60
Iz državnega zbora.
Načrt poravnave zarad podaljšanja koncesije za
severno železnico.
V državnem zboru in v časnikih dela veliko vriša vprašanje, ali naj država odkupi severno železnico, ali naj podaljša koncesijo.
Veliko občinstvo, ki nima časa ne brige, podučiti se, pri čem stoji to vprašanje, je večidel mnenja, da ima tudi pri severni železnici, tako kakor je pogojeno to pri novejših železnicah, država pravico, zdaj, ko koncesija poteče, prevzeti železnico v svojo last, in k večem plačati vozne stroje, vozove ali poslopja. — Toda pravna razmera pri tej železnici je vsa d ruga. Koncesija podeljena je bila za 50 let leta 1836. , ko še ni bilo pri nas druge železnice, in ko se je še mislilo, da s severa proti Dunaju ne bo več vožnine, kakor onih par tisuč ljudi, katere je dos daj privažala na Dunaj pošta in ono blago, kar se ga je privažalo in odvažalo na pari-zarjih na oni poti.
Se ve, da je 501etni obstanek železnice kazal prav očividno blagodejni vpliv železnice enako za severne dele države, kakor za Dunaj sam. In tako je danes severna železnica (večidel v rokah Rotschildovih) ena najboljših glede prometa in glede dobička.
Par let pa, odkar je nastalo več železnic, ki vežejo one severne kraje z južnimi, vidi se, da tudi severna železnica pojema, delnice po 1000 gold., ki so prinašale uže po 200 gold. ali blizo 200 gold., prinašalo zdaj le še po 120 gold., kar je, se ve da še zuairaj bogat dohodek.
Vlada predložila je uže en načrt poravnave, katerega je pa po preveč nasprotnih glasovih zbornice zopet umaknila. — Potem naprosila si je pri najvišji sodniji oziroma njenemu predsedniku Schmerlingu pravnega mnenja na vprašanje, kolika je pravica države do severne železnice po pretekli koncesiji. To pravo mnenje je podlaga novemu načrtu in je tudi povod za to, da vlada nikakor ne misli več na to, železnico sedaj prevzeti, posebno zavolj tega ne, ker bi morala izdati za-njo neprimerno visoke svote in bi prevzela samo mali del, sedaj uže velike mreže te železnice.
Nov načrt pogodbe, po kateri se ima koncesija podaljšati, obsega po popravkih, sprejetih v pododboru železniškega odseka sledeče točke:
§. 1. določuje, da k severni železnici v smislu pogodbe spadajo poleg glavne proge tudi vse stranske železnice, ki so bile kasneje dovoljene in pa one, katere ima družba železnice vsled te pogodbe dodelati v prihodnje. Vse te železnice so ena celota, so predmet nove koncesije in pripadejo svoj čas državi v last. Vse dosedanje posebne izjeme prenehajo z novo koncesijo, katera bode edino veljavna.
§. 2. določuje vse točke, katere bo imela obsegati nova koncesija glede pripada v last države, glede pravice države pred odkupiti jo, glede varstva zoper konkurenčne železnice, glede prevažanja vojakov, pošte, telegrafov in to tako, kakor so državi najugodnejše pogodbe z drugimi železnicami; dalje, da se ima delniški kapital poplačati ves v teku koncesije, ravno tako dolgovi na prioriteto in pa državno nadzorstvo.
§. 3. določuje nadrobnosti zarad prevažanja pošte in poštnega osobja, kaj se prevaža zastonj, kaj proti odškodnini.
61
§. 4. določuje, da ima nova koncesija trajati do 31. decembra 1940., s tem dnevom preide vsa železnica, vsa poslopja, vsi vozovi itd. v last države, in sicer vse razun vozovja brezplačno, vozovje pa se plača po nepristranski cenitvi.
Reservni zaklad ostane družbi.
Železnica se mora državi prepustiti neobremenjena. Ako bi ne bili poravnani vsi dolgovi, izročiti ima družba v skupno oskrbovanje plačevalni zaklad, v katerega mora družba z 31. decembrom leta 1886. počenši plačevati iz svojih sredstev po 63.063 gold. 2 kr. v srebru in pa po 19.648 gold. 52 kr. v papirnatem denarji vsako leto.
