100. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. maja. XXIV. leto, 1891. MM MOD. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og e rak o dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr , za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mosor, po 30 kr. za četrt leta. — Za t njo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za. oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up r a vn i fitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Oprav ništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V zlato Prago! Še malo dnij in otvorila bo bode v slovanski, Btostolpni Pragi deželna razstava, ki bode izredno krasna in znamenita. Celo nemški strokovni listi pišejo z velikim priznanjem o njej in poudarjajo izborno njeno osnovo in njen izvirni, pristno slovanski značaj. Razstava ta otvorila se bode uprav o stoletnici obrtnijske razstave, ki se je 1791. 1. priredila v Pragi, in bila Bploh prva obrtna razstava v Evropi. Pred sto leti bil je za razstavo poseben povod, kronanje kralja češkega. Cesar Leopold dovolil je bil s posebnim reskriptom, da se krona in druge insignije, ki so se za sedemletne vojne bile odposlale na Dunaj, zopet vrnejo v Prago, in da bode dne 6. septembra 1791 kronanje. V povišanje slav -nosti kronanja priredila se je obrtnijska razstava v dvoranah Klementinuma (vseučilišča.) Dasi je na češkem že od nekdaj cvelo obrt-nijstvo in je pred sto leti v raznih obrtib bilo 52.336 mojstrov, 19.884 pomagačev in nad 48 000 vajencev, se je razstave vender udeležilo le 150 razstavljalcev. To število je za naše dneve neznatno, za tedanje Čase, ko so prometne zveze in občila bila še jako jednostavna, pa je bila ta udeležba popolnoma primerna in povoljna. Nasproti skromni razBtavi pred »to leti bode letošnja deželna razstava v besede pravem pomenu velikanska in sploh jedna iztnej največjih in najznamenitejših razstav sedanje dobe. Razstava, ki je pod pokroviteljstvom presvetlega cesarja, obsezala bode izključno le proizvode in pridelke iz Češke, razdeljene v 2G skupin. Razven teh je Še jedna mejnarodnn skupina za patente. Razstavinski odbor postavil je dvajset poslopij, mej temi obrtnijsko palačo, ki zavzema 12.000Q metrov. Poslopje za stroje zavzema 7100^ metrdv Ves prostor, kar ga je odbor porabil za razstavo, zavzema 35.000 metrov, potrošilo se pa je 950.000 gold. Zasebni paviljoni, katerih je 106, zavzemajo tudi 35.000 □ metrov, njih zgradba stala je 1,200.000 gold. Razstava bode pristna slika kraljevine Češke v vseh njenih obrtnih in tovarniških strokah. Zato bode vzbujala zanimanje tudi daleč izven Češke, saj je češko tovar-ništvo in obrtnijstvo na jako visoki stopinji, glede sladorja, strojev, stekla, grauatuih uakitov i. t. d. pa sluje po vesoljnem Hvetu. Na tej razstavi bode torej prilika opazovati kraljevino Češko v vsem njenem prirodnom bogastvu, gledati pa tudi, kuko to bogastvo aluži obrtniji, trgovini, tovarništvu. Češka zavzema glede priroduega bogastva mej vsemi avstrijskimi krono vi nami prvo mesto, ona je avstrijske krone glavni biser, in v njenem ozemlji uahajajo Be izimši sol, vse rude, vse mineralije, kar jih je sploh po vsem cesarstvu. Jednako odlična je pa tudi češka obrtuost, ćeško tovarništvo, katero je svojim znamenitim proizvodom