227. številka.
Ljubljana, ? sredo 3. oktobra 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečsr, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemu za avstro-ogrske delale u vse leto 26 K, za pol lete 13 K, as Oetrt lete 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt lete 6 K 60 h, za jedem mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuje delala toliko vod, kolikor znaaa poštnina. — Posamezna številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od stiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ursdnlitvo in uprsvnlatvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlštvti Jnaj, se bla» govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod** telefon št, 34. — »Narodna Tiskarna** telefon fit. 85.
Mariborska klika obsojena.
Iz celjske okolice, 1. oktobra.
Kar smo prorokovali, se je zgodilo. Mariborski rudečkarji z nemškutarskim škofom na čela so dobili v Celju na shoda zaupnih mož nezaupnico.
Mariborski rudečkarji si sicer letos niso upali v Celje, kakor pred tremi leti. Poslali pa so svoje zastopnike, dobro znane nernškutarje, kakor Mateka, kateri je letos napravil izlet s svojim nemčurskim društvom isti dan, ko se je v mariborskem »Narodnem domu8 praznovala Slomšekova alavnost, ZidanSeka, najbolj „izvrstnega" profesorja teologije, ki je g. učiteljem znan, in druge.
Slovensko ljudstvo je v Celju po svojih zaupnih možeh izreklo najhujšo obsodbo nad mariborsko kliko in nad nekdanjimi drž.
poslanci.
Državnim poslancem se je očitala njihova brezbrižnost, malomarnost in zane-marjenje svojih volilcev. Med burnim ploskanjem in odobravanjem se je kritikovalo, da se nobenemu slovenskemu državnemu poslancu ni 2delo vredno, osebno se prepričati o škandalih, katere so počenjali Celjani za časa bivanja Čehov v Celji.
Gospoda poslanca Žičkar in Berks si naj zapomnita tc lekcijo! Saj sta pa tudi molčala o tej zadevi ko zid.
Zaupni možje so pa obenem obsodili tudi zahrbtno ruvanje mariborske klike.
Zahtevalo se je, da se Žičkar iz pete kurije umakne v 4. kurijo, ter se mandat 5. kurije delavcem ali obrtnikom prepusti. Gosp. Žičkar bi bil za svojo osebo rad ustregel tej splošni želji; toda mariborska klika ni tega dovolila. Mladi urednik „Slov. Gospodarja", Ant Korošec, kateri je najbrž s seboj prinesel tajne ukaze mariborskih rudečkarjev, je vedno g. Žičkarja nadlegoval, naj ne umakne svoje kandidature v 5. kuriji. Prišlo je do glasovanja. Izmed 68 udeležencev jih je 21 glasovalo za Žičkarja, seveda sami duhovniki. Njegov proti-kandidat D. Hribar je dobil 28 glasov. Ker mnogo zaupnih mož ni hotelo glasovati, je kandidatura v 5. kuriji ostala in suspenso.
Mariborsko kliko je na tem shodu doletela še druga nesreča. Na mesto odsto-pivšega poslanca dr. Gregorca je hotela spraviti osebno sicer vsega spoštovanja vrednega uradnika dr. Ploja. Shod je burno in enoglasno protestiral proti kandidaturi uradnika, ter enoglasno sprejel resolucijo, v kateri se je izrazila želja, naj se umakne g. Žičkar iz 5. kurije in kandidira v kmetski skupini Ptuj-Ljutomer.
Mariborska klika je na tem shoda lahko spoznala, da ji je odklenkalo, in da se ljudstvo ne da več ođ nje za nos voditi.
Bode-li mariborska klika iz te nezaupnice izvajala posledice, se udala ljudski želji ter prepustila mandat 5. kurije delavcem ali obrtnikom?
Strast je slepa tudi pri mariborskih rudečkarjih. Najbrž se še ne bodo spame tovali. Kakor vse kaže, hočejo imeti boj. Mi ga sprejmemo; a odgovorni so oni za vse posledice.
Sedaj se ne gre več za to, kdo bode voljen v peti kuriji, gre se za to, da se enkrat za vselej stre terorizem nemšku-tarskih rudečkarjev in škofa Napotnika. Naj bo voljen kdor koli hoče, samo kandidat mariborskih rudečkarjev ne sme biti voljen v 5. kuriji, temveč delavec ali obrtnik.
Zato pa vsi možje, ki še imate kaj ljubezni za slovenski narod, pogumno v boj, katerega nam je vsilila mariborska klika ! Naš bojni klic je: BProč z nem-čursko mariborsko kliko !" Naše agitacijsko sredstvo je resnica. Povejte ljudstvu, kako nemškutari mariborski ordinarjat, povejte mu, kako je škof ostentativno izostal pri Slomšekovi slavnosti na Ponikvi, povejte mu, da bi bil raje šel med naše sovražnike Lahe v Benetke, kakor pa med slovensko ljudstvo, povejte ljudstvu, kako se prilizujejo rudečkarji in škof vladi, da dobijo odlikovanje! Od volilnih mož pa zahtevajte poprej, da se s častno besedo zavežejo pri glavni volitvi le kateremu delavcu ali obrtniku dati svoj glas, nikakor pa duhovniku ali uradniku. Ljudstvu se bodo odprle oči in z volilnim listkom v
roki bode zagnalo nemčursko mariborsko kliko tje, kamor sodi: med staro šaro! Na Spodnjem Štajerju mora postati dan !
Iz Celja, 1. oktobra. Z včerajšnega shoda zaupnih mož so šle brzojavke različne, nasprotujoče si vsebine mej svet. Dasi so se razprave vršile povsem zaupno, vendar je .Slovencev" poročevalec v svoji slepi strasti razkril in razjasnil na drobno tek burne razprave. Nam tudi prav; ni nam treba molčati in zakrivati — resnice. Kake misli imamo o naših štajerskih poslancih, tega nam ni treba še posebej razlagati. Te misli smo jim povedali včeraj v obraz, in učinek je bil ta, da je Žičkar naravnost pripoznal, da on ni sposoben zastopati volilcev V. kurije, in da je raje zastopal kmetske občine. Njegovo lojalno priznanje smo vzeli z zadoščenjem na znanje, tem bolj, ker mu je z odstopom Gregoreca kandidatura v ptujskih kmetskih občinah odprta. Kaj je torej s kandidatom v peti kuriji? Že pred tremi leti je bil za to mesto namenjen g. Dragotin Hribar v Celju, in od političnega društva tudi imenovan kandidatom. Vsled mariborskega vpliva (!) pa so izvestni gospodje, kateri so preje naravnost ponudili kandidaturo g. Hribarju, svojo besedo snedli, volilnim možem trgali volilne listke iz rok ter šli v ogenj za Žičkarja. Klerikalna morala ! Že tedaj je bila velika večina volilcev vsled tako čudnega (ne rabimo besede „per-fidnega') postopanja skrajno ogorčena; vendar se je udala — disciplini. Tekom zadnje parlamentne dobe pa je popolnoma prevladalo prepričanje, da Žičkar niti najmanje ni zmožen zastopati koristi volilcev pete kurije, in prišlo je kesanje, zakaj vendar smo se udali — disciplini. Na včerajšnem zaupnem shodu se je imel določiti kandidat za peto kurijo in seveda naslednik nespo sobnemu Žičkarja. Velika večina mož-zaupnikov je zahtevala Hribarja. „Slovenčeva" brzojavka skuša zmanjšati veljavo te zahteve in pravi, da sta se za Hribarja potegovala le njegova kranjska (sic!) rojaka, dr. Karlovšek in socialni de-
mokrat Dolinar. Kje pa je ostalo onih 28, reci osemindvajset mož, kateri so se vzdignili za Hribarja? Drugih mož veljakov, vplivnih posestnikov iz Savinjske doline niste videli? Velika večina je bila za Hribarja, razven duhovnikov in onih posvet-njakov, kateri zadovoljno nosijo mariborski jarem. „Slovenčeva" brzojavka tendenciozno pravi: Kranjska rojaka. Da, na to limanico so lovili volilce tudi pred tremi leti, ko so Hribarja imenovali „kranjsko kugo, kranjskega pritepenca" itd. S ponosom povdarjamo, da to Štajersko-kranjsko nasprotstvo gojijo le izvestni gospodje klerikalnega kalibra, dočim zavedni štajerski kmet v pridnemu, narodnemu delavcu vidi le — Slovenca in nič druzega. Seveda prvi gospodi je Kranjec dober le za delo, kadar pa pride na to, da se je treba izkazati hvaležnega za to delo, in najsi bode isto še tako plodonosno in požrt vovalno,tedaj je Kranjec zadnji, ki naj žanje le košček zahvale. Dvomimo, je Ii to pristno narodna politika! Kakor rečeno, se je večina zaupnih mož na shodu izrekla za kandidaturo gosp. Hribarja, a vodstvo shodu je stvar kar nekako pomečkalo in izreklo, da naj določitev kandidata za V. kurijo ostane in suspenso. Poznamo manever. Odločitev hočejo pustiti volilnim možem. Gospodje župniki bodo že poskrbeli, da bodo voljeni le zanesljivi in pravi možje, to je cerkovniki in ključarji. Na drugi strani pa je Žičkar sam prepričan — včeraj niso hoteli z barvo na dan — da v ptujskih kmetskih občinah on ne bo voljen, ker ima mariborski ordinarijat pri* pravljenoga druzega kandidata v osebi profesorja dra. Medveda. Dva duhovnika pa morata zastopati slovensko Štajersko — to je cilj in smoter mračne mariborske politike, kateri se do tal klanjajo tudi odločilni celjski politiki.
