spremenile kakor v dia¬ mante in vračale krasne žarke kakor po¬ ljube v pozdrav svojemu kralju solncu. Skrjanček je prvi začutil poljub soln- čnega žarka, se vesel prebudil, se malo pretegnil in hajd kvišku, kvišku, k Bo¬ gu — kvišku v svoji krasni jutranji moli¬ tvi, kakor da bi hotel prehiteti človeka, da bi preje prišel pred dobrega Stvarnika s svojo hvalnico, kot človek s svojo kletvi¬ jo, s svojim grehom. Solnce je vzšlo popolnoma. Vsa narava „AVE MARIA” je zopet pokoncu. Začenja se dnevno delo. Takemu spomladnemu jutru bilo je po¬ dobno življenje po poroki mladih Modi- čevih. Žarki jutranji prve ljubezni so ju čarobno ogrevali in jima življenje osve- tili z neko mamljivo čarobo. Da, čutila sta se srečna. Na peti ulici sta si uredila krasno sta¬ novanje, opremljeno z vsem modernim pohištvom. Mrs. Rupnik ni varčevala z denarjem. “Moj najstarši otrok gre od hiše, kolikor bom mogla, bom storila, da jima poma¬ gam do sreče. Lep in prijeten dom, drži moža doma”, je govorila Mrs. Rupnik, “in veliko pripomore k zadovoljnosti”. Tudi poročnih darov sta veliko dobila od raznih prijateljev. Ni jih dobil toliko ženin kolikor jih je nevesta. Vsaj je Miss Mary Rupnik splošno vsakdo čislal. S te¬ mi darovi sta okrasila stene in omare, ta¬ ko da sta imela skoraj razkošno oprem¬ ljeno stanovanje. Imela sta se pa tudi v resnici rada. “Karol ni bogat, tudi dobre službe ni¬ ma. Priprost delavec je. Mary bi lahko do¬ bila finejšega ženina. Vendar, mi ni nič žal, da sem jima dovolila, da sta se vzela. Medsebojna ljubezen vsa drugo nado¬ mesti,” je govorila Mrs. Rupnik sosedam, ko je pogovor napeljal na novo poročen- ca. Karol je bil kakor spremenjen. Pridno je hodil na delo, ni zahajal po saloonih ali ostajal zvečer dolgo zunaj. Redno je pri¬ hajal z dela. Po večerji sta skoro vsaki večer odšla v trgovino k starišem, kjer sta rada pomagala, kadar je bilo potreba. “Veš kaj, Karol”, reče Mr. Rupnik, neki večer Karolu, ko so ravno odpravili zadnjega kupca iz trgovine, “čemu bi de¬ lal pri drugih ljudjeh, nazaj k nam pridi. Dam ti raje nekoliko več. In ne pozabi, da midva z mamo ne bodeva ničesar ne¬ sla seboj v grob in Mary je najin naj sta¬ rejši otrok". “Zakaj pa ne, Mr. Rupnik? z veseljem priden nazaj. Saj sem že sam želel, da bi mi bili ponudili". In res, Karol je prišel nazaj k Rupni¬ kom in pridno pomagal pri trgovini, ki je jako lepo napredovala, tako. da so imeli vsi dovolj dela in tudi dober zaslužek. Tudi Modic in Modičevka sta se veseli¬ la sreče sinove in jih pogosto obiskovala. Modic se je še preveč veselil, kajti da bi se lahko pobahal s sinom je le prevečkrat zahajal v saloon. kjer so ga “saloonski bratje” radi poslušali, hvalili in blagovali. To pa toliko raje, ker so vedeli da pri Modicu nobena hvala ni bila zastonj, temveč je rad “trital” svoje prijatelje, da so pili na zdravje srečnega sina. Karol je tudi v cerkev zopet pridno bo¬ dil z Rupnikovimi in tudi k svetim zakra¬ mentom je večkrat šel. V začetku mu ni šlo posebno od srca in se je dolgočasil v cerkvi. No, slednjič se je pa navadil, (lasi mu pa prav iz srca ni nikdar prišlo. Ril je pač popolnoma drugače in v drugem dulm vzgojen kakor pa Mary. Vendar, kaj mladi mož iz ljubezni do žene vsega ne stori ?! V tistem času so pa v župniji vstanovili za matere “društvo krščanskih mater,” za može “društvo Najsvetejšega Imena”. Ril je namreč misijon v župniji in misijonar je vstanovil ta društva kot spomin sv. misijona. Mary je sicer pred poroko zadnje me¬ sece precej opustila svoje običajne po¬ božnosti,, sv. zakramente, česar so jo na¬ učile sestre. Slabe tovarišice, vzlasti dru- goverke, katere je srečavala po plesiščih in s katerimi ie postala velika prijateljica, so toliko vpljivale nanio, da se je je za¬ čenjal prijemati njih brezbožni duh. Daši seveda ni opuščala nedeljske službe božje. Sedaj po poroki pa je njena dobra in pobožna mama, Mrs. Rupnik, dobila zopet popoln vij iv nad njo. S prejšnimi tova- 1 šicami se kot nnrn^pnn _ v . „AVE MARIA” 5 ' gl a pajdašiti. In tako jc bila kmalu po poroki zopet stara Marv. prava hči svoje dobre matere in pobožne katoliške žene. Seveda, bili sta tako obe z Mrs. Rupnik med prvimi, ki sta se priglasili za novo “materino društvo” in Mrs. Rupnik je bila prva predsednica in Mrs. Modic prva tajnica. Malo težje je bilo s Karolom za ‘‘dru¬ štvo mož!” “Jaz ne vidim prav nikake potrebe, za¬ kaj bi moral stopiti v tako društvo in se vezati vršiti nekaj, kar vem, da je moja dolžnost,” se je zgovarjal. Precej je vpiji- val nanj tudi oče. Mr. Modic, ki se je ena¬ ko otresal, ko se mu prigovarjali, da bi ‘‘se zapisal.” ‘‘Kje imam čas za take stvari,” se je izgovarjal. “Ali: To je za “ta pobožne.” Jaz pa ne spadam med take.” Nekaj posebnega je pri živi veri, da na¬ redi človeka nezaupnega samega do sebe, ali recimo raje, previdnega, da pri vsakem koraku preje pogleda, če je varen, če ima dobro podlago. Da, vera v srcu je pri člo¬ veku res kakor modra previdnost pri hri¬ bolazcu, ki gre po nevarni poti nad peči¬ nami in globokimi prepadi. Nasprotno pa nevera, ali slaba vera prav nič na to ne misli. Vera išče sredstev, da se ohrani. Ne¬ veri in slabi veri se zdi vse to nepotrebno, da, neumno. Tako so govorili vsi površni in mlačni župljani po \Vashingtonu in se niso pri¬ družili. Nasprotno, so se pa vsi dobri zve- selili tega društva, ker jim bode to nova vez z njih oltarjem, to je — znjih Bogom. Karol tako res ni vstopil v društvo. “Saj ni treba, da bi bil med prvimi! Vsa¬ kega četrt leta bode sprejem. Bodem lah¬ ko vstopil.” Mrs. Rupnik, kakor tudi Mary to ni (Dalje bilo všeč. vendar sta molčali v upanju, da ga bosta že dobili. Seveda, da je Mr. Rupnik vstopil in bil izvoljen predsednikom možkega dru¬ štva Najsvetejšega Imena, niti ni treba povdarjati. Razumelo se jc samo po sebi. “Jaz sem za vse. kar je dobrega. Da¬ našnji časi so resni tudi za vsakega kato¬ liškega moža. Če se ne bomo organiziali, bo slabo,” je rekel. Misijon je minil, vsakdanje življenje se je nadaljevalo kakor preje. In tako jc šlo tudi življenje pri Rupnikovih po starem Delali so in molili, molili in delali. V tem jim je pa premoženje vedno bolj rastlo in živeli so v resnici srečno. Sosedje so jim zavideli to srečo in mar¬ sikdo je naredil opazko “češ srečo imajo.” “Nič srečo!” je rekla Mrs. Rupnik, ako ji je naredil kdo to opazko: „Mi veruje¬ mo v Boga. Na tablici pa pravi: “Kjer je vera, tam je upanje, kjer je upanje, tam je ljubezen, kjer je ljubezen, tam je mir kjer je mir, tam je Bog. kjer je pa Bog, tam pa ni nadlog.” “Imaš tudi prav,” je sosed navadno pri¬ trdil, v resnici je pa vendar le mislil svo¬ je “srečo ima, to je vse!” Človek pač ne verjame tega, česar noče ! 