utrlo pota tudi v daljno inozemstvo. Isto tako je Češka glede racijonalnega poljedelstva, gozdarstva, ribarstva in celo glede lova prva v Avstriji. Kaj premore dežela v vseh teh strokah, kazala bode v prelepih izvodih in jako poučno baš deželna razstava, in že zaradi tega bode že s praktičnega stališča vredno, ogledati si razstavo, ki bo jo priredili naši severni bratje in na kateri bo bodo videli vsi novodobni izumi, od fonografa do stroja, ki dela led, od električne železnice do , bal Ion captiv" in vsi pridelki in proizvodi iz Češke, katere bode v glavnih poslopjih in 106 ukusno zgrajenih pavilijonib izložilo nad 6000 razstavljalcev. Je pa še drug moment, zakaj treba obiskati deželno razstavo v Pragi. Rekli smo že v začetku tega članka, da bode razstava imela jako izviren slovansk značaj. In baš zaradi tega bode posebno znamenita. Mi Slovenci in vbi avstrijski Slovani sploh živimo preveč vBak is se. Ni ga pravega občevanja mej nami, zaradi tega se ne poznamo, zato slovanska misel ne napreduje in to je vzrok, da ima nemški upliv v nas toliko silo, a ni pravega slovanskega mišljenja, pristno našega duha, da mesta nemške kulture Še ni zavzela kultura slovanska. V tem oziru bode pohod deželne razstave v starodavni Pragi, kjer ima vsak kamen svoj zgodo-vinsk pomen, kjer vsaka odličneja zgradba vzbuja spomine na slavno preteklost, a tudi na tužne dneve severnih naših bratov, velicega pomena za vsacega. Praga je slovansko mesto, glede Slovaustva prvo v vsej tostranski polovici in smelo trdimo, da so Čehi bili in so vedno še naši politiški voditelji. Kakor se bode torej na razstavi sami kazal napredek in deloma prvenstvo na obrtnem, trgovinskem in ekonomičnem polji, istotako se bode lahko vsak preveril, kako krepek je obtok narodove krvi v Žilah mesta Praškega. Marsikdo te bode v Pragi oavzel drugega duha, videl bode na svoje oči, kako treba biti odločnim, ponosnim, delavnim, da se dosežejo pravi uspehi, čutil bode mnogokrat le premočno veliko razliko mej Čehi in nami, mej zlato Prago in recimo — belo Ljubljano. Iz vseh teh in še drugih razlogov bilo bi iskreno želeti, da bi Slovenci mnogobrojno udeležili se razstave v Pragi. Čim bolj bodemo Slovani mej seboj občevali, tem bolj se bodemo spoznavali, tem živeja bode naša vzajemnost in solidarnost, tem večje naše sile in kot naravna posledica, — naši uspehi. Zato, komur dopuščajo razmere in čas, brez odlašanja — v zlato Prago! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. maja. O notranjem itoložajl. Po odpovedi levičarjev zraBel je greben njihovim glavnim organom in zatorej ne nehajo poudarjati, da se je položaj levice v državnem zboru v zadnjih tednih izdatno poboljšal. Pravijo, da se v kabinetu čujejo tehtni glasovi, kateri ne odobravajo grofa Taaflea ljubezni ilo Slovanov! Mej poljskimi poslanci je, po mnenji nekaterih teb listov, močna frakcija, katera Bili na zvezo z Nemci. Stari nasprotniki Nemcev, kakor Czerkavski in Rutkovski, hi' sicer upirajo na vso moč tacemu preobratu, ali izgubili so svojega vodjo, kneza C/artoriskega, ki je pozvan v gospodsko zbornico. Po mnenji teb listov mora prej ali slej priti zveza nemško-poljska, ali z dovoljenjem grofa Taaflea, ali pa proti njegovi volji, kajti ugled grofa Taaflea se je v zadnjih tednih mnogo zmanjšal. Nemci