V IJublJanl, 3. oktobra. Nadvojvoda Leopold Salvator,
ki je prebival doslej v Zagrebu, je nenadoma premeščen na Dunaj. BPe3ter Lloyd" poroča, da so vzroki tega premeščenja politični Nadvojvoda je prebival v Zagrebu od leta 1891. ter je od štabnega častnika
LISTEK.
Gjalski: Diljem doma.
Podrli so staro, staro hišo čudnega sloga, bolje rečeno: brez sloga. Ljudje pravijo: Hvala Bogu, da so porušili to podrtijo— „Bil je že čas", praviš tudi ti; »baraka je žalila oči in tudi prometu je bila na poti". Sedaj mislijo tam sezidati novo, moderno palačo.
Že vozijo ruševine proč; razbito opeko, napol trhle trame, deske itd. Kaj je to? Tvoje oko gleda otožno in s sožaljem na ta prizor in vidim, da bi se kar zjokal nad kočo, ki je stala tu. Sentimentalnost te obhaja, tako močna, da ji ne moreš oteti duha; brez volje moraš zaplavati po Širokem jezeru melanholije. Tvoja moderna inteligenca razume, da ni moglo ostati, kakor je bilo, čuvstvo pa se ti potaplja v davne spomine. . . V stari hiši je prebivala poezija posebne vrste. Sedaj, ko so ji vzeli dom, se je zatekla v tvojo dušo, a ti, trezni, moderni, stvarno misleči človek, si ji odprl vrata svojega srca na stežaj. . .
Taka se mi zdi poezija romantičnega realista Ksavera Šandorja Gjalskega. Romantika  in   realizem?  Kontradikcija in
adjecto. Ali vendar je tako in res ne vem, kako bi bolje označil umetnost Gjalskega. Realizem je polje, ki je na njem doma; to pričajo „U noči", „Osvit" in mnogi drugi njegovi spisi. Modri cvet cvete bujno v njegovem vrtu; čitajte „Pod starimi krovovi", „Diljem doma" itd. Toda tako strogo se to sploh ne da ločiti. V vsakem njegovem spisu razločujemo lahko strogo stvarnost in pa uprav romantično sanjavost. Zadnje delo .Diljem doma", ki je izšlo v Zabavni knjižnici „Matice hrvatske", je pravi produkt dualizma pesnikove duše. Povsod lahko opazimo krepko, živo stremljenje za realnimi cilji, verne slike oseb, situvacij in stvari, a na vsaki strani oču-timo opojni dih neke bajkovite abstraktnosti, ki nam veje v obraz in diši skoro po orientalnih misterijih.
Gjalski misli zapadnoevropsko, a čuvstvuje hrvatsko. Naroden je s srcem, kozmopolitičen z glavo. Dva navidezno nasprotna sveta se v njegovi duši zbližujeta in silita v sintezo. Ne uničiti, temveč izpopolniti hočeta drug drugega. Na rod-jenoj grudi — na domaČih tleh želi Gjalski svojemu narodu svobode v modernem kulturnem smislu. In pisatelj pozna in ljubi domača tla ter svoj narod z njegovimi do brimi in slabimi lastnostmi; on pozna sve-
tovno civilizacijo z njenimi koristnimi in škodljivimi stranmi. Ohraniti narodu, kar ima do dobrega in lepega, a odpreti mu pot do vzvišenega in krasnega tam zunaj v širokem svetu, se mi zdi Gjalskega slovstveni namen.
„Diljem doma" (zapisci i priče) je nadaljevanje njegove zbirke „Pod starimi krovovi." Isti način slikanja in pripovedovanja, istega duha in tudi nekatere iste osebe, ki so nam ostale iz „Starih krovov" v prijetnem spominu, najdemo tudi tu. Po raznih krajih Hrvatske nas vodi pisatelj, največ pa po svojem ljubljenem Zagorju; prestavlja na3 v minole čase, ko še ni so-pihala lokomotiva po zagorski železnici, ko je bilo od vlastelinstva do vlastelinstva tako daleč, kakor iz dežele v deželo in ko je vsaka lesena „kurija" bila ponosna kakor kraljevski dvor. Zgnusilo se mu je življenje v mestu, kjer je zaman iskal značajnosti, po kateri je v romana „U noči" obupno klical; vse je zatrl duh, ki ga ne more bolje označiti, nego z besedo „lakaj-ščina" — v glavnem mestu domovine se Čuti manj doma, kakor kak tujec s kakršnokoli službeno oznako. Izpred tega neznosnega življenja pobegne v svojo milo Zagorje. Tudi tukaj mu novi ljudje ne morejo nadomestiti njegovih starcev; ali stari
dom s svojimi dragimi sencami, s svežimi, toplimi koti, s svojo neposredno zvezo z materjo prirodo mu daje ves veliki čar, vso veliko ljubezen in sigurnost domačije. Blaže ga spomini.. .
Te spomine   razvija v svoji knjigi pred  nami. Razmeroma ozka je meja po-zorišča,  na katerem se vrše dogodki, a vendar — kakšno bogastvo slik! Poseben, prezanimiv svet nam vstaja pred očmi, ki ga ni znal menda nihče tako bistro gledati in tako živo opisati, kakor Avgust Šenoa pa Šandor Gjalski. Beroči te povesti, gledamo sami dogodke kakor v kaleidoskopu; z ženami in možmi, s starci in otroci Gjalskega živimo. Kakor pod vtiskom mogočne sugestije pozabimo na svoj svet, na svojo usodo; gospoda, oficirji, kmetje iz pretekle dobe nas obkrožajo, a vse to, njih obleka, šege, govorica, nazori, se nam ne zdi čudno. Z njimi se zabavamo, veselimo, žalujemo, kakor bi bilo vse danes. To je Gjalskega velika umetnost.  Nekoliko  besed — in okrog nas je ves milieu, v naši duši vse občutje popolnoma primerno njegovi povesti. In vse razumemo, dasi je vse drugače, kakor razmere, katerih smo vajeni iz lastnega življenja. Nikjer se ne da opaziti, da bi avtor deloval z nameravanimi sredstvi in aparati psihologije; vendar vi-
avanziral đo divizijskega poveljnika. Bil je v Zagreba prav popularen in priljubljen. Ko je praznoval biskup Strossmaver svoj ju bilej, mu je brzojavil tudi nadvojvoda, in sicer v nemškem jeziku: .Tega vzvišenega dne, ko praznuje Vaša PrevzviSenost 501et-nico svojega duhovniškega delovanja kot škof v Dj ako vem, pošiljava nad vojvodin j a in jaz svoje srčne čestitke z zeljo: Vsegamo-gočni naj nakloni Vaši prevzvišenosti Se mnogo let trdno zdravje, nekaljeno srečo na srečo Vaše škofije. Nadvojvoda Leopold Salvator." — Radi te brzojavke mora baje nadvojvoda zapustiti Zagreb!