3- Vrhunec sreče. Leto je že skoraj prišlo, odkar sta se Karl Modic in Rupnikova Mary poročila. Srečno sta živela. Ljubezen je vladala med njima. Da, zdelo se je kakor bi se ljubezen med njima večala od dne do dne, kolikor dalj časa sta skupaj. ,,Mede¬ ni” tedni so se spremenili v ,,medene” mesece. Bila sta pa tudi v resnici parček, da se je zdelo, kakor bi bila nalašč vstvarjena, drug za drugega. Vsaj pa tudi ni bilo čudno. prih ) NEZNANEMU BOGU. Dalje “reformo - katoličani” kažejo na socijalno delovanje katoliške duhovščine Tega ne zanikajo, da mora duhovnik dan¬ današnji delovati tudi socialno. Saj kar¬ dinal Manning, katerega tako radi nava¬ jajo nase, poudarja prav to, da duhovšči¬ na zlasti na Angleškem in Francoskem igra v javnosti premajhno ulogo in da se še vedno preveč skriva v zakristijo. Toda, pravijo, če duhovnik postavi .sebe, svojo osebo in svojo avkoriteto v boj za en stan proti drugemu, ali s tem ne od¬ bije nujno drugega stanu? Ali ni on po svojem znanju pastir vesti? Ali ni on po¬ klican, bodi vsem vse? To, pravijo, odbi¬ ja premnoge, da se odtujujejo cerkvi. Zopet ne morejo tajiti, da ne bi bilo v vsem tem nič resnice. Težko je dosti¬ krat ostati v pravih mejah. Težko je de¬ lovati tudi za časno blaginjo trpinov, ne da bi se kršila ljubezen, ki jo je dolžan katoličan vsem. Če je včasih težko dolo¬ čiti meje pravici, je še težje določiti meje ljubezni! Tako bi lahko iztaknili „reformno-ka- toličani” še to in ono, kar je tuintam ne¬ popolno, nedostiattib, včasih celo napačno in pogrešno. (Tu seveda ne govorimo o raznih zahtevah “reformo - katoličanov”, ki so že v bistvu neupravičene in krivič¬ ne Cerkvi!) Vprašamo toraj: ali tu, v teh nepopolnostih in nedostatkih, v teh zmo¬ tah in težavah tiči pravi in zadnji vzrok, da se je tako razširilo bogoneznanje? In na to vprašanje moramo odločno odgovo¬ riti : ne! Ne in ne! Ti nedostatki človeka za čas lahko ozlovolijo, lahko mu za čas vzbude razne dvome, lahko ga odbijejo, da se odtegne skupnemu delovanju, lah¬ ko ga odtuji tej ali oni osebi, tej ali oni stranki — toda vzrok apostazije, vzrok, da se katoličan izneveri cerkvi in odtuji Bogu, ne morejo biti! Lahko so en na¬ gib, lahko so pretveza, lahko izgovor, lah¬ ko so neposredni povod, a upravičen vz¬ rok ne! Zakaj ne? Zato ne, ker se vsi ti nedostatki tičejo ljudi, tičejo te ali one cerkve, tičejo člo¬ veških del, a ne Boga, ne Cerkve, ne du¬ ha, ki deluje v cerkvi, ne dogme, ne nrav¬ nih naukov katoliške Cerkve! Zato ne, ker katoličan ni združen s to ali ono cer- vijo, kolikor je ta ali ona, temveč le v ko¬ likor je del Cerkve, katoliške Cerkve edine svete, apostolske! Zato ne, ker kfistjan ni krisjan, vkolikor je Pavlov ali Apolo¬ nov, temveč v kolikor je Kristusov! Oficializem naj je vzrok odtujenja in odpada? Čigav pa si “fajmoštrov” ali „AVE MARIA’' Kristusov? Ali si radi duhovnikovega le¬ pega obraza in lepih manir katoličan? Če te je duhovnik žalil ali žalila Cerkev ali te je žalil Kristus? Kdo pa te bo sodil, duhovnik ali Kristus, in kdo bo tvoje pla¬ čilo, duhovnik ali Kristus? Ko izpovedaš vero,, ali veruješ v duhovnika? In zakramentalizem, mehanizem? Ali te duhovnik posvečuje? Ali je od duhov¬ nikove vrednosti ali nevrednosti, vere ali nevere, odvisna moč zakramentov? In če on greši? Sicer pa, prijatelj, videz vara! Komu se lahko zdi mehanično, kar je ve¬ dno enako, ker je liturgično! V modi tu¬ di tiči formalizem. Ali je zato vse, prav vse vedenje le hinavščina? Relikvije, božje poti, legende — Prija¬ telj, ko te cerkev uči moliti Čredo, vero, ali te uči izpovedati vero v to ali ono re¬ likvijo, v to ali ono božjo pot, v to ali ono legendo? Ali je le-ta dvomljiva relikvija predmet nje dogem? ali je temni posta¬ nek le-te božje poti predmet nje ne vere? ali je lepa legenda iz življenja le-tega svetnika predmet nje nezmotljivega nau¬ ka? Kako moreš reči: ne verujem v Boga, v Jezusu Kristusu, v Sv. Duha katoliško Cerkev — ker ne morem verovati, da bi bila ta nehistorična relikvija prava, ker ni sporočilo o postanku te božje poti zanesljivo, ker ne morem verovati da bi bilo to, kar se pripoveduje o tem svetniku, več kakor legenda? Poglej ven¬ dar poprej, je li tvoj Čredo katoliški! Povprašaj poprej če Cerkev res terja ti¬ sto ! Poizvedi poprej, če Cerkev ozna¬ nja tak evangelij! Politika duhovnikov ti ni všeč, ni ti všeč njih socialno delovanje? Načela pri- znavaš, a zlorabe obsojaš in radi teh be¬ žiš iz cerkve! Iz Cerkve ? Ali si pa tudi po¬ vprašal poprej, če Cerkev odobrava tiste zlorabe? Ali si prečital poprej cerkvene kanone, okrožnice Leonove, pisma Pi- j, V a? Povprašaj, poizvedi poprej! In ce Cerkev uči krivico, če Cerkev odobTava 53 sovraštvo, če Cerkev hvali greh, tedaj le pojdi, ker taka cerkev’’ ni svata katoliška Cerkev 7 '! A dokler tega ne doženeš, priz¬ naj z nami: moj Bog, ljudje smo! najlep¬ ši vzor, izroči ga nam, da ga ostvarimo. in ostvarili ga bomo le nepopolno, le ne- dostatno! Da, priznati moramo: premalo duha Kristusovega je še v nas, a naša krivda gotovo ni krivda Cerkve, krivda Kristusova, krivda božja! Zakaj toraj be¬ žite od Cerkve, od Kristusa, od Boga? Ne, v teh nedostatkih ne tiči pravi in zadnji vzrok apostazije! Ko bi bilo mo¬ goče reformirati, kar je nepopolnega in nedostatnega v Cerkvi, ali mislite, da bi tedaj prišli vsi, ki so odtujeni, in bi za¬ peli himno Kristusu-Bogu, himno zahva¬ le, himno vere, himno ljubezni? Prijatelji, vi se varate! Morda so vas zbegali ,,reformo-katoličani” s svojimi frazami o spravi med Cerkvijo in ,,mo¬ dernim svetom!