obrnili so mu hrbet in mu prepustili, da si i5če zaveznikov mej husitskimi demokrati, kateri naj mu množe fevdalno-klerikalne njegove čete. V jednako ošabnih izrazih kaže ee, da je pač bilo ueopravičeuo ono upauje, katero je gojil ministerski predsednik, ko je mislil, da bode kedaj mogel prekrstiti levičarske volkove v krotke ovčice, katere se bodo dale voditi po istih stezah, po katerih je vodil nekdaj bolj krotke sta-ročeške zastopnike mebkejega slovanskega naroda češkega ter jih res srčno privedel do pogina. Mladočeska adresa, Adresnemu načrtu Mladočehov se žalibog neso pridružili niti poslanci Češkega fevdalnega velepo-sestva niti moravsko-češki poslanci. To je srčno obžalovati, ker pod tem trpi le češka stvar in ugled češkega naroda, ki se kaže nesložen v tako važ- nem in kritičnem trenotku. Upali smo , da se bode našel vsaj pri adresi kak način, kako združiti v jedno samo kompaktno celoto vse zastopnike naroda Češkega. Ker se pa to ni zgodilo, ne moremo druzega, nego da srčno obžalujemo ta neugoden fakt, ki se ni dal preprečiti. Levičarska adresa. Navzlic izjavi levičarjev, da bodo predložili svoj načrt adrese, se vlada grofa Taaflea nadeja za trdno, da bode načrt Bilinskega pridobil večino v zbornici. Postopanje levičarjev ni napravilo v zbornici onega utiša, ki so ga pričakovali. Celo v liberalnih krogih Be ne zmatra stvar resno. Nekateri levičarji bi se zdržali glasovanja, to pa le za slučaj, da bi Mlado-čebi glasovali za Bilinskega načrt ali pa se zdržali glasovanja, če bi pa Mladočehi se odločili glasovati proti Bilinskega načrtu, potem bi levica postavila vae svoje sile v boj proti Bilinskega adresi Te usluge pa Mladočehi prav gotovo levičarjem ne bodo storili. Avstrijsko-svicarska trgovinska zveza. Švicarska spada mej države, s katerimi hoče Avstrija skleniti trgoviusko zvezo. Za izvršitev kaže vbo dobro. Zadnji čas pa se je prikazala neka nepričakovana ovira. Kmetijska centralna društva švicarska poslala so zveznemu svetu protest, v katerem pravijo, da če zvezni svet pošlje posebnega kmetakega delegata na Dunaj za obravnave, bodo sklicala ljudske shode proti novemu carinskemu tarifu. Kakor kaže, pa zvezni svet, ne bode mogel ustreči tej želji, ker bi se potem oglašale še druge »kupine z jedoacimi zahtevami. V nanje ilr/ćit'e. Italija in Moltkejcv pogreb. Iz Berolina se poroča, da ni res, da bi bil italijanski ministerski svet prepovedal italijanskemu vojaškemu atacheju v Berolinu, udeležiti se pogreba Moltkejevega. Pač pa je italijanska vlada po svojem poslaniku v Berolinu, grofhl Launayu, dala poročiti, da italijanska vojska zaradi kratkega časa ne more poslati posebne vojaške deputacije k pogrebu, zatorej je vojaški atacho zastopal italijansko vojsko pri pogrebu Poslanik grof Launay šel je za pogrebom koj za žalujočimi člaui rodbine v vrsti vitezov reda Črnega orla, kateri red mu je bil podeljen ob priliki italijansko-nemške zveze. Delavski nemiri na Francoskem. V raznih krajih na Francoskem prišlo je pri pruzno\ anji 1. maja do krvavih bojev mej anarhisti, vojaki in policijo. Tako v Lyonu, vCli-cby-u in v Fourmiea-u. V zadnjem mestu je bilo po zadujnih poročilih 7 delavcev ubitih in 12 ranjeuih. V Parizu, ki je bilo nekdaj najbolj revolucionarno mesto, minul je 1. maj mirno. Dratjlnju