Slovanski Buri. Profesor Kulakovskij je objavil v .Nov. Vremja" članek pod naslovom „ Slovanski Buri v Evropi in Madjari" ter slika žalostni položaj Slovakov na Ogrskem. Ganljivo popisuje mučeništvo tega vrlega slovanskega naroda ter zaključuje svoj spis z apelom na madjarske patrijote: Časi, ko je narod mogel mirno zatreti drugega, so v Evropi minili, in danes ni pri Slovanih nobenega tako šibkega naroda, da bi ga mogli definitivno absorbirati Nemci, dasi so se v tem v zgodovini Evrope prav posebno odlikovali. Kakšno usodo pa si pripravljajo Madjari, ko pride čas prerojitvi slovanstva, ki je vsekakor in v vsakem oziru močnejše kot madjarska narodnost? O tem naj madjarski patrijoti vendar malo razmišljajo! Mi Rusi pa moramo pomisliti, da je rodil slovaški narod tako velike učenjake, kakor sta bila Šafafik in Palackv, take pesnike kakoršen je bil Kolldr in take mislece kakoršen je bil Lu-dovik Štur.
Vojna v Južni Afriki.
Maršal Roberts je imenovan najvišjim poveljnikom vse angleSke armade. Dosedanji najvišji poveljnik je bil lord Wolseley. Roberts je dobil s tem imenovanjem največje priznanje za svoje uspehe v Južni Afriki ter je poslej prva vojaška avtoriteta za vojnim ministrom, čegar neposredni svetovalec je postal. Maršal Roberts je vojsko temeljito reformiral, saj se je prepričal tekom bojev z Buri, da angleška armada daleč zaostaja za armadami drugih držav. Južne Afrike pa Roberts vendarle še ni zapustil, nego ostane še nekaj časa. Te dni je izdal nov ukaz, s Katerim naznanja, da bo vsak Bur, katerega ujamejo v angleški uniformi, takoj ustreljen. 8MorningpostB naznanja, da je Barend Vos ter v okraju Zoutpansberg zopet uredil republiko. Botha z 2C00 Buri se hoče Vosterju pridružiti v Pietersburgu. „Petit Sou" pa piše, da se namerava večina Buro v izseliti na Madagaskar, kjer ustanove novo republiko. Vrše se baje že pogajanja s francosko vlado.
Porazi Američanov na Filipinih.
Vedno slabše vesti dohajajo za Ame ričane z otoka Luzon. Že dejstvo, da od rine na Kitajskem zbrana američanska armada nemudoma na Filipine, dokazuje, da se Američanom ondi nikakor ne godi doLro. General Mac Arthur je naznanil svoji vladi, da se Filipinci iznova sila gibljejo. General Young, ki je imel v notranjih delih dežele več bojev z ustaši, pa je nujno prosil pomoči. Seveda so mu jo poslali. V pokrajini
severno reke Pasig, v vsej pokrajini Bulacan in
južno imenovane reke do pokrajine Tavabas je vpe pokonci proti Američanom, kateri imajo vedno dosti bojev. Neki stotnik je s 100 možmi napadal okoli 800 ustaSev v Mavitacu. Napad je moral ponoviti, a bil ubit sam ter izgubil okoli 24 mož. Is Ma nile se poroča, da so od ponedeljka boji in napadi pogostejši. V pokrajinah Cavite, Za-pote, Paranaque in drugod se napadi na Američane ponavljajo, ln so imeli Američani velike izgube. Ujeli pa so baje tudi 400 uatasev. Končno poroča general Arthur, da je od 11. septembra .izginilo" 51 mož in 3 njimi častnik. Tako se godi Američanom na Filipinih še vedno prav slabo!
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 2. oktobra.
Seji je predsedoval župan Hribar, ki je imenoval overovateljema zapisnika obč. svetnika Plantana in Žužka.
Župan se je s toplimi besedami spominjal umrlega kanonika dr. Lampeta, rekši o njem mej drugim, da je bil mož, kakršnih je malo v njegovem stanu na Kranjskem. Obč. svetniki so v znak sožalja stopili raz sedeže, kar se zabeleži v zapisniku današnje seje.
Nadalje je župan naznanil, da je umrli someščan Ferdinand Mahr volil za mestne uboge 200 kron.
Po prečitanju in odobrenju zapisnika je novi meščan g. Alojzij Lenček storil običajno meščansko obljubo.
Obč. svet. Plantan je stavil nujen predlog v zadevi razmer na obeh ljubljanskih gimnazijah, ki so nevarne zdravju učeče se mladine in učnim uspehom. V posamnih razredih so nabasane take množine dijakov, da ni izhajati. Letos so razmere še hujše kakor lani. Na I. b razredu I. gimnazije je 87 učencev. Učne sobe so tako prenapolnjene, da morajo od tega imeti škodo uči telji in dijaki na zdravju, dijaki ne morejo napredovati, učitelji ne morejo doseči učnih uspehov. Sobe, ki so prirejene za 46 učencev, gotovo ne morejo zadostovati 87 učencem in ni mogoč uspešen pouk. Tako na primer ima učitelj prirodoslovja 62 ur na leto na razpolago. On naj razlaga, naj razkazuje, naj izprašuje in učence vzgaja — kako naj to stori pri 87 učencih, je ne-umevno. Učitelj mora obupovati, ker vidi da ne more doseči, kar se zahteva od njega. Zakon določa, da tam, kjer se za kak raz red oglasi 50 dijakov, se mora otvoriti pa-ralelka. Pri nas se to ne zgodi, prav kakor bi bil pri tem poseben namen. Posledica teh razmer je, da se mnogo dijakov prav po nepotrebnem pogubi, da pa slučajno tudi prav slabi dijaki naprej pridejo. Taki odno-šaji kakor na I. gimnaziji vladajo kolikor toliko tuđi na II. gimnaziji. Na tej je v sobah, zidanih za privatno stanovanje, po 65 učencev. Čudno, da ravno pri nas take razmere vladajo. V Kranju in v Novem mestu se je vse poskrbelo za primerne prostore, v Ljubljani pa ne. Ali se morda z veseljem vidi, da se krči število slovenske učeče se mladine. Za jetnike se skrbi, da imajo dosti zraka in luči, za učečo se mla-
dimo vsem osebam v dno duše, celo Čutiti moramo z njih srcem. V kratkem času nam postanejo dobri znanci, tuintam se nam celo zazdi, kakor bi bili že stari znanci.
Tako nam slika Gjalski življenje po gosposkih „kurijah". Takrat, ko so se opisovani dogodki vršili, je bilo v teh lesenih grajščinah res koncentrirano vse življenje, ki se je štelo za življenje. Največ vidimo prizorov iz dobe kratko izza odstranjene tlake, iz časa absolutizma, „njemačke vlade", tudi še iz starejših let, iz začetka stoletja. Taki kmetski plemenitaši so takrat igrali uloge, včasi res skromne, a v lastni domišljiji vedno važne. Zunaj na deželi so oni bili edini ljudje, ki so prišli v poštev; kmet je bil le za to na svetu, da se je njegovi gospodi dobro godilo; oba dela sta tako mislila in tako živela. To se je temeljito izpremenilo. Res, da ni kmet danes nič bolj srečen, nego takrat — tu pa tam se mu še slabejše godi; veljava tedanje gospode pa je tudi izginila. Tako je moralo priti. Gorje, če bi se bila moč tistih podeželnih tirančkov petrificirala! Ali ker je to izginilo, je postalo poetično; največji čar „zapiskov in prič" je v tem, da so postali ljudje, ki v njih Žive, jako, jako redki,
Uživajoč lepoto take literature mora biti človek zelo previden. Bralec mehke duše začne kaj lahko fantazirati o „starih zlatih časih". V obsevu romantike se mu vidi tudi to, kar je pisatelj veristično naslikal s temnimi ali celo s krvavimi hojami, mnogo lepše, „vse bolj poetično", pa ne misli na to, da izvira moč poezije že iz oddaljenosti dogodkov, tako da se bode naše življenje z vsemi ugodnostmi in z vsem trpljenjem našim znancem najbrže zdelo tudi bolj poetično.