“ S svojimi frazami, pra¬ vimo. Rezka beseda, a upravičena! Vpra¬ šajte „reformo-katoličane”, kaj je tisti „moderni svet”, tisti „časovni duh“, s katerim naj se spravi Cerkev? Zakaj ne povedo jasno? Zakaj pišejo sicer cele knjige, a tako malo jasno, tako malo do¬ ločno, da jih, kakor pravijo sami, skoraj nihče ne razume! Zakaj ? O mi vemo, zakaj! Ko bi ja¬ sno in določno povedali, kaj je „moder- ni svet”, „časovni duh”, bi se pokazalo to-le: Kar je v „modernem svetu”, v pa¬ sovnemu duhu” resničnega in upravi- čnega, temu krščanstvo itak ne naspro¬ tuje; kar pa je neresničnega in nepravi- čenega — kako naj se tem krščanstvo spravi? Zaman je ves trud! Izločite iz tega, kar imenujejo „moderno naziranje”, vse nebistveno, ostane vam arnosticizem, ki je religiozni nihilizem; izločite zopet iz tega, kar imenujemo Cerkev, vse, kar je sploh mogoče izločiti, da še kaj ostane, otane vam polnost religije. In kako naj 5-4 „AVE MARIA” sc spravita religiozni nihilizem in pol¬ nost religij^? » Pustimo torej ..reforino-katoliške” fra¬ ze ! Pustimo lrazo o spravi med Cerkvi¬ jo in modernim svetom ! Cerkev tolmači človeštvu religijo, ki je edini vse obse¬ žni, vse pronicajoči svetovni nazor in več kakor svetovni nazor; religijo, ki daje življenje, edino vredno življenja. Vpra¬ šanje je torej, zakaj se je moderni svet tako odtujil tej religiji in zakj noče vzprejeti od Cerkve edino rešilne blago- vesti ? To je vprašanje! In dejali smo, da na to vprašanje ni mogoče upravičeno odgovoriti: vzrok tega odtujen ja in bo- goneznanja je moderna kultura. Saj kar je v moderni kulturi pozitivnega in upra¬ vičenega, to krščanstvu ne nasprotuje! Da, zakaj ne bi ponosno izpovedali? Naj¬ lepši cvetovi moderne kulture so se raz¬ pustili iz brstov, ki so srkali žlahtne re¬ dilne sokove iz korenin krščanstva in iz krščanskih tal, in razpustili so se v sve¬ tlobi in toploti, ki jo je dihalo solnce krščanstva! Dejali smo tudi, da na tisto vprašanje ni mogoče upravičeno odgo¬ voriti : vzrok odtujenja in bogoneznanja so nedostatki v Cerkvi. Kako bi toliko proslavljeni kritični moderni duh ne lo¬ čil bistva, ,,neskončne vsebine krščan¬ stva”, od časovnih, slučajnih človeških nepopoln osti j, ki se menjajo in izginjajo kakor pege na nebeškem solncu? Kaj se meni vesoljstvo, ki žejno pije solčno luč, kaj se meni za pege, ki se pokazujejo na solncu v kipenju in rojevanju luči? In moderni svet naj bi radi časovnih, slu¬ čajnih, človeških nepopolnostij zavrgel krščanstvo samo, nje§a bistvo in nesko- čno vsebino? Ne, tudi tu ne more biti vzrok modernega agnosticizma! Kje torej tiči vzrok? Kje tiči vzrok modernega brezverstva? V vedi ne, v spoznanju ne! Kdor za- x< pozna moderno vedo, ta tudi ve, da krščanstvo ni v nobenem nasprotju z mo¬ derno vedo, marveč da je le višje javlja¬ nje tega, česar veda niti doseči ne more. In kdor zares pozna krščanstvo, ta tudi ve. kaj je bitvo., a kaj časovni, človeški in zato nepopolni izraz neskončne in ne¬ izčrpne vsebine kiščanstva. Y spoznanju torej ni mogoče iskati in najti zadnjega in pravega vzroka bogo¬ neznanja in bogoodtujenju. Kje tedaj? Če v vedi ne, morda pa v nevednosti? Zares! Kakor bahato govori naša doba o vedi, tako na je veliki večini v resnici silno nevedna! Nevedna vsaj glede na to, kar se tiče religije, krščanstva, Cer¬ kve ! Kako bahato govori prorok darvi¬ nizma, Haeckel, o verstvu in krščanstvu! In vendar so mu dokazali naravnost stra¬ šno nevednost! Kaj Haeckel! P. Denifle je dokazal samim prvakom — teologom protestantizmu sramotno nepoznanje ka¬ toliške religije in cerkve! Če se to more očitati prvakom, je pač dosti jasno, ka¬ kšno mero znanja moremo prisojati masi inteligence, ki je duševno popolnoma od¬ visna od prvakov! In odkod zajema tudi slovenska liberalna inteligenca svoje sod¬ be o verstvu in Cerkvi? Ali ne iz stega vira ? Nevednost, to je gotovo močan, kalen vir bogoneznanja in bogoodtujenja! 'ho¬ da taka nevednost ni mogoča brez veli¬ ke moralne krivde! Inteligenca je pač sama kriva svoje nevednosti! Inteligenca bi se pač lehko vglobila nekoliko bolj v poznanje krščanstva; inteligenca bi se pač lahko nekoliko bolj v poznanje krš¬ čanstva; inteligenca bi se pač lahko po¬ vzpela do boljšega umevanja krščanstva. Zakaj se ne? Zakaj črpa vse svoje versko naziranje le iz judovskih listov? Tu tiči neka krivda, ki je zanjo inteligenca od¬ govorna. Vest mora reči inteligenci, da bi pa^ lehko bolje spoznala krščanstvo, a da nima — dobre volje! In tu je prvi in zadnji vzrok! (Dalje prih.). ..AVE MARIA” ZA POKLIC. Johny je že kot učenec ljudske šole ču¬ til v sebi poklic za duhovniški stan. Silno ga je veselilo streči pri sv. maši. Nobeno jutro ni zamudil, kadarkoli ga je Father določil. In kako je lepo stregel! ,,Kakor angel ’, so rekli ljudje. Lepo počasi, s sklenjenimi rokami, s poveše¬ nimi očmi je hodil okrog oltarja. ,,Ta deček se zaveda, kaj dela”, so re¬ kli ljudje. In marsikakemu dečku, da ce¬ lo mladeniču in starejšemu človeku so se nehote, roke sklenile, ko je videl Ja- hnija pred oltarjem. Imel je jako dobro mater, ki je bila prava pobožna krščanska mati, kakoršna je prava sreča za vsakega človeka, ki je tako srečen, da jo ima. Dobra pobožna, vneta mati je naredila sina enakega. „Kako bi bil jaz srečen, ko bi mogel biti duhovnik”, si je Johny večkrat mi¬ slil, „da bi smel čitati sv. mašo in pridi¬ gati r ,,Johny, veliko moli, pa ti bode Bog pomagal”, mu je spovednik svetoval. „Toda. . . ?” in Johnyju je glas zastal v grlu. Da, — ta ,,toda”, kako je bolel Johni- ja' |n kolikor bolj se je bližal čas, ko bo¬ rb- treba topiti še pred očeta s to'željo, toliko bolj ga je bolelo srce. Veliko sta z mamo molila v ta namen. K. Johny je bil namreč edini otrok in oče pri vsem tem — brezverec. Da, to je bil ta ,,toda”, kateri se je