v Nemčiji. Socijaluo-demokratiška frakcija v nemškem državnem zboru namerava staviti interpelacije na vlado, kaj hoče storiti vlada gled6 na vznemirjajoče naraščanje žitnih cen in podraževanje kruha, Antlsetimizem v pruski zbornici* Tudi pruska zbornica imela je te dni svojo debato o Židih. Poslanec baron H ammerstein je poročal, da so bili nekateri refHrendarji kazenskim potom prestavljeni, ker neso hoteli nečega židovskega tovariša vsprejeti k svojemu omizji. Justični nuni ter je odobril postopanje uadsodiškega predsednika, ker so dotični referendarji zakrivili anti-semitično demonstracijo, katera se ne sme trpeti. Želel bi bil le. da se je stvar idividueluo preiskala, ter da bi se bilo dognalo, so li pri vseh bili unti-semistični motivi za njih postopanje. Na to se je razvnela precej burna debata o antisemitizmu, ter bo je oglašalo mnogo govornikov za in zoper židovstvo. iVt'f maj. V obče minol jo dan prvega maja še dovolj mirno, ker so z jedne strani delavci sami se pokazali še dosti pametne in zmerne, z druge strani pa so povsod, posebno v velicih delavskih središčih, dotične vlade z izdatnimi sredstvi skrbele za vzdrževanje javnega reda. V nekaterih krajih posebno v Rimu pa je vender prišlo do krvavih prask mej delavci, katere so razburjali anarhistični agitatorji in mej obroženo silo, ter je bilo na obeh straneh več ranjenih in tudi mrtvih. Vender so bili to le pojedini slučaji, kateri pa fcažejpj da ae bu4e treba resno pečati z mirno rešitvijo vedno bolj perečega delavskega vprašanja. Delavski shod v Hitnu. Mej vsemi, delavskimi shodi 1. maja imel je najbolj buren krvav konec shod, ki so ga priredila razna delavska društva na prostoru Santa Croce. Govorniški oder bil je okrašen rudečo z zastavo re-publičansko socijalno-demokratifikega društva ,$io-ventu operoea" iu s črno zastavo „Oberdaokovega" društva, fci se je ofcjtno prjdru$iJo anarhistom, kf |o sploh imeli glavno besedo na tem shodu in v prvi vrsti prouzročili, da je tekla kri, akopram so oblastva postopala jako obzirno. C i p r i a n i sam, jeden najstrastnejših anarhističnih agitatorjev svaril je množico. „Danes prosimo, rekel je, jutri bodemu ukazovali. Kdor vas danes hoče zapeljati do nasilstva, ne ve kaj dela. Glejte, povsod blišče se bajoneti. Združite se in čakajte. Danes je dan miru, zdaj smo se samo šteli, kadar bode treba delati, dogovorili Be bodemo na tihem. „Idite in pripravljajte se." Nastopil je drug govornik ter kričal: „ Dejan j je treba a ne besed" V tem trenutku zgrudi se nek orožnik z nožem zaboden, orožniki naskočijo delavce, čnjejo se streli iz revolverjev in konjištvo pridrvi ter razžene razsajajočo množico, ki Be je razpršila na vse strani. Mnogo ranjenih prenesli so v bližnjo vojaško boluico. Mej ranjenimi sta tudi Cipriani iu iridentist Barzilai. Ranjenih je kacih 30, dva orožnika teško. Jeden orožnik je mrtev. — V zbornici je delavski peslanec Maffi, ki je bil sam navzoč pri shodu, izročil predsedniku neko interpelacijo na ministra zarad dogodkov. Nicotera je odgovoril, dasta vojaštvo in policija bila do skrajne meje potrpežljiva, le temu je zahvaliti, da ni teklo še več krvi. Francoska in Amerika. Mali raspor mej Francijo in severnoameriško unijo se je poravnal, ker je poslednja odnehala. V seji francoskeva senata