Pisatelju nimamo v tem oziru ničesar očitati. Na terenu, ki si ga je izbral, nam podaje vseskozi realistične slike. Resnost in smešnost, vzvišenost in nizkost, poštenje in lopovščina . . . vsega je bilo dosti takrat, prav kakor v naših Časih. In Gjalski ne prikriva pa ne polepša ničesar. Tako imajo njegovi spisi veliko oplemenje-valno rednost.
Vsaka povest v tej knjigi ima svojo zanimivost; vse so lepe, polne poezija Najlepša med vsemi pa se mi zdi „Pričanja stare artije". Gjalskega krasni jezik slavi tu pravi triurni. Kdor čita hrvatski, bi bil sam sebi neprijatelj, ako bi ne čital „Diljem doma Slavko Filipio.
dino pa ne. (Borno pritrjevanje.) Ker pokli cani faktorji ničesar ne store, naj se za stvar zavzame občinski svet. Govornik je nujno predlagal, naj se naučno ministrstvo brzojavno opozori na razmere, ki vladajo na obeh gimnazijah, in naj se zahteva od pomoč
Obč. svet. Žužek je, opozarjajoč, kako je učna uprava črtala sobe v načrtih za zgradbo I. gimnazije, dejal, naj se vsa skrb obrača, da se to na zgodi pri načrtih za II gimnazijo.
Resolucija obč. svet. Plantana je bila sprejeta soglasno.
Obč. svet. Prosenc je nujno pred lagal, naj se store koraki v zadevi pre moga. ObeČa se podraženje premoga in po manjkanje premoga, čuje se, da se pre mog izvaža v veliki množini iz Avstrije na Nemško. Ta pač vidi, kaj preti indu striji. čuje se tudi, da bodo morala večja podjetja vsled pomanjkanja premoga usta viti delo, kar bo velik udarec za ljudstvo. Vprašanje o premogu je postalo splošno avstrijsko vprašanje. Svoj čas sklicana en-keta ni prav nič koristila ljudstvu. Reklo se je, da se da stvar le s podržavljenjem uravnati, a trgovski minister je rekel, da se to ne zgodi. In vendar pravi obč. državljanski zakon, da mora vsakdo svojo posest odstopiti, kadar to javna korist zahteva, seveda proti primerni odškodnini. Žal, da ni misliti, da bi se premogokopi podržavili, a zahtevati se mora, da se do volijo refakcije. Ako so se dovolile velike refakcije za izvoz lesa iz Zgornje Štajerske, se morajo tudi za premog. Vrh tega je storiti korake, da se odpravi vžitnina od premoga. Govornik je predlagal, naj se vpri-zori skupna akcija vseh mest v svrho podržavljenja premogokopov, in naj se izroči ministrskemu predsedniku skupna spomenica v tej zadevi, dalje naj se store pri vodstvu južne železnice in pri vodstvu državnih železnic koraki, da se za dova-žanje premoga v Ljubljano dovolijo primerne refakcije, in končno naj se store koraki, da se odpusti užitninski davek na premog v občini ljubljanski.
Daljša razprava se je razvila o prošnji Ivana Foderla, naj se preloži prostor, na katerem se dobiva na Kernu led za mestno ledenico, o kateri je poročal obč. svet. dr. Hudnik. Obč. svet. Tosti je predlagal, naj se prošnji ugodi, obč. svet. Prosenc, naj se vrne magistratu, da preišče raz mere, podžupan dr. vit. B1 e i w e i s, naj se odstopi magistratu, da v zimskem času preišče te razmere, zoper katere nad sto let ni bilo pritožbe in o prošnji na spomlad poroča, poročevalec pa je predlagal, naj se prošnja odkloni, oziroma primerno premenjen Prosenčev predlog.
Občinski svet je sprejel predlog obč. svet. Prosenca.
O zahtevi Josipine Selanove, naj se jej da 4300 K odškodnine za zazidavo Sta-ilnarske steze je poročal obč. svet. dr. Hudnik. Sklenilo se je za sedaj, predloga ne rešiti, da pa se reši, ko dojdejo drugi akti v tej zadevi, ki leže pri raznih instancah.
O oddaji del za napravo obrežnih zidov ob obeh straneh Franc Jožefovega mostu je poročal obč. svet Žužek. Dela so se oddala najcenejšemu ponudniku firmi Tonnies, in sicer za svoto 5000 K.
Po poročilu istega poročevalca se je firmi Siemens & Halske dalo stavbno dovoljenje za zgradbo elektriške železnice in se bo glavni kanal na Zaloški cesti podaljšal do mitnice. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3 oktobra
— Cesarjev ^d. Povodom jutrišnjega cesarjevega godu bo ob 10. uri dopoldne v stolni cerkvi velika maša Za vojaštvo se bo maša darovala v šentpeterski vojašnici.
— Taki so naši popi! Danes bo po naših župniščih veselje, in marši kak raz-bleknjeni tolsti obraz bo z visokim zadovoljstvom čital „Slovenca", glasilo ljubljanskega „kneza in škofa"! Pa je res vreden, da se čita včerajšnji »Slovenec" ! Nekje na Kranjskem živi naprednjak, poštenjak od nog do glave, tako da v tem pogledu lahko stopi na tehtnico z vsakim kanonikom, in tudi z vsakim škofom. Mlada hči se mu zaljubi v mladega moža ali oče noče privoliti v zakon.  Gotovo iz razlogov, ki so
bili utemeljeni, ki pa —- seve — javnost prav čisto nič ne brigajo! Mlada dvojica je na to baje pobegnila v Ameriko, da si orno goči zakonsko zvezo v drugi polovici sveta. Vse to ni — če se vse vestno pretehta — nič kaj posebnega pripetilo se je že mno gokrat, ter je v prvi vrsti nesreča za stari Se, ki so vredni pomilovanja vseh poštenih ljudij. Da bi vsled take romantične afere čast in ugled dotične rodbine kaj trpela, to je v spodobnih krogih naravnost nemogoče. Le surovine okrog škofovega glasila so v stanu, iz takega pripetljeja za se denar kovati. Dasi te surovine dobro vedo, da ima ljubezen svoje zakone, — in to posebno tedaj, kadar se polasti — da rabimo izraz kranjskega dekana — tako zvanih „ pujskov" v talarjih, --so vendar v govoru stoječi slučaj razobesili po plan-kah svojega lista, in to s polnimi imeni, in s tako slastjo, da se kar vidi, kako jim dobro de bolečina, ki jo ima prenašati liberalna rodbina. Če pa ti črni pisci menijo, da so čislano obitelj količkaj očrnili, prepričajo se kaj hitro, da se jim to ni posrečilo, in da niso druzega dosegli, nego da so pomnožili zaničevanje, koje jim že itak teži tonzurirane buče! —
— Najnovejši advokat. ,,Slovenec" je sinoči priobčil veliki inserat, v katerem se naznanja, da je Ivan P. Venca j z otvoril v Ljubljani svojo odvetniško pisarno. Zgo dilo se je,  česar nismo pričakovali, da se zgodi, da namreč Vencajz ne najde odpora pri odvetniški komori.  Penzijonirani sodni svetnik Vencajz ima sicer dokaze za tiste sposobnosti, ki jih mora vsakdo izkazati, kdor hoče biti samostojen odvetnik, ali vzlic temu se je moralo misliti in pričakovati, da bo odvetniška komora njegovemu namenu ugovarjala.   O tem ni nobenega dvoma, da sme biti cdvetnik samo tisti, kdor se more  odvetniškemu poklicu tudi istinito posvetiti.  Ivan P. Vencajz tega ne more.   Mož je načelnik vinske kupčije na Glincah in direktor ondotne slavnoznane oštarije, kjer ga je lahko vsak dan videti' kako  vino  pretaka,  in kjer   ima toliko opravila, da še društvenih knjig ne more v redu imeti. Nadalje je I. P. Vencajz zavarovalni agent, vodja katoliške zavarovalnice, ki popolnoma absorbira njegove mofii, kolikor jih more poleg oštarije sploh poaveCe vati zavarovalnici. Ta dva posla so sploh nezdružljiva z odvetništvom, in se je morala komora že zategadelj braniti J P. Vencajza Vrh tega pa bi se bila morala ozirati tudi na moralno stran Vencajzovo, zlasti na dejstvo, da 'dohodarstvenosodna kazenska preiskava zaradi znanega tihotapstva še vedno ni dognana. Kako se more privoliti, da začne mož, ki je zapleten v tako kazensko   preiskavo,   samostojno advokaturo,  nam  je popolnoma nerazumljivo. Najlepše pa je, da Ivan P. Vencajz sploh ne   misli   sam izvrševati advokature, v kar tudi ni zmožen, čeprav je toliko let služboval pri justici. Vencajz bo samo po imenu advokat, faktično pa bo vodil njegovo  pisarno  dr.  Brejc.  Ta še ne more sam otvoriti odvetniške pisarne, ker še ni zadostil vsem zakonskim predpisom, ter se je vsled tega združil   z   Ivanom P. Vencajzom.   Prava   firma   bi   torej bila Brejc & Vencajz in kakor vidimo, se je tej firmi res posrečilo, speljati odvetniško komoro na led. In to je v interesu ugleda odvetniškega stanu jako obžalovati. Za odvetnike nastanejo  zdaj  lepi časi. Imeli bodo kolego, ki bo na Glincah vino točil in se s pijanci prerekal ali pa po kmetih zavarovance lovil, kar se doslej pač ni smatralo za odvetnika dostojno opravilo. Sicer pa ima etabliranje odvetniške firme Brejc & Vencajz tudi svojo humoristično stran. Klerikalni odvetniki oziroma kandi-datje so kar iz sebe da jim bo nova firma od jedla kaj  zaslužka.  In to je naravno. Vencajz in Brejc bosta pač škodovala dr. Šusteršiču in dr. Schweitzerju, ki že zdaj obupava, če bo kdaj mogel samostalen postati-drugemu pa nikomur.