zdel Johnyju kot težak velik kamen za- vire, ki mu je pretil uničiti to skrivno srčno željo mladega in nepokvarjenega srca. Njegov oče sicer ni bil hudoben. Toda zašel je med take prijatelje, ki so mu u- silili brezversko in protiversko časopisje, ga pregovorili, da je stopil v njih dru¬ štvo in tako je izgubil svojo vero. „Johny, ko boš končal ,,College”, po¬ tem pa bi želel, da bi šel za odvetnika. Koliko odvetniki zaslužijo in kako lepo življenje imajo!” mu je rekel večkrat oče, ki ni slutil, kako ves drugačen je sinov „ideal”. Toda čas je tekel in prišel je konec „Collegija”. Ni se dalo več odlašati. Na dan mora s svojo srčno željo. Oba z materjo sta se pripravila na to z goreče molitvijo. „Oče, končal sem kolegij.” „Da! Ponošeni sem na tvoj krasni vspeh ! Sedaj pa na višjo šolo!” ,,Da, oče. Zato sem se tudi jaz odločil”. „V katero čolo pa se misliš vpisati?” ,,V St. Johns Seminary?” ,,V St. Johns? Kje je to? To je vendar katoliško semenišče! Kolikor vem!” „Da.” „AVE MARIA” 56 .,1 a vendar ne misliš...” očetu je za¬ stal glas v grlu. Njegov sin pa — duho¬ vnik. prokl... J...? Ne, ne! To ni mo¬ goče !” ,,Da. oče. Odločil sem se, da bodem duhovnik”. ..Nikdar, dokler sem jaz živ!” „Vendar oče...” ..Nikdar! je zakričal in udaril po mi¬ zi!” ..Poslušaj vendar...” je priskočila ma¬ ti sinu na pomoč. »Nič, poslušaj!” Dovolj dolgo sem molče trpel tvojo prismojeno pobožnost. Zdaj pa imam. Zastrupila si mi z njo edi¬ nega sina, upanje mojega srca!” „Ne bodi vendar tak...! „Nič! Rekel sem in še enkrat pono¬ vim : Johny, ti boš šel v višjo šolo in tam se uči ali odvetništva ali zdravilstva- Vse, vse, samo duhovnik nikdar, in ko¬ nec besedi”. Vzel je klobuk in suknjo in odšel od doma razjarjen. In vse prizadevanje žene in sina je bi¬ lo zastonj. Kadarkoli sta hotela zopet začeti, se je vselej strašno razburil, da je kričal in preklinjal in slednjič odšel v saloon in se napil. „Naka! Moj sin nikdar ne bode du¬ hovnik !” Nekekrati je pa sam začel pogovor o tem predmetu. Tedaj je pa slikal sinu duhovski stan s kolikor mogoče črnimi barvami. Kar je kdaj čul o duhovnikih, vse je iznesel. Da bi ga odvrnil od te misli, jemal ga je na vse plese in zabave, vabil na dom vse tovariše in dekleta so- redov, o katerih je vedel, da so lahkomi- šljeni- Toda videl je, da ostane Johny mrzel za vse to. Začel se je bati, da bi se morda Johny vendar vkljub vsemu temu ne odločil za duhovski stan. Prišla mu je posebna mi¬ sel v glavo. ,,Da! Tako bom naredil!” je sklenil. Jalmyjev oče je bil precej premožen, in Johny sin edinec. ..Da. poslal ga bom v Evropo naj gre pogledat v mojo domovino. Med potjo se bode že razstresel in prišel do drugačnih misli”. In tako je tudi bilo. Johny je moral v Evropo! Sicer je deloma tudi sam rad šel in ga je še razveselilo, ko mu je oče povedal o svojem načrtu. ,,Saj sem še mlad”, si je mislil. „Poleg tega si bodem pa lahko pridobil veliko spoznanja, kako narod živi doma, za ka¬ terega bom moral kot duhovnik skrbeti. To mi bode veliko koristilo”. Skoraj celo leto je ostal Johny v Eu- ropi. Toda, ko se je vrnil, bil je istih mi¬ sli, samo še bolj odločen, da hoče vse sto¬ riti, da doseže svoj poklic. Težki dnevi so se zopet začeli. Oče se ni udal in se ni! Vse prigovarjanje je bilo zastonj! ,,Ne! Nikdar moj sin ne bode duhov¬ nik!” Kaj sedaj? Čas za šolo je prišel. Odlo¬ čiti se treba! Ali naj vstopi v semenišče proti očetovi volji? Ljubil je svojega o- četa, kakor ga le malo sinoV ljubi. Kako ga bode bolelo! Ali naj pa na ljubo lju¬ bezni do očeta žrtvuje svoj toliko zaže- ljeni poklic? Težka odločitev! Podvojila sta z ma¬ terjo molitve. Toda, oče se ni udal. Stariši nimajo pravice odločevati po¬ klic sinu. Poklic je od Boga in Boga se mora bolj poslušati, kakor ljudi”, mu je svetoval gospod župnik. ,,Oče, jaz sem se odločil, da grem v semenišče. Bog me kliče! In .prosim vas, ne branite. . .” „Če greš res proti moji volji za duho¬ vnika”, seže mu oče ježno v besedo, _ „ven! Ven takoj iz moje hiše in' nikdar več pred moje oči! Če mi narediš to sra¬ moto. »Oče to vendar ni sramota. .. !” „AVE MARIA” 57 ,,1\\ sramota je! Kako se bodo iz nie- e no\cevali, da imam sina duhovnika! še! če res hočeš, poberi se iz hiše!” Johny in mati sta vedela, da je vse za- tonj. Oče se ne bode udal. Trmast je pa udi, da bode držal besedo. Z žalostnim ircem se je poslovil od žalosne matere n odšel v — semenišče. Mati ni imela svojega denarja, oče mu ni hotel dati nič. V semenišču so ga spre¬ jeli na priporočilo g. župnika, brezpla¬ čno. Zato je moral pa snažiti v prostem času v obedinci in po hodnikih ter oskrbo¬ vati semeniško kapelico. Teh par dolar- čekov, katere mu je mati skrivaj mogla dati, je bilo komaj za obleko- V velikem pomanjkanju in v veliki rev¬ ščini je nadaljeval svoje šole, da doseže svoj poklic. Oče ga ni nikdar več omenil in tudi mati ga ni smela niti spomniti. Johnv je pa delal, se učil in trpel, ko je pometal po semenišču in če bi ga kdo skrivaj opazoval, videl bi bil marsikdaj, kako se je utrnila solza blagemu mla¬ deniču semeniščniku. Bolelo ga je pač srce. In kadarkoli se je zmislil na očeta — porosile so ga solze. In tako so tekli dnevi, tedni, meseci. * * * Šest let je preteklo tega, kar je oče spodil Johnyja iz hiše in je Johny stopil v semenišče, šest let žrtev, učenja in — žalosti! V stolnici se je vršila posebna slav¬ nost. Prostorna cerkev je bila natlačeno polna. Pred oltarjem je sedel mil. škof in delil zakrament sv. mašniškega posve¬ čenja dolgi vrsti mladeničev. Med njimi je bil tudi naš Johny. Razmere doma se niso prav nič spre¬ menile. Le poslabšale. Pa kar njega ni bilo doma, bil je oče še slabši. Udajal w j,, celo bolj in bolj pijači in prepiral z /»-no in ž njo grdo ravnal. bar,' ", je klečala v prvi klopi in marsi- kaka solza se ji je utrnila iz oči. Tudi Johny je mislil na svojega očeta pred oltarjem. Srce mu je kopnelo sreče! Dosegel je, kar je tako želel. Duša mu je vriskala nebeške radosti. Toda le za tre¬ nutek in zopet mu je stopil