izrazil je minister Ribot, da je Francoska pripravljena spoštovati nezavisnost Ilaiti-ja in da je vsled prijaznih razprav z vlado zveznih držav se umaknilo ameriško brodovje. S tem je vsa zadeva poravnana. Iz angleške Indije. V raznih krajih obširnega indijskega angleškega cesarstva javljajo se upori in silijo gospodujoče Angieže, da z orožjom v roki vzdržujejo svoje gospodarstvo, katero oi Be sicer zrušilo. Razun ustanka Mirancaizov ob gorenjem Indu in Munipurskih dogodkov, naznanja se zopet nov jednak slučaj. V Haki, okraji zgornje Barme, potolkli so uporniki zopet vojaško četo, ki je spremljevala necega po-litiškega residenta angleškega. Angleži odposlali so tja vojske, da kaznujejo ujiornike. Dopisi. 'A ^otiaiijskega 30. aprila. [Izv. doji | Kranjske klerikalne stranke „generalštab" v Ljub-iiaui jel je zadnji čas že drzno „rožičke* kazati, kakor polž. Vsak treznomisleč in odločen narodnjak mora vender ostro obsojati razposajeno početje nekaterih pristašev in vodij „ K atol. polit, društva". Ob jednem pa se slehern tak narodnjak polnim srcem vedeli, da se je rodilo in v življenje stopilo „Slovensko društvo", katero si je na svoj prapor zapisalo dolžnost: Skrbeti za to, da se vsakojake težnje slovenskega našega naroda v njega dušni in gmotni prid z vse bolj uspešnimi, vztrajnimi sredstvi rešijo, nego pa jih rešiti namerava Ljubljanskega klerikalnega „generalštaba" — nesrečni aparat! „Slovensko društvo" naj si bo v svesti, da uživa na deželi, zlasti tu v Notranjski, polno in nepresiljeno zuupanje prostega kakor tudi izobraženega naroda v istej meri, kakor v metropoli kranjski, a pridobilo si je bode še v veliko večjej meri, ko stopi s svojim delom mej ljudstvo na deželi! Odkar je to društvo vrglo pri zadnjih mestnih volitvah Ljubljanskih — ob tla klerikalnega zmaja z vsemi njegovimi nakanami, vzradostil se je vsa-kater izmej nas nad to zmago, ker nehote zanimal se je za ta boj, in nehote sledil njegovemu koncu, kaj čuda potem, če je iz srca čestital in želel poštenemu boju — pošteno in častno zmago! Tako je prav! Časi so minuli za zmage tacim „junakom", kakor jih šteje Ljubljansko „Kutoliško politično društvo" mej svoje duševne vodje, minoli jim bodo pa polagamo tudi še za nekatere druge točke njih programa 1 Masa slovenskega naroda ni več gradivo, iz katerega bi si delala kapital taka družba, ka-keršua je vaša Ljubljanska — klerikalna. Kam pridemo Slovenci, če bi imeli biti sužnji takemu go-spodarstu, kakeršno razteza zadnji čaB kremplje po naši deželi i u njenem središči! Prej ko se tedaj uniči ta klerikalno-jezuvitski zmaj, boljše za nas! Pri zadnji državnozborski volitvi spravila je sicer t* stfanka svojega kandidata pod streho, — — nu jaz jej zagotovim, da je to bil nje prvi in za&NJ uspeh; oči zavednih volilcev obrnene so bile te dni na Ljubljanske volitve, zmaga BSlovenskega društva" poučila jih je v marsičem, a jih 1146 manj tudi spodbudila k — pametnejšemu ravnanju. Slovenci potrebujemo sposobnejših in delavnejših, da ne rečem: značajuejših mož na D u naj i in v Ljub-1/anj, nego so baf; Kalan in drugi taki* in jednaki junaki svetohiinss^ga kalibra. In tacih značajnih Svož dati nam mora le „Slovensko društvo! — — •■ — Iz Gornjega grada 3. maja. [Izv. dop.] Dopisa .Slovenca" z dne 25. in 28. aprila