— Repartoir slov. gledališča. V petek dne 5. t. m. se bode pela v drugič Zajčeva narodna opera „Nikola Šubic-Zrinjski", ki je pri včerajšnji premijeri dosegla tako lep uspeh.
— Slovensko gledališče. Kakor se vidi, je dobilo včeraj tudi slovensko gledališče svojo narodno igro. Zajcev „Zrinjski" je tako narejen, da mora postati naroden, in ker ovekovečuje ta glasbena tragedija jednega prvih hrvaških junakov, ni se ču-
diti, do je postal „Zrinjaki" Hrvatom prava narodna last. Tudi po našem občinstvu je Sel včeraj glas: .imenitno", in res se mora priznati, da je velikansko to, kar je Zaje naredil iz nič, kajti dejanja je skoraj toliko. Vsaka slika — in osem jih je — nudi nekaj, ta bolj uSesu, ona bolj očesu, in prepričani smo, da ostane „Zrinjski" stalno na repertoarju. — Za danes naj samo konstatiramo, da je bila posebna zanimivost večera Nolli, ker je bil on tisti, ki je pel prvi „Zrinjskega" v Zagrebu ter v Ljubljani. Hrvatje poklonili so mu lovorjev venec. — Briljanten po glasu bil je lirični tenorist g. Orzelski, ki je včeraj prvič nastopil; menda bo postal „junak naSega časa". Nekaj posebnega bila je maska Sulejma-nova. Posebno dobri bili sta sinoči tudi gdč. Carneri in Noe m i. Jako simpatičen nam je bil g. Polaška Levi, sultanov zdravnik. Ker smo tudi v zboru zopet spo znali čile glasove krepkih naših .fantov" in „deklef, nas je predstava res jako zadovoljila, in reči moramo, da je „Zrinjski" res nekaj „posebnoga". — Podrobnejšo oceno priobčimo prihodnjič.
— Slovenska umetniška razstava. „Seznam in imenik" I. sloven. umetniške razstave je izšel danes v četrti izdaji in obsega sedaj 188 točk. Obiskovalcev je bilo do danes 1874. Tudi nemško občinstvo prav mnogobrojno poseča razstavo. V nedeljo, 7. t. m. dospe s posebnim vlakom okoli 200 slovenskih gostov iz Trsta in okolice. Pripravlja se jim najlepši sprejem. 14. t. m. pa dospo Štajerski Slovenci. Nadejati se je, da se obema vlakoma pridruži tudi večje število rojakov z Notranjske in z Dolenjske. 15. t. m. se razstava zaključi.
— Jour-fixe slovenskega umetniškega društva. Danes, v sredo zvečer je v , Nar. domu" (na levi) jour fixe umetniškega društva. Gostje dobrodošli! — Pred jourfixom ima odbor svojo sejo radi sprejema tržaških gostov.
— Premovanje govedi bo dne 17. oktobra v Ljubljani in sicer za mesto in za politični okraj ljubljanski, dne 18. pa v Krškem za politični okraj krški.
— Občinski odbor v Kranju je v svoji zadnji seji po poročilu obč. svet. dr. Koruna sklenil sezidati mestno klavnico.
— Za družbo sv. Cirila in Metoda ter Prešernov spomenik! Litijske Slovenke dale so napraviti lične podobe dr. Prešerna v svitlotisku na trd papir in v velikosti kabinetne fotografije. Kdor pošlje s poštno nakaznico ali v pisemskih znamkah najmanj 45 vinarjev gospej Terezini Svetec v Litiji v gori označeni namen, dobi z obratno pošto tako podobo, ki bo gotovo primeren „kinče vsake slovenske hiše, zlasti zdaj, ko se bliža lOOletnica rojstva našega velikega pesnika.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca septembra t. 1. vložilo je 93 strank 32 071 kron 60 v., vzdignilo 96 strank 18883 K 18 v., posojila pa se je izplačalo 14 strankam 9500 K. Denarni promet za mesec september iznaša 200.328 K 44 v.
— Uslužbenci nemškega vitežkega reda na zatožni klopi Dne 13. maja t. 1. je napadla najeta tolpa hlapcev nemškega viteškega reda pri Veliki nedelji s kamenjem v Ormož se vračajoče zborovalce političnega društva „Sloga" ter je bilo več ljudi ranjenih. O tem napadu se bo vršila dne 12. oktobra kazenska razprava. Pričakovati je, da se pri tej razpravi brezobzirno pribije vse, kar se je zgodilo, in kar se ni zgodilo v tej zadevi od 13. majnika do 12. oktobra.
— Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo dne 7. oktobra v veliki dvorani „Nar. doma" v Celju gledališko predstavo. Uprizori se znana štiridejanjska ljudska igra s petjem „Brat Martin". Začetek točno ob 7. uri.
— Zlata poroka dveh bratov. V Lučah na Štajerskem se je pred kratkim na jeden in isti dan vršila zlata poroka dveh bratov. Mlajši je oženjen 51 let, sta reJ-^i pa 55 let. Skupna starost vseh štirih zlatoporočencev znaša 301 leto.
— Prešič ogrizek Posestnica Plohi Pri sv. Bolfenku je pustila te dni svojega 5 mesecev starega otroka brez nadzorstva * zibelki. V sobo je prišel prešič ter odgriznil in požrl otroku obe ročici.
— Roparski umor v Gradcu. Včeraj Popoldne se je na Gradu v Gradcu spre-najal 67 let stari gledališki godec Karol ►atemseherer. Na precej samotnem prostoru sedel je na klopi kacih 17 let star mlade-
nič. Ko je starec prišel do njega, je mladenič vstal in pustil starca mimo, potem pa dvakrat z revolverjem ustrelil za njim. Kroglja je Steinschererja zadela v hrbet. Napadenec se je zgrudil na tla, na kar je morilec pristopil k njemu in nanj še dvakrat ustrelil ter ga smrtno ranil, potem pa mu izpraznil vse žepe in odšel. Na begu je morileo izgubil revolver, morilec je bil jako elegantno oblečen. Ranjeni godec, katerega so prenesli v bolnico, ki pa ne bo okreval, je morilca natanko popisal, toda vzlic vsemu iskanju se policiji še ni posrečilo ga zasačiti. Morilec je brez dvoma mislil, da dobi pri napadencu kaj več denarja, toda njegov up se je izjalovil, kajti starec je imel samo dve kroni pri sebi.