(Konec prihodnjič.)
69
Iz državnega zbora.
Nacrt poravnave zarad podaljšanja koncesije za
severno železnico.
(Konee.)
§. 5. določuje, da ima država s prvim januarijem 1. 1904 pravico, vso železnico odkupiti proti temu, da družbi za ostali čas koncesije plačuje družbi poprečen čisti prinos od zadnjih 7 let, po odbitih dveh najsla-bejih letih. V tem slučaji preide plačilni zaklad v last države.
§. 6. določuje, da ima družba državi povrniti do sedaj plačana poroštvena plačila za moravsko-šlesko severno železnico v svoti 8,088 657 gold. 21 kr. in pa 4% zamudne obresti v teku 6 mesecev po potrjenji pogodbe.
Računi vseh delov severne železnice imajo vpri-hodnje biti enotni.
Ravno tako ima si družba sama preskrbeti in je ^ato porok z vsem imetjem in dohodki, potreben denar za dodelanje zgradbe one železnice. — Družba iz naslova državnega poroštva tudi za preteklost nima ničesar zahtevati.
Za to, ker se družbi podaljša obrok za pripad železnice Jedlersee-Ganserndorf-Marhegg in pa Oderberg do pruske meje, ima družba državi v 6 mesecih po sklepu pogodbe plačati odškodnino 1,314.732 gold. 11 kr.
§.7. določuje pravico države, odločevati vožnino na severni železnici in to tako, kakor so sedaj najnižje pri državnih železnicah.
Kot meja, na katero naj se pri tem država ozira, se določi prinos železnice, in to tako, da naj bi obstoječih 74.51 iy4 delnic po 1000 gold. c. d. = 1050 gold. a. v. prinašale na leto po 105 gold. (vladin načrt imel je še 112 gold.).
Dalje odločuje ta §., kaj vse se sme pri računanji odšteti od dohodkov, namreč pravi stroški prometa, davki, pokojnine, zdravništvo, obresti in amortizacije (povračevanje) prioritet in delnic.
Pododsek je ravno pogoje tega §. še na vse strani poojstril razun tega, da je z znižanjem dohodka od delnic od 112 na 105 gld., pa tudi še z druzimi določili, vladi preskrbel veliko prosteje določevanje vožnine, posebuo pa odločil vožnino za premog iz ostravsko-karvinskih jam do Dunaja in pa do mest na poti po najnižjih sedanjih vožninah.
§. 8. določuje, da so vožnine, katere določuje trgovsko ministerstvo, smatrati za najvišje, pod katere sme družba segati, dalje, da se imajo vožnine in vse tudi osebne polajšave javno razglasiti.
§. 9. določuje proge za železnice, katere je vezana družba dodelati, in to v teku 2Va let po podeljeni koncesiji, namreč z Bjelica čez Tesen, Fridland, Frankstadt, Valaški Mezerič do Bistrice, dalje čez Holešau, Halein, Kremsir in se med Kremsirom in Zborovico odcepi do še ne odločenega mesta moravske transverzalne železnice ali pa do moravsko-šleske severne železnice.
§. 10—15. določuje daljne nadrobnosti, kako sme tudi sedaj uže država rabiti nekatere dele severne železnice.
§. 16. našteva 10 krajnih železnic, katere je vezana družba severne železnice na lastne stroške dodelati v teku 5 let.
§. 17., 18. in 19. določujejo še nadrobnosti glede teh in pa druzih krajnih železnic.
§. 20. obsega popolne odpovedi družbe glede vseh ugovorov in pravic glede preteklosti.
§. 21. določuje, da ima severna železnica svoje pravila v soglasje spraviti s to pogodbo,  in vse potrebne
vknjižbe   v nji utemeljenih pravic za državo preskrbeti na lastne stroške.
§. 22. določuje takso od koncesije.
§. 23. določuje, da zasebne pravde iz te pogodbe razsoja deželna sodnija dunajska.
§. 24. Od strani vlade dobi pogodba veljavo še le z odobrenjem po ustavni poti, ako bi se to do 10. dne aprila 1885. ne zgodilo, družba severne železnice ni več vezana.
§. 25. določuje,  da se izdelate dve izvirni nekole-kovani enakoglasni pogodbi.