o naši občinski volitvi sta prav čudapolna in neresnična, kajti naš dopis v ,Slovenskem Narodu" z dne 22. aprila t. 1. pač ni v nobenem oziru jednak dopisom „Vahte" v Celji, še manje je pa izviral od nemško-liberalne stranke; isti bil je mogoče marsikateremu pregrenek, pa vender popolno resničen. Prežvekavanje razvidno je pač prav jasno le v nasprotnih dopisih. — Obžalujemo pa propalo stranko, da v svoji jezi ne vo druzega, kot nas z neresnicami napadati. Prejšnji volilci. Iz ucltel Jakih krogov 30. aprila. [Izv. dop.] Nemške slovnice za ljudske šole po Slovenskem namesto sedanjih spisuje, kakor sem iz zanesljivega vira poizvedel, gimnazijski ravnatelj gospod P. Končnik v Celji prav pridno. „Prvo nemško slovnico", dodano nemškemu abecedniku, je g. spisatelj Že odposlal v rokopisu na Dunaj. Je-li bo s šolskim letom 1891/2 že upeljana, ne morem še povedati. Ako bi se šolske oblasti sčasoma izrekle za latinico, potem bode tudi ta knjiga tiskana z latiuskimi črkami, kar bi se pa smelo že zdaj zgoditi, ker je „Prva nemška slovnica", združena z čisto nemškim abecednikom, namenjena le šolcem na spodnji, oziroma na srednji stopnji. Nemške črke naj bi nastopile po takozvanih slovensko-nemških šolah še le z letom, ko je otrokom na nemških šolah pričeti z latinsko pisavo, tedaj : na jedno- in dvorazrednicah 4., na troraz-rednicah 3., na četverorazrednicah 5. šolsko leto, na peterorazrednicah pa v drugem poluletju 3. šolskega leta, t. j. v 3. razredu. Ker rabimo Slovenci latinico, bi se naši dolarji veliko poprej naučili nemško čitati in pisati, ako bi se tega učili najpoprej na podlagi njim že znane latinice. In koliko bi bilo s tem olajšano delovanje dotičnih učiteljev, učiteljic! To bi bilo v istini modro postopanje pri pouku v „drugem deželnem jeziku" ! Rečeni gospod spisuje sedaj „Drugo nemško slovnico" v okviru razširjenega stavka. Bodimo mu hvaležni! Kaj pa spisujejo gospodje ravnatelji, glavni in vadnični učitelji na c. kr. učiteljiščih, ter mnogi c. kr. okr. šolski nadzorniki po Slovenskem za naše ljudske šole, mi ni znano. — „Z združenimi močmi" toliko vrlih slovenskih strokovnjaških pisateljev bodemo sčasoma vender dobili zaželjenih Šolskih knjig: nerabljive se bodo z novimi rabljivimi nadomestile, stare pomanjkljive pa „popravile" ter .očistile peg" in marog. Ko vse napreduje, tudi šolstvo ne more, ne sme zaostajati. S takimi knjigami v rokah se bodo učenci ložje in raje učili, učitelji bodo vese-leje in uspešneje poučevali, stariši bodo imeli vs!ed tega še večje zaupanje do tu in tam drzno natol-cevane nove šole in — kultura mej Slovenci bi Be še hitreje širila. Vsaj polukajo tudi odrasli še časih v šolske knjige, zlasti v one, iz katerih so se nekdaj najraje učili. Dajte torej gospodje, možje za to sposobni, našim šolarjem dobrih, prav dobrih, izvrstnih učnih knjig, pa po ceni (sedanje so še vse predrage) in vi ste neizmerno veliko storili za izobrazbo milega naroda našega. Slovenec je v obče že toliko napredoval, da mu berivo srednje vrednosti že več ne ugaja; on že rad sega po dovršenih sestavkih. Privoščimo mu dobre, tečne hrane za njegovo »mehko srce* in za njegovo bistro glavo! J. Iz Skoči Jana pri Turjaku 2. maja. [Izv. dop.] Rokovnjaštvo pričelo se je zopet v pravem pomenu besede širiti tu po