— Sadna razstava v Gorici. V nedeljo je bila ob navzočnosti cesarjevi otvor -jena sadna razstava v Gorici, in sicer na pokritem sadnem trgu na Starem trgu, ki je v ta namen prav ukusno prirejen. Raz stave se je vdeležilo prav odlično število sadjarjev in društev. Razstavica utegne imeti za naše ljudstvo veliko uspeha, ako bodo rojaki ogledovali to razstavo s pravim smotrom. Videli bodo, da pridelujejo v deželi v resnici krasnega sadja, s kakoršnim bi se ponašala vsaka druga sadonosna dežela, ali videli bodo tudi, da skoro ves ta pridelek ni za kupčije na svetovnem trgu, ker je veliko preveč sadnih vrst, od katerih je na razpolago le majhna množina, tako da smo vsi v največji zadregi, ako bi nam prišlo kako naročilo za to ali ono sadno vrsto. V tem pogledu naj omenimo le jeden slučaj, ki je tako kričeč in ob enem tako žalosten za naše razmere, da si žalostnejšega ne moremo misliti. Za dvorno kuhinjo o slavnostnih dneh v Gorici so pripeljali z Dunaja vse najmanjše potrebščine, da, celo pitno vodo v sodovih. Le sadja niso nič p rinesli, kajti mislili so si: v Gorici je itak sadna razstava in mi na Dunaju sami kupujemo goriško sadje. Ko pa je hotel odposlanec dvorne kuhinje kupiti dve sto kilogramov boljših jabolk za dvorno mizo, in sicer takih jabolk, kakoršne so bile razstavljene, se je prigodil kričeč slučaj, da ni bilo mogoče dobiti v celi Gorici enakega sadja, in ni bilo upanja, da bi ga toliko mogli dobiti iz okolice. Brzojavno so torej naročili 200 kil jabolk z Dunaja. To kaže, da imamo v deželi krasno sadje, ali kupčija ž njim je na najnižji stopinji.
— Tramvaj v Trstu. Z včerajšnjim dnem se je tržaški tramvaj začel voziti z elektriko.
— 210 kron izgubil je posestnik Iv. Kastrevc iz Hrušice dne 1 oktobra, ko se je vračal s semnja v Novem mestu domov.
— Ubil se je včeraj v Rudniku tik Ljubljane neki 58 let star mož; menda se je bil preveč pijače nalezel.
— Železničarji — hajlovci. Danes ponoči so provzročili neki železniški delavci v Črevljarskih ulicah velik izgre !, ker so izzivajoče vpili „Heil". Slovens^ delavci, ki so njim prišli nasproti, so hailovce zavrnili, češ, da po mestu nimajo „hajlati", in to je dalo povod prepiru in pretepu. Hajlovci so bili baje delavci z južnega kolodvora.
— „Nabiksan šnopsar". Neki znani šnopsar z Dolenjske ceste se je bil včeraj tako nalezel „ta grenkega", da je kar ob ležal in zaspal v Krehletovi šnopsariji. Neki porednež je to porabil in je šnopsarja z biksom namazal po obrazu, da je bil ves črn. Na to je prišla žena iskat svojega moža, in se ni nemalo prestrašila, ko je videla istega po obrazu vsega črnega. Mislila je menda, da ga je šnops umoril, in da je postal že ves črn. Strah se jej je polegel, ko * je videla, da mož še diha. Zdaj pa tudi ni imela usmiljenja ž njim. Par „pufarjev" in mož je ležal na tleh. Obdelavala ga je tako dolgo, da je prišel k sebi. Zapazivši, da je z biksom namazan po obrazu, je mislil, da mu je to storila žena, in ko je videl na mizi škatljico z biksom, zgrabil jo je in je tudi ženo namazal.
— Nezgoda na južnem kolodvoru. Danes zjutraj je odpenjal in pripenjal Ivan Hribernik v bližini železniškega prelaza na sv. Martina cesti vozove in je pri tem prišel med dva pufarja, ki sta ga tako stisnila, da je kmalu potem umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofa.
— Konj splašil se je včeraj zvečer okoli 6. ure Josipu Močniku, hlapcu pri Jankoviču v Kolodvorskih ulicah št. 6 in
je zdirjal z dvorišča po Kolodvorskih ulicah naravnost proti južnemu kolodvoru, kjer bi bil šel v kolodvorsko poslopje, da ga niso odvrnili postreščeki Zaletel se je s tako silo v zid kolodvorskega poslopja, da je padel na tla. Nesreča se ni nobena pripetila.
* Radi poveličevanja umora kralja
je bilo v Italiji zadnje tedne obsojenih 9, reci devet duhovnikov. Deveti, don D. Buana, župnik v kraju Civitella di Percanestro v Umbriji je pozval svoje fa rane, naj molijo (!) za „mučenika" Bre-scija, „s čigar roko je pravični Bog kaznoval velikega zlodejca". Kazenska zbornica v Camerinu je župnika obsodila v ječo za šest mesecev in na 500 lir globe. Duhovniški listi seveda molče O teh obsodbah, ki dokazujejo, da je kle-rikalizem res somišljenik anarhizma.
* Za kadilce smodk. Dunajsko dež. finančno ravnateljstvo je izdalo trafikantom naredbo, po kateri pa se mora ravnati občinstvo. Samo prodajalci in prodajalke smodk smejo poslej dajati kupovalcem smodke, ni pa dovoljeno več, da bi si jih kupovalci sami dolgo izbirali, jih premetavali in stiskali. Marsikdo je namreč bolan ali vsaj neumit. Da se prepreči škoda dru gim in trafikantom, se je odredilo, da bodo poslej smodke le na ogled. Tipati jih pa je prepovedano.
* Nekaj sila važnega poročajo nemški listi o bivanju Viljema II. v Tilsitu. Tam so namreč odkrili spomenik kraljice Lujize, in nemški cesar je bil seveda tudi poleg. Najprej je dejal takozvanim .častnim devicam", naj ne sedajo na bicikle, nego ostanejo na tleh. Seveda so te besede razburile vse kolesarice, zlasti pa še proda jalce damskih koles. Saj se tolmačijo cesarjeve besede kot sovraštvo proti vsem biciklistinjam. Druga sila razburljiva vest s te slavnosbi pa je, da cesar Viljem II. ne nosi več brkov navpično navihanih kakor doslej, nego ravno pokrtačene, torej nekako tako, kakor se jih nosi navadno. .Facona Viljema II." je torej prišla decela iz mode; brkači so zato strahovita nervozni, brivci pa dobre volje, ker imajo poslej manj dela.
* Tudi vzroki samomora. 16!etna Jana Damšič iz Gor. Bukovlja je skočila v Mrežnico in se utopila. Pa zakaj ? Nesla je koscem obed, a ga vrgla. Ker se je sramovala in bala priti h koscem brez obeda, se je deklica usmrtila! Zares, tehten vzrok!
* Dolgovi princesinje Lujize. Ko-
burška princezinja Lujiza, katero so internirali v bolnišnico za umobolne, je napravila ogromne dolgove, radi katerih je bila vložena cela vrsta tožb. Samo za modrce je ostala dolžna 22 000 frankov in za dra-gotine pol milijona frankov. Dolgove je napravil bivši ljubimec te omožene princesinje, nadporočnik Mattachich-Keglevich, ki je ponaredil podpis princesinje in njene sestre Štefanije, bivše prestolonaslednice, sedanje grofice Lonyay. Radi „ blaznosti8 so postavili princesinjo Lujizo pod kuratelo. Dolžniki so se nato lotili njenega moža, princa Filipa. Dognala se je poravnava tako, da plača princ le četrtino dolgov, torej 25% 50% mora plačati princesinja sama s svojimi eventuvalnimi dedščinami, darovi ali s svojim nanovo pridobljenim premoženjem. Princ je plačal že 800.000 gld. Vdova bivšega mehikanskega cesarja Maksa, cesarica Karlota zapusti baje vse svoje imetje Lu-jizi, ker je njena teta. 25% morajo upniki popustiti. Vseh dolgov skupaj je imela princesinja Lujiza okoli 4 milijone. Seveda potem ni čudno, da so jo poslali v — blaznico!