pred oči oče. Začutil je na sebi jokajoči materni pogled iz klopi in tudi njemu so se solze za le¬ sketale v očeh. „0, ko bi tudi oče bil danes tukaj!” si je želel. Pobožnost je minula. Ljudje so se raz¬ šli. Samo tam v zadnji klopi je še klečal postarni mož in si brisal solze iz oči. ,,Father, jaz bi rad šel k spovedi”, na¬ govori duhovnika, ki je prišel mimo. Dolgo sta bila v spovednici. Dolgo je še ta človek klečal v cerkvi. Srčno sta se objela novomašnik Joh- ny in mati v zakristiji. Toda nekaj je ka¬ zilo njiju srčno veselje — oče! Pogleda materni in sinov sta se vjela in razume¬ la, oba sta si obrisala grenko slozo. „Mati grem še malo v cerkev”. „Grem tudi jaz in potem pride ,,taxi”, se bodem odpeljala domov!” Vstopila sta v cerkev. Osupnila sta oba in obstala pri vratih. Mož v klopi je ravno odmolil, se pre¬ križal in hotel oditi. „Oče, vi tukaj ?” „Sin, odpusti!” In objela sta se po dolgih letih zopet oče in sin. „.Sin moj, kako sem srečen. Ravno sem opravil dobro spoved in...” „Hvala ti, o Bog, kako si dober!” je vskliknil presrečni novomašnik. * * * Lep, lep je bil dan Johnyjeve nove ma¬ še za vse tri, posebno lep pa za izgublje¬ nega očeta. Rev. Father John je danes goreč du¬ hovnik in apostoljski delavec v vinogra¬ du Gospodovem. Vse ga ljubi! Nič mu ni žal, da je žrtvoval in trpel— za svoj poklic! „AVE MARIA” VZOREN DUHOVNIK. (Dalje.) Da, ljubil je svoje ovčice vse enako- In sicer je svobodomislece in protiverske svoje sovražnike jako ljubil, da jim je mir¬ no pustil vse njih razdiralno delo, ki so ljudstvu trgali vero iz srca. Radi te velike Kristove ljubezni do njih, je mirno pu¬ stil, kako so sramotili tega Krista, ki je učil to ljubezen, kako so imenovali sle¬ parstvo in humbug, njegov božji nauk. Da bi te ljubezni ne žalil je pustil, da je protiverski poslanec državnego zbora jav¬ no sramotil Presv. Rešnje Telo, Marijo, križ, svete zakramente, vse, vse kar je katoličanu svetega. Kako bi naj pač žup¬ nik Hrast nastopil proti temu početju, ko pa Krist uči ljubezen? Ko je pa župnik Hrast rekel o sebi, da je samo “Kristov propovednik.” Župnik Hrast je videl, kako je mladina izgubljala vero, kako se je udajala svo¬ bodni ljubezni. Videl je, kako bogate sa¬ dove rodi delovanje protiverskega kandi¬ data. Kako bi naj bil pač ubogal svojega škofa pri volitvah in naj bo odsvetoval svojim ovčicam voliti tega človeka, ko pa bi s tem žalil zopet Kristovo zapoved, “da moramo ljubiti svoje sovražnike.” In župnika Hrasta je to gotovo bole¬ lo ! vzlasti še, ako pravi o njem Konda, da je bil “vzoren.” Katerega vzornrega du¬ hovnika bi pač ne bolelo srce, ako vidi svoje ovčice na slabi poti, vzlasti ako vidi mladino' pohujšano, pokvarjeno, udano “svobodni ljubezni.” Župnik Hrastar je tudi opazil, kako so dekleta razposajena, kako so se začela tu¬ di ona udajati tej “svobodni ljuebzni.” In tudi radi tega, ga je srce bolelo, vlasti še, ko je mislil malo naprej: da bodo ta dekle¬ ta kmalu žene, matere . . . Kakšna bodoč¬ nost za družine. Župnik je videl kot nadaljni sad pio- tiverskega kandidata, da se je začelo iu- šiti zakonsko življenje. Ako ni Boga, ne velja nič prisega. Kdo bode prenašal za¬ konske težave. Možje so pozabljali na zakonsko zvestobo, žene enako. Zakoni so se začeli ločevati. Ostajalo je več in več posirotelih otrok pri živih stariših. To je pa še posebno bolelo župnika Hrastarja, vsaj je farno družinsko živ¬ ljenje naj bolj pri srcu vsakemu župniku, gotovo je bilo tudi temu Kondatovemu “Vzornemu duhovniku.” In tako so tekla leta hitro v večnost. Prav tako hitro se je pa bližalo tudi tretje poglavje te povesti. V deželnem zboru so predložili zakon, po katerem se loči cerkev od države, cer¬ kveno posestvo, to je cerkve, župnišča, dobrodelni zavodi, se vse vzame in po¬ državi. K spovedi se ne sme, duhovnik ne sme krščevati, ne pridigati, ne vršiti kake druge službe brez posebnega dovol¬ jenja vlade in še marsikaj. Ker je bila večina poslancev izvovlje- nih od protiverske stranjke kajti ,.vzoren duhovnik, župnik Hrast” in tovariši niso hoteli škofa ubogati, da bi zlorabljali pri¬ žnico v politiko:, je ta zakonski načrt bil potrjen z večina glasov in stopil v veljavo. Bilo je neke nedelje po drugi sveti ma¬ ši. Župnik Hrast je ravno opravil svojo službo božjo ob zelo pičli udeležbi še ..AVE MARIA" 59 /\Cstih ovčic in sel žalosten in potrt iz cerkve, ko mu pride pred cerkvenimi vra¬ ti pet sovražnikov nasproti. 1 a cerke-\, župnišče in vse kar spada k tej cerkvi je od danes dalje državna last. je rekel nadorožnik župniku Hrastu. Dajte mi ključe. Iz župnišča se prese¬ lite tekom štirinajst dni. Cerkev bode na javni družbi prodana, župnišče bode pa občinska sirotišnica za sirote ločenih sta- rišev.” Solze so se pocedile župniku Hrastu iz oči. “Kaj je to Kristova ljubezen?” jih je vprašal. Glasen krohhot orožnikov je bil edin odgovor na to vprašanje! Ko je še teh par zvestih ovčic izvede¬ lo, kaj se godi, zbralo se je razjarjenih o- krog svoje cerkve, da brani to, kar so si sami s tolikimi krvavimi žulji in s toliki¬ mi žrtvami kupili, postavili in olepšali. “To je naše! Ne damo nikomur,'”_so kli¬ cali. “To je državno!” so rekli orožniki. “Ljudstvo to hoče!” “Katero ljudstvo? Mi ne damo!” “Tisto ljudstvo, ki je volilo poslance, ki so to postavo sklenili.” “Mi jim nismo rekli, da naj to sklenejo.” “Seveda ne. Toda dali ste jim moč v roke, da sklenejo v vašem imenu kar ho- v * j j cej o. Orožniki so hoteli v cerkev, ljudstvo se je uprlo. Nastal je boj. Orožniki so rabili s j] Q j n — kri je tekla pred cerkvijo. De¬ set oseb je bilo ubitih. Le s silo so se orožniki polastili cerkve in razpodili ljud¬ stvo. Mrtva, v lastni krvi so pa ležala trupla “lastnikov,” te cerkve pred cerkve¬ nim pragom. Koliko težko prisluženih vi¬ narjev so ti ubogi trpini žrtvovali in pri- stradali, da so si postavili to cerkvico, da so si vzdržali duhovnika. In danes — glej, ta kri! čul orožnikove besede: “dali ste j itn moč v roke, da sklenejo v našem imenu, kar hočejo ?” Y