* Premoženje Pariza. Pariško magi-stratsko vodstvo je obelodanilo izvestje, ki se tiče premoženja pariškega mesta. Premoženje obsega neštevilno spomenikov, neprimičnin in drugih stavb v skupnem vrednostnem znesku 2.437,610.93727 frankov. Neprimičnine največje vrednosti so cerkve in sicer jih je 73, ki so cenjene na 197,176 782 frankov; potem šole v vrednosti 148,047.689 fankov, razni trgi 119,818 902 frankov, vodovodi in hidravlični elevatorji 50,189.300 frankov pokopališča 65,940.160 frankov mestna skladišča in brodarnica 119,818.012 frankov itd.
* Prostovoljec — morilec. Farmacevt Bela Monti v Aradu je ustrelil ljubico, igralko Varav in sebe. Oba sta umrla. Farmacevt bi bil moral 1. t m. v Prago kot
jednoletnik k vojakom. Iz ljubosumnosti je menda zblaznel.
* V besnosti. V Parizu se je do godil strašen slučaj. Iz III. nadstropja neke hiše se je začul grozen krik. Vratar je tekel po redarja, drugi hišni prebivalci pa so hiteli gori na pomoč. Tam so našli 281etnega moža, ki je kakokor besen, zakrvavljenih oči skakal po sobi, tulil in se penil. Šestmesečna hčerka je ležala v kotu. Besni blazni k je grizel stole in pohištvo, dokler ga niso zgrabili in odpravili v blaznico. Žena se je zaklenila v drugo sobo ter bila od strahu pol mrtva.
* Blaznik — poslanec. Da izvolijo volilci puhloglavca, neomikanca, nevedneža za poslanca, ni nič novega ter se dogaja povsod. V Ameriki pa so 25. sept. izvolili naravnost blaznika poslancem. Ta blaznik, ki živi več let v blaznici v Wawerleyu, je bivši pomorski častnik in poznejši časnikar Bontello. Bil je včasih sijajen talent in slaven parlamentarec, zato ga volilci še sedaj ne i. orejo pozabiti ter so ga izvolili iznova.
Književnost.
— „Zvonček" ima v 10 štev. tole vsebino: Kralj Matjaž. Zložil Oton Zupančič. — Deteljica. Zložilo Vida. — Jeseni. Zložila Bogomila. — Deček in zvezdica. Zložil B. Baebler. — Ata, ata . . . ! Spisal Ivo Trošt. — Slovanske pravljice. Priobčuje Nik. Vrhov. — 501etnica Strossmayerjevega škofovanja. Spisal Doksov. — Mamin god. Spisal C Logar. — Svetovna razstava v Parizu. — Zakaj imamo v drž. orlu dvo-glavnega orla? Napisal Dominiona. — O ptički in žitnem klasu. Narodna. Priobčil Ivan Podgornik. — Pouk in zabava: Rebus.
— Drobiž. Slike: Dr. Jos. Juraj Strossmayer.
— Glavni vhod parižke razstave. — Cesta narodov. — Eiffelov stolp. — Avstrijski orel.
— „La Bosnie-Herzegovine a I' Ex-position de Pariš 1900", je naslov jako elegantno opremljeni in z mnogimi umetniškimi ilustracijami okrašeni knjigi, katera obsega natančni popis bosanskega paviljona na pariški razstavi in vseh v njem razstavljenih stvari. Knjigo je založil Adolf Holz-hausen na Dunaju. %
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 3. oktobra. Okrajna sodnika Aleksander Ravnihar v Ložu in Josip Rotner na Vranskem sta imenovana za deželnosodna svetnika na svojih mestih. Henrik Sturmv Metliki je imenovan okrajnim sodnikom v Idriji.
Dunaj 3. oktobra. Deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okrajnega sodišča v Slovenjem gradcu je imenovan Karol Ne d ve d iz Maribora.
Dunaj 3. oktobra. Ministrski predsednik S zeli se je z ministroma Lu-kaesem in Hegediisom povrnil v Pešto. Skupne ministrske konference se bodo nadaljevale v nedeljo. Pri teh konferencah se gre za železnico od Sarajeva v Dalmacijo in za prihodnje trgovinske pogodbe.
Dunaj 3. oktobra. Dolenjeavstrij-sko namestništvD je razpustilo prvo češko politiško društvo na Dunaju, v katerem je imel dr. Živny znani govor, vsled katerega se zdaj toži radi vele-izdajstva.
Dunaj 3. oktobra. Ebenhoch piše o strankarskih shodih v Trutnovu: Kdor koprni po nemški „Gemeinburgschafb", naj si ogleda dogodke v Trutnovu. Beseda „gemein" je debelo tiskana.
Praga 3 oktobra. V starosti 51 let je tukaj umrl glavni urednik „Bo-hemie" JosipWillowitzer, strasten sovražnik Cehov in sploh Slovanov.
Rim 3. oktobra. Iz železne blagajne v pisarni monsignora Contiuija v Vatikanu, čigar urad se navadno imenuje „buco nero", je bilo ukradenih 380.000 lir. Tatvino so izvršili ljudje, ki se dobro spoznajo na vrednostne papirje, ker so odnesli le take, ki se glase na vTOčitelja.
Kolonija 3. oktobra. „K61. Ztg." javlja, da je nad 3000 Burov prekoračilo portugalsko mejo in se brez odpora vdalo portugalskemu vojaštvu, ki jih je razorožilo in interniralo v Mo-zambiqueu.
Darila.
Upravnlitvu naBega lista so poalali: Za družbo av. Cirila In Matoda. Goapa
Albina Visnikar v Ribnici nabrala pri izletu ribniških kolesarjev, dne 30. 9. t. 1. v Sodražici 36 K, in ob drugi priliki 4 K. — Skupaj 40 K. — Živela nabiralka in darovalci!
Za Praiarnov apomanlk: Akad. fer. društvo „Sava" 20 K, kot Cisti dohodek zabavnega veCera, dne 27. septembra v vrtnem salonu „Na-rodnega doma". — Gospod Fran Mencin, stud. tech. v Sevnici, poslal veseli dražbi iz Sevnice v vinogradu gospoda notarja VerSeca na „Okrogu" darovanih 10 K. — Skupaj 30 K. — Živeli zavedni akademiki in darovalci!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K a. v. Po postnem povzetju razpošilja ta praSek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (11—9)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. septembra: Ana Bohinec, zasebnica, 80 let, Dunajska cesta St. 19, ostarelost. — Anton SeliBkar, delavčev sin, 20 mes, Trnovski pristan St. 34, jetika.
Dne 29. septembra: Marija CeleSnik poljskega čuvaja žena, 60 let, Opekarska cesta St. 47, vnetje možganske mrene. — Matevž Brecelnik, branjevec, 74 let, sv. Petra cesta St. 38, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
VUin* nad morjem sod J a. dradnjl tračni tlak  756*0 mm.
G. 2
Stanje čas epa- baro-zovanja j metra
g-* Vetrovi
Nebo
11
U
2 9. zvečer 7381    186 al. jzahod del. oblač.
3 j 7. zjutraj 737 0 . i 2. popol.  736 8
151    si. jug j dež 20 2 al. svzhod oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 18-5°, nor-male: 12 6°.
IDvLZiSLjslsa, "borza
dne 3. oktobra 1900.
Skopni državni dolg v notah .... 9695
Skupni državni dolg v srebra .... 9665
Avstrijska zlata renta....... 114 80
Avstrijska kronska renta •*/■   .... 97 05
Ogrska zlata renta 49/0.  ,..... 113 75
Ogrska kronska renta 470 ..... 90 60
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1698 —
Kreditne delnic?......... 653 25
London vista.......... 24205
Zahvala.
Povodom smrti svojega ljubljenega soproga gospođa
Leopolda Žnidaršiča
posestnika, gostilničarja, mesarja in občinskega svetovalca
izrekam najprisrčnejSo zahvalo vsem, ki so ranjkega v bolezni obiskali in ga spremili k večnemu počitku. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno se zahvaljujem preč. duhovščini, slav. veteranskemu društvu idrijskemu, ki se je s svojo godbo v tako obilnem Številu udeležilo sprevoda; gospodom pevcem za ganljive nagrobnice; gospodu županu Ivan Kendi in vsem občinskim odbornikom; gospodom c. kr. uradnikom iz Idrije; vsem darovalcem krasnih vencev. Skupno izrekam zahvalo vsem, ki so mi izkazali zadnji t r eno te k svoje sočutje. (2033)
V Spodnji Idriji, 1. oktobra 1900
Angela 2nidar»ić.
NomSki drž. bankovc ;za 100 mark 20 mark .... 20 frankov   .   . . Italijanski bankovci C. kr. cekini.   . .
11830 23 65 1923 9040 1146
Trgovski pomočnik
za na deželo, vojaščine prost, ki ima dobra priporočilna spričevala, se takoj vsprejme v špecerijsko in železninsko trgovino.
Natančneja pojasnila daje upravništvo „Slov. Naroda*. (2028—1)
Vinska klet
se da v najem.
Pojasnila daje Adolf  Hauptman, v Ljubljani, Sv. Petra cesta. (2004—3)
Najfinejše
namizno snrovo maslo
izvrstno (2023—3)
kuhinjsko surovo maslo
planinskega pridelka in pristno
gorenjsko kuhano maslo
se dobiva sveže v trgovini
Edmund Kavčič
Prešernove ulice nasproti glavne pošte.
Jvan Nedeljo
c. %r. sodni ^anclist
Cilh^a Nedeljo rojena Pran^
Postoj ina
rojem •$rj£r* poročena. *'XZ+ dne 3. oktobra 1900.
Urez posebne objave. J==^-J
(2027)
Pulj
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu se daje na znanje, da je Josip Bergman prevzel in s 1. oktobrom t. I. pričel iz/rSevati obrt
suhih in svežih črev
vseh vrst za vporabo klobas in salami.
Cenjeni odjemalci so naprošeni, da se od sedaj glede črev obračajo izključno do Josipa Q«MMi«— -v ni klavnici na
l|nnski cestft«
Mesarska zadruga v Ljubljani
dne" 1. oktobra 190:>.
Josip Kozak
načelnik.
Priporočilo.
Oziraje se na predstoječe naznanilo, priporočam svoje izdelke slavnemu občinstvu, posebno tovarnam za salami in izdelovalcem klobas. Zagotovljam, da s svojimi izdelki ustrežem kar najbolj preč. konsumentom.
Blagovoli slav. občinstvo to vzeti na znanje, in drage volje podpirati mojo obrt.
V Ljubljani, dne" 1. oktobra 1900.
Z vele8poštovanjem
(2024—1)
Josip Bergman
^ KtfPftaiafPitrjflBff »nirjai ftPinmBHrff utrl Mai—ai MiMiiliVW
prodajalka
za špecerijsko trgovino se takoj vsprejme pri (2029-1)
Ivanu Jelenc-u v Tržiču.
Lepo stanovanje
v II. nadstropju hiše G. Auer-jevih dedičev v VVolfovih ulicah št. 12, obstoječe iz 4 sob, 1 kabineta za kopelj, 1 kabineta za posla, s pritiklinami, se odda za novembarski termin za nizko ceno v najem.
Natančneje se izve v pisarni Auer-jeve pivovarne. (2032—1)
V najem se dajo:
v Truberjevi ulici št. 2:
mala prodajalnica za 100 gld. takoj,
večja prodajalnica za 200 gld. od 1. novembra t. I.;
na Bregu št. 2:
gostilna (brez patenta) z eno sobo, kuhinjo, shrambo, kletjo in stanovalno sobo za 180 gld. od I. novembra t. I.,
stanovanje v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in kletjo za 220 gld. od 1. novembra t. I.;
v Židovskih ulicah št. 6:
prodajalnica z delavnico, stanovalna soba in kuhinja za 360 gld. od 1. novembra t. I. Pismene  ponudbe  sprejema Franc Jonke, kot upravnik in sekvester, Kolodvorske ulice št. 31. (2006—2)
Nihalne ure z glasbo
so poslednja novost v izdelovanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so ,69 cm dolge, omarica, natančno po podobi, je iz orehovega lesa, fino politirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki in umeteljno izrezlanim nastavkom, in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena s prevoznim zabojem in franko depeši) jatvijo »unio 9 si d. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol ure in cele ure bijočim, z zabojem in franko dopošiljatvijo samo
jcl«I. 6.§0. Te nihalne ure niso samo zajamčeno na minuto idoče, nego so tudi vsled svoje zares krasne izdelave jako lep in eleganten pohištven komad. Razpošiljajo se le proti povzetiu Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, torej ni nobene rizike. — Velik ilustrovan cenik o urah, verižicah in prettanih i. t. d. brezplačno in franko.
Josip Spiering, Dunaj,
1977
I. Bez., Postgasse Nr. 2.
a 2
Pismonoša
neoženjen, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen, želi premeniti službo. Spričevala na razpolago.
Naslov pove npravništvo .Slov. Nar.". _(2030)
Kot
blagajničarka
v trgovino ali pa kot (1979—3)
pisarica
k odvetniku želi vstopiti goNpica^ ki je
zmožna slovenščine, nemščine in italijanščine.
Naslov v upravništvu „Slovenskega Naroda4-
Prodajalniški sluga
obeh deželnih jezikov zmožen, za raznašanje   časopisov   se takoj vsprejme.
Oton Fischer
(2031) knjigar.
Novo !
Novo !
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
model 1900.
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava.
Ostane samo še do nedelje 7. t, m. tukaj.
Zadnji novi program novodošlih slik.
Ob delavnikih ena predMlaia ln hIcct ob «. uri zvečer, ob nedeljah vttako uro predHtava, in aieer ob 3., S., 5., «»..
7. in H. url zvečer. Znižane cene: I. prostor 30 kr., II. prt
«0 kr., stojišče 1© kr. (2021—3)
Proti
malokrvnosti
Železnaio vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njej. Svetosti papež-:
ima v sebi 9Qkrat več železa
kakor droga po reklami nezaslužno sloveča ehina-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v       III. (1368—10)
Vsled tega največje Juin.it o za izdatnost tega vina pri inalokrvnih. nervoznih ali vsled bolezni OMlabellh OHebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju.
Kdor želi povsem
OTojeuTrsu.
naravno, zdravo in dobro vino ali grozdje
kupovati, najde oboje po povoljni ceni na izber v Sv. .1 ti mi.
Vin svetojanskih nam ni treba hvaliti, ker so že oddavna povsod na glasu in znana za dobra.
Z razloga, da so mnogi, koji so prišli k nam v Sv. Janu kupovati vina, bili odvr neni z izgovorom, da v našem kraju ni vina, dajemo to objavo v glasila, in poživljam* interesente, da se izvolijo osobno preveriti, da imamo dosti vina na prodaj, in ker so baš letos rodili vinogradi zdravo in lepo grozdje, bode obilna trgatev.
Za pristnost in dobro kakovost vina in mošta jamči (1878
Poglavarstvo upravne občine v Sv. Janu
dne 20. septembra 1900. Načelnik: Sambol. Beležnik: Dubić.
ta
co
Q3
>co
L0DEN
za obleke „ i»l»£see
Itaveloke
co
"5 2 «
— C c
»O o —
športne obleke q O
uraaesU.ee i_ >
■js**1 SUKNENEGA BLAGA
za moške obleke (i&ss-g
IsTaJ^rečja zalog-a
raznega blaga za
Najmodernejše
ZIMSKE SUKNJE
Orno in modro tkano blago (Kanimgarne), set lot od 14 3.— naprej.
"Vzorci stizikOTr prosti. ~M
°dtol*Swtae KASTNER & OHLER, GRADEC
I
„Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
Npitalake ulice št. 2.
ZfcTa]ari3.p ln prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najkniant-nejših pogojih. (1877—17)
Fosojila. na vrednostne papirje proti nizkim obresti ni.
Zavarovanje proti knrzni izgubi. Fromese k vsem žrebanjem.
Sprejem stroje c3.exi.arri.ila. vlon na vložne knjižice, na tekoči račnn iu na giro-konto s 4° „ obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. ^slcompt rra.eri.jlc najkulantneje. Borzna narožlla.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lutaj— in tisk „Narodne Tiskarne
74