čegavem imenu? Y imenu “vašem" toraj tudi v imenu teh nesrečnih žrtev tu v krvi? Tudi! Tudi v imenu mojem? v imenu mene, kot župnika teh ljudi? Kondatovega vzornega duhovnika je moralo pretresti do kosti in mozga! “V mojem imenu umor? V mojem ime¬ nu to strašno nasilje?” Prestašeno so bulile izstople oči mrtve¬ cev — nedolžnih žrtev svobodomiselstva, “katerega moramo enako ljubiti! Saj pra¬ vi Krist: ljubite svoje sovražnike!” In res! Ko bi bil ubogal škofa, ko bi posva¬ ril in podučil svoje župljane o nevarnih posledicah protiverskega fanatizma, ne bil bi izvoljen ta poslanec, ko bi bili še drugi storili enako, ne ležale bi te nedolžne žrt¬ ve sedaj v krvi. Tako pa . . . ? Stresti je moralo Kondatovega župnika Hrasta pri tem strašnem premišljevanju. Pa še hujše je prišlo! Da so njega izgnali na stara leta iz župnišča, da je bil pahnjen kot berač bo¬ lehen in brez vinarja na cesto, da so mu prepovedali izvrševati duhovsko službo pod smrtno kaznijo, da se je moral res z beračenjem od hiše do hiše iskati kruhka, to je bilo še najmanj. * Hujše je bilo, ko je videl, da je bila cerkev, njegova nevesta, prodana neke¬ mu Židu za malo ceno. Zid je naredil iz cerkve lepo plesno dvorano in gostilno. Pa še več je moral videti! Enako so na¬ redili oo celi deželi. Koliko krvi se je pre¬ lilo ! Koliko duhovnikov je padlo v obram¬ bi cerkve in vere. Koliko so jih pometali po ječah! Koliko redovnic so oskrunili! Škofe pa, ki so se ustavili temu početju s silo izgnali iz dežele. In tako je danes pet Meksikanskih nad¬ škofov v Ameriki v pregnanstvu, kajti tam jc bilo veliko Kondatovih takih vzor¬ nih duhovnikov, župnikov Hrastov. Ve¬ liko izmed njih je britko spoznalo svojo zmoto, ker se ni mešalo v politiko, in ni ,,zlorabilo prižnice in spovednice v poli¬ tične namene, ker ni ubogalo škofov in ni izpostarilo ..svetotajstev” ali „sv. Re- šnjega Telesa” o priliki volitev. Župnik Hrast pa se preživlja z berače¬ njem, kakor veliko njegovih sotrpinov po celi Meksiki, kakor veliko enakih sotrpi¬ nov pred leti na Francoskem, kakor po- vsodi, kjer voditelj ne ,,vodi, ne svari, ne MARIA”___ opominja importunc oportune , kakor pravi sv. Pavel. In to je tretje poglavje Kond atove po¬ vesti ,.Vzoren duhovnik . In kdor pa, želi še bolj natančno izvedeti o tem tre¬ tjem poglavju naj pa piše na Catholic Church Extension Socictv, C hicago, 111. in naj prosi za knjigo „Red in \ellow , tam bode pa čital, da se mu bodo lasje ježili in se mu bode želodec vzdigoval od gnjusobe početja onih, ki žele imeti same Kondatove vzorne duhovnike. (Konec.) Pogreb Mrs. Al- Velkovrh iz Milwaukee, Wis. NEPOZABNI MATERI V SLOVO. Kako jc hiša strašno prazna od kar ni matere; več ni ta izba tako prijazna, odtujena se meni zdi. * Od kar mrtvo nesli so iz hiše in položili v temni hram, hol/e si vaša hčerka briše - j, k vam ždi si mati, k vami Oj kje ste mati, mati zlata? Tako se toži mi po vas. Oh, ko bi se odprla vrata _ in se prikazal vaš obraz. * Tesno bi vas se oklenila in mile pledala oči, od sebe vas bi ne pustila _ tam htela biti, kjer ste vi. lerezija Velkoverh. mAVE MARIA” 61 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Chicago, 111. — Novi župnik je začel s podukom za prvo sv. obhajilo, ki bode na belo nedeljo. Stariši, ki imajo otroke za pr\ o sv. obhajilo, naj jih redno poši¬ ljajo k poduku. Waukegan, 111. — Cerkveni „fair” ja¬ ko dobro vspeva in župljani imajo upa¬ nje, da bodo naredili več tisoč čistega za cerkev. V nedeljo, dne 26. januarja prišli so Chicaški igralci in igralke od Sv. Štefana in uprizorili v korist „faira” igro pri ,,Kapelici”, katero je spisal Rev. K. Zakrajšek. Igra je pod vodstvom re¬ žiserja Mr. Mravlja jako dolbro vspela. Dvorana je bila natlačeno polna. Župni¬ ja krasno napreduje pod spretnim vod¬ stvom Rev. Fr. Ažbeta. V Jolietu, 111 . — Cerkveni „fair” je iz¬ borno vspel. Jolietčanje so zopet poka¬ zali, kako so navdušeni za svojo župnijo in kako so požrtvovalni in kako lepa slo¬ ga vlada med njimi, kako znajo ceniti obilni trud, s katerim se žrtvuje njih žu¬ pnik Rev. J. Plevnik za napredek njih župnije. Lorain, O. — V župniji sv. Cirila in Metoda vlada lep mir ni krasna sloga in kaj se doseže na ta način je pokazala bo¬ žična kolekta. Nikdar preje ni bilo več kot pet sto ali šesto- Toda letos je prišlo skoraj tisoč dvesto. Vse ljudstvo je na¬ vdušeno in tekmuje, kdo bode več dal. Te dni je naš g. župnik Rev. A. Berk ozna¬ nil, da bi bil potreben nov križ nad taber¬ nakelj. Takoj po maši se je že punudila oseba, ki ga bode kupila. — Kako ceni župnija navdušetlo delo Rev. Bferka, se j,- pokazalo zlasti od priliki njegovega imen dan a, ko so mu prinesli več lepih in dragocenih darov. J ako krasen „ve- lurn” i. dr. Chicago, 111 . — V cerkvi sv. Štefana se je reorganizirala bratovščina presv. Srca Jezusovega v društvo krščanskih mater in dekleta v Marijino dekliško družbo. Vendar pa bode bratovščina kot taka ostala, vzlasti kar se tiče skrbi za lepoto naše hiše božje in za češčenje presv. Rešnjega Telesa. Kakor hitro bo¬ de mogoče, vršili se bodo slovesni spre¬ jemi v tozadevna društva, mater in de¬ klet. — Te dni se je ustanovilo tudi društvo oltarnih strežnikov Sv. Kazimira, h ka¬ teremu je pristopilo 16 dečkov. To dru¬ štvo bode skrbelo za ministriranje pri službah 'božjih. — Vsaki pondelek ob 4. popoldne bode imelo svoje seje in vaje. — Komisarijat provincije sv. Križe je nastavil v Chicagi poleg č. P. Kazimira še Ven. Antonina Šega O. F. M. in Ven. Serafina Vene. New York, N. Y. — Cerkveno pevsko društvo „Domovina” je slavilo na Sve¬ čnico svojo desetletnico ustanovitve. Ko je Rev. K. Zakrajšek začel slovensko službo božjo na drugi ulici pri sv. Niko¬ laju ustanvil je prvi cerkveni pevski zbor v New Yorku. Prav tedaj je bilo pa v New Yorku pevsko društvo ,,Domovi¬ na”. Ker so bili pri obeh teh dveh dru¬ štvih skoraj eni in isti pevci, združila sta se oba pevska zbora v društvo ,,Do¬ movina”, ki je potem vseh deset let kre¬ pko stalo in marljivo vršilo svojo dol¬ žnost na koru pri slov. službi božji. Mr. Burgar je bil celih desed let duša tega društva. — Društvu „Domovina” naše iskrene častitke! Živeli blagi pevci in pevke! Brooklyn, N. Y. — Mesto v Chicago odišlega g. župnika oskrbuje Brooklyn- „AVE MARIA” OJ *ko slov. službo božjo Rev. Stanislav D rev, O. F. M. Rev. Stanislav Drev, Slovenec, je bil posvečen v mašnika v Green Bay, Wis. in imel na božični dan sveto novo mašo. Novemu slovenskemu delavcu v vino¬ gradu Gospodovem naše iskrene časti- tke! Ely Minn. — Rojak John Lube je vstrelil svojo ženo in se sebe. Vzrok — družinski prepiri- Ostalo je sedem sirot, najmanjši je dve leti star in najstarejši J-- — Uboge sirote! Zakonski, potrpe¬ žljivost ! V Rock Springs so igrali na Silvestrov večer Zakrajšekovo igro „Pri Kapelici”. Igra je jako dobro vspela. — Cerkvena, božična kolekta je zna¬ šala za dvesto dolarjev več, kakor kate¬ ro prejšno leto. (Koliko?). Slovenski ro¬ jaki naše naselbine vedno bolj spozna¬ vajo, kaj je cerkev za vsako naselbino in se je vedno bolj oklepajo. Požrtvovalno delo g. župnika Rev. A. Schiffreja je za¬ čelo roditi sadove. Rojaki, skupaj! In v najkrajšem času bode mogoče nadaljeva¬ ti zidanje cerkve, da ne bode samo „kev- der” temveč lepa, krasna cerkvica, na katero bode lahko vsak rojak ponosen! Prebito! vse naselbine se že bahajo s svojimi cerkvami, zakaj bi se tudi mi. Rock Sprinžani ne! „ Korajžo”, pa „šnajt!” — Naš cerkveni pevski zbor je biser cerkvenih pevskih zborov. Tako lepega petja je malo, kakor ga imamo Rock Springs. La Salle, 111 . — Umrl je rojak Jakob Juvančič, mož junak, kakoršnih imamo rnalo. Mož pristni Slovenec in odločen katoličan. Kar naj posebno povdarjamo j,-: bil je navdušen agitator za katoliški ti-k. Ni se strašil ne truda, ne žrtev za ta vzvKeni namen. Tudi je marljivo do- „ iv , va ! v kat. liste. Čast takemu možu! joda knjiga njegovih dobril del je bila popisana. Bog jo je zaprl, blagega moža pa pozval na plačilo v večnost. Naj mu sveti večna Luč! — Katol. možje posne¬ majte ga. St. Stephen, Minn.— Na pošnjo Rev. S. Lampeta O. S. B. indijanskega misi¬ jonarja, v listu za pomoč, sestavil se je odbor, ki je nabiral darove za uboge in¬ dijanske pogorelcc in nabrali st) $167.00. Bog plačaj blagim srcem! — Ime in da¬ rove je priobčil Amerikanski Slovenec. Cleveland, O. — Newburg. — Poro¬ čila se je družbenica Marijine družbe Viktorija Vrhunec z Antonom Košiček. Bila je veliko let družbenica Marijina in vzor dekleta. — Obilo sreče, Marijini nevesti! Sheboygan, Wis. — Rev. Father Ja¬ kob Černe je zapustil slovensko župnijo Sv. Cirila in Metoda, katero je on usta¬ novil, sezidal cerkev, župnišče in sedaj še šolo in šel na hrvatsko župnijo v Mil- vaukee. O tej tako nepričakovani novici pričakujemo kaj več poročila. — Zc da¬ nes pa lahko pripomnimo, da Sheboygan- čani nikdar ne bodo znali dovoli ceniti, kaj so imeli v Fathru Crnetu in koliko je on storil za nje. — Častitemu gospodu želim obilo blagoslova na novi župniji! DOPISI. East Helena, Mont. — Vreme imamo tu¬ kaj zelo krasno kakor v spomladi. Tudi „flu” nas je zapustila. Daj Bog, da bi se nikdar več ne povrnila. Z velikim veseljem prebiram naš list Ave Maria. Tukaj se za socijaliste veliko ne zmenimo. Samo slabiči gredo za njimi. Pravi človek jim ne gre ne limance. Nekateri imajo list Prosveta. Čudno, da se ta list Pro¬ sveta imenuje. Imenoval bi se lahko »surovi¬ na . Slišala sem nekoč govoriti nekega ,,pro- svetarja take reči, da še nikol take surovine. Častitajo si lahko socijalisti nad tako »prosve- to • Naročnica. Denver, Colo. Vkljub žalostnim časom, ko je prenakruto gospodarila »influenca” in pobu ala iz nase srede nase drage, smo ven¬ dar pri nas napredovali. Spomočjo Rev. h' ..AVE MARIA" Cvrila župan, O. S. B. iz Pucbla smo ustano- \ ili no\ o slovensko hrvatsko župnijo. Prvo MCto mašo smo imeli 22. septembra, katero ie daroval Rev. P. C. Župan. Nadalje je bila sv. maša 6. oktobra. V sled bolezni ni bilo po¬ tem več sv. maše do 15. decembra. Od takrat naprej imamo redno službo božjo vsakih 14. dnij in nedelsko šolo in zvečer litanije. Na božični dan smo imeli tri sv. maše. Solze so nam stopile v oči, ko smo slišali lepo pridi¬ go v svojem jeziku. Pri vseh treh svetih ma¬ šah je bilo polno ljudi. Kolekte, to je prve kolekte slovensko hrvatske župnije je bilo $220.00. Od sedaj naprej bomo imeli službo božjo v Green Wood cerkvi na 47 in Pearl Street-u, kakor tudi nauk za otroke. Predno svoj dopis končan, se v imenu vseh faranov prav lepo zahvaljujem čč. gg. Cirilu 6.3 in Petru Župan za ves trud. ki sta ga imela 7. nami. Bog naj jima bo plačnik za njih veliko delo v Denverski naselbini. George Pavlako- vič, tajnik cerkve sv. Rožnega venca. Umrl meseca decembra 1 . 1 . v Gilbertu, Minil, naš zvesti naročnik Ignacij Povh. Pri¬ poročano blagega pokojnika vsem naročnikom v pobožno molitev. Prerano umrli je zapu¬ stil žalujočo ženo in petero malih otročičev, ki jokajo za skrbnim očetom. Naj počiva v miru! Mr. Frank Gaspari, naš vrli zastopnik v Clevelandu je nevarno zbolel. Priporočamo našega neumorno delavnega sotrudnika v po¬ božno molitev, da skoraj okreva in da bi še dolga leta deloval za razširjanje dobrega ka¬ toliškega tiska. OTROŠKA PRILOGA. NE KRADI. V Chicago se je zgodil pretekli mesec ta le strašni slučaj. Waddie je bil zelo poreden deček. Še le 9. let je bil star, pa je kradel, kar je dosegal. Bil je tudi že zaprt. Dne 17. de¬ cembra lani mu je dala mati devet do¬ larjev, da bi šel plačat „gas”. Toda Joe je dobil zopet skušnjave, da bi ukradel ta denar. In ukradel ga je. Kaj je kupil, se ne ve, kajti Waddie je danes mrtev. Našli so ga 29. januarja mrtvega v ne¬ ki „shandy”, kakor so „papers” pisali. In kdo ga je ubil? Kaj mislite, otroci? Njegov prijatelj . deset let stari. „Ste- Waddie je najbrže kupil najprej „whi- skey” in bil pijan in tako zaspal v „shan- dv”. V tem so prišli v shando ,,Steve", Joe” in ,,Bavvie”, sošolci Waddiejevi. (Šuli so da ima Waddie veliko denarja. Zato jr- „Stevc” vzel prazno „whiskey”— r V o steklenico in trikrat udaril spečega ,,7/addie a” po glavi in ga ubil. Pomislite, otroci! Deset let star deček pa —- „murderer” — ubijalec?! Ali ni to grozno ?! In Waddie? — Mrtev je! Ukradel je mami denar in — poglejte, kako ga je Bog strašno kaznoval! Ubit je bil radi tega! Umrl je nepripravljen! Moj Bog, otroci, kaj mu je rekel Bog, ko je prišel v grehu predenj na sodbo? Vidite otroci, kam pripelja človeka strast ? Sveto pismo pravi: plačilo za greh je — smrt? Ali ni to res? Vidite, Waddie je — strašna priča, da ima sveto pismo prav. Otrok moj, nikdar ne ukradi ničesar! CORNER. Nazareth Home, Alton, 111 . — Dragi stri¬ ček: — Tudi jaz bi rada znala za našega stri¬ čka, k’ nam razpošiljate tako lepo berilo po Ameriških naselbinah za narod. Sporočam Vam, da sem Slovenka in sem bila rojena v Radoviči, blizu Metlike na Dolenskem. Moj 64 „AVE MARIA” brat Jožef je v Vašem St. Joseph’s College, Callicoon, N. Y. Doma sem hodila tri mese¬ ce v šolo in sem se naučila citati „i, u. a”. Ko sem bila sedem let stara, sem šla z mamico in bratom Jožefom v Ameriko v Johnstown, Pa. Ko sem bila dvanajst let stara, sem šla v samostan sester ,,Presvete Krvi Jezusove” in bom sprejeta to leto v novicijat. Sedaj sem petnajst let stara in znam poleg angleščine go¬ voriti slovenski, hrvatski in nekoliko tudi nemški. Prosim Vas, dragi striček, da bi pri¬ šli me enkrat obiskat v naš samostan Naza- reth Home. Slovenskih deklet ni tukaj razven mene, druge so Hrvatske. Z iskrenim pozdra¬ vom Vam hvaležna Mary Nemanič. Chicago, 111. — Dragi striček: To je moje prvo pismo, katero Vam pišem. Jaz hodim v 8 . razved nemške farne šole sv. Pavla; v tej šoli nas je več slovenskih dečkov in deklic ker slovenske šole še nimamo v Chicago. Pa jo bomo menda dobili. Bog daj. Zdaj že hodimo vsaki petek popoldne ob štirih k slovenskemu podoku v dvorani cerkve sv. Štefana. Bivši kajzer je prišel že tako daleč da se hočejo celo nemški otroci iz naže bližine uči¬ ti slovensko. Jaz imam enega takega sošolca, ki bi tudi rad hodil v slovensko šolo, pa ne vem če ga bodo vzeli. S pozdravom vdani Vam Stanko Zupan, ministrant slovenske cerkve. Dragi Stanko, kar pripelji ga, le naj se uči. Saj smo se tudi morali nemško učiti. Striček. Chicago, 111. — Dragi striček: Tu Vam ho¬ čem napisati par vrstic in dam vedet,, da smo dobili v našo župnijo novega župnika, ki nas otroke lepo učijo slovenščino in katekizem. Vas pozdravim. Mary Katich. Chicago, UL - D«Sh stric: V začetku Vas U Van,. da li bili zdravi. Z Bogom. Anton Vogrich. Chicago, 111. — Dragi Striček: Prav zelo sem vesela, da imamo tudi kranska s 0 * a - nes smo bili vsi pri spovedi m bom sla kran¬ ska cerkev k sv. Obhajilu. Sedaj ne morem dosti pisati ker še ne znam, ,bom pa_ drugi¬ krat kaj več pisala, ko se bomo kaj vec nava- on n Ivi nnar Chicago, 111. — Dragi Stričko: Pred dve¬ ma mescoma smo glih sem pris i. eni se prav dopade tukaj. In sem vesela ko imamo tukaj tako lepo slovensko cerkev. — Kako bi bili srečni če bi imeli slovenska cerke\ \ Ohio. Čes eden mesec bomo pa spet šli nazaj v Ohio. Rada grem ampak še rajše šla če bi imeli slovensko cerkev. Z Bogom. Josefina Tomja. Chicago, 111. — Dragi Striček: Prosim oprostiti ker jast slabo pišem slovensko ker jest se u šoli učim engleško in ne slovensko sem se naučila od Mame. Sedaj pa govorijo da bomo imeli tudi tukaj slovensko šolo. Vas Pozdravljam Juljana Tomažič. Chicago, 111. — Dragi Striček: Jast sem stara 12 let in hodim v St. Paul šolo sem v šestmo razred se še precej dobro učim. Č. s. M. Coletta je zelo stroga z nami pa tudi dobra k sv. obhajilo grem vsaki drugi teden. Vas po¬ zdravim Mary Gerbois. Chicago, 111. — Dragi moj stric: Zdravi smo vsi hvala Bogu do zdaj ne vem kaku bo zanaprej, marebiti bo bolje ko si mislimo. — Adijo z Bogom. Midred Senica. Chicago, 111. — Dragi striček: Jaz bom sta¬ ra io let. Hodim v 4 . razred. Jaz se učim slo¬ vensko pisati. Pozdravljam Vas. Anna Retel. -o- Chicago, 111. — Dragi stric: Jaz Vam pi¬ šem, kako se kaj imamo. Zdravi smo vsi. In vas vprašam, dragi stric, kako se pa Vi ima¬ te. — Vas pozdravim. Adijo, z Bogom! Ma aa, 19*9- 'AVE MARIA Za vse Ljudi in za Vse Slučaje! Goioi o je, da iinam največje projadalne in najbolj založene z različnim bla¬ gom. za'slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči. PRVE SA GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge. lino leum, posodo, vozičke, zibelc, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, žeiezja, ključavnic, revi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANC.AMI.” — Trije ambulantni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas. za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj¬ nost naroda. Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale rS8i. O. S. Princeton 1381. ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK 6127 ST. CLAIR AVENUE. čjioicic # 1 I I >? & <2>& evero^a^Jrar a VHa' vzdrzu jejo y ^pčidjaVje^v družinah. -!.Vj Kašelj v Februaiju kakor kašelj v drugem času izgine hitro, ako se takoj pravilno zdravi¬ te. Nikdar vam ne bo žal zaupati v zdravilo, ki je bilo od leta 1881 riznano kot prijetno zdravilo preti ašlju. Njegovo ime je SEIZ BROS. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezu kih. vseh cerkvenih potrebščin kipov podob svetinjic itd In vsem slovenskim društvom pri nakup« zastav in društvenih znakov e: Severa’s Babam for Lungs j (Severov Balzam za Pljuča). Dobi M se v vseh lekarnah. Kupite ga lah- S ko kadar ga rabite. Dobro je pa da [1 ga imate steklenico vedno v hiši. M Zavarovanje je proti kašlju, pre- B hladu, hripavosti in bolečine v grlu. Poskusite ga danes. Cena 25 in 50 centov. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA ai BARCLAV STREET, NEW YORK Talephon, 5085 B*rclay Slovenski zobozdravnik Dr. M. Josip Pleše Ordinira od 10 ure zjutraj do 8 . ure jrveČer Ordinira tudi izven določenih ur po dovovor% Specialist in Bridge Work and Gold inluyr. 338 E. 72-nd STREET NEW YQRK CITY /