naših hribih in gričih. Že lansko poletje klatilo se je več izmikačev-ciga-nov po naših gozdih, koji so pa večinoma le malenkostne reči uzmali. Letos so pa, kakor se kaže, prišli na „majales", ter posebno dobro zadeli. V dan 1. maja zvečer vlomili so pri gostilničarju Alek-siju Šmucu v Malih Lipljenih v prodajalnico. Od- nesli so do 80 gld. v gotovini, dalje masla, slanine, žganja, platna, sukna in druzih drobnjav. Sfetgtta vrednost ceni se na 300 gld. Pri SOSadj anUj ao pa razne obleke, katera ae je su&Ja v fepzjofen. Pričeli so pa kaj premeteno svoje ssfcovagadkn delo. Psa, koji je lajal, pridobili so z kruhmn, dalje so glavna vrata pri hiši in hleva dobro zapazili, da ljudje ne bi mogli iz hiše, ko bi se prebudili. Na to so pa okno izdrli ter znosili, kar so mogli na vrt in ondu še le izbrali, kar je bilo zanje. Sledijo ae, kakor se govori, proti razvalinam starega čušperskega grada. Dan pred činom povpraševala sta dva cigana, če ima dotičnik ie prodajalnico, kar se jima je pritrdilo. Iz tega se sklepa, da sta prišla prejšnji dan opazovat, drugi dan jih je pa več prišlo na delo. Oblastva naj bi vendar malo strožje postopala proti vlačugarjem, da se ne bodo živeli razni rokov-njači le o revežu kmetu. K. Domače stvari. — (G 1 a s b e n o-dek lam ato r ičn a akademija), prirejena preteklo soboto na korist ubogim dijakom obeh gimnazij Ljubljanskih, napolnila je redutno dvorano do zadnjega prostora. Uspeh bil je v gmotnem oziru jako povoljan, v giasbenem oziru pa izvrsten. Mešani in moški zbor, v katerih je nastopalo nad 200 dijakov pevcev, odlikovala sta se po zvonkih glasovih in izredni izvežbanosti. Pe-valo se je jako točno in z vsega priznanja vredno sigurnostjo in poslušalci dobili so preprijeten utis, da je izborni pevski materijal, nahajajoč se mej gimnazijci, pod vodstom mojstra Foersterja pridobil si nenavadna uglajenost in spretnost in da nam glede pevskega naraščaja ne treba biti v skrbeh. Razen glasbe bila sta na vsporedu tudi dve deklamaciji. Prva deklamacija bila je prizor iz Grillpar-zerjeve nedokončane drame nHannibalH. Nastopili so trije dijaki (BraČič, Herle in Muršič) in svojo uiogo dobro rešili. Vender se nam dozdeva, da bi se bilo lahko izbralo kaj boljšega, nego je ta odlomek iz Grillpar-zerja. Druga deklamacija bila je Stritarjeva „ Prešernova oporoka." K. Šavu i k, ki ae je bil v jedni prejšnjih točk pokazal vrlega spremljevalca na klavirji, ugajal je kot deklamovalec izredno vsem poslušalcem. Omeniti nam je še P. Drahslerja zelo nadarjenega in izvežbanega goslarja in pa vojaške godbe, ki je pod vodstvom kapelnika Ne mrave svirala z običajno precizuostjo. Vse točke bile so vsprejete z obilnim rokopieskom in dobroklici. Pri sjilošnjem in zasluženem priznanji pa se je čula opazka, da so nekatere točke bile nerazmerno dolge, kajti v toli tropični vročini, kakeršua je bila v soboto v redutni dvorani, vstrajati poltretjo uro, ni mala stvar. — (Občni pomočniški zbor pekovske zadruge) v Ljubljani vršil bo je včeraj v magistratni dvorani pod predsedstvom goap. zadružnega načelnika Foderla, ki je v slovenskem govoru razjasnil uamen pomočniškega zbora in razsodišča. Izvoljeni so bili: načelnikom Ivan Porenta; v pomočniški odbor: Ivau Žužek, Anton Doli nar, Fran Mrak, Martin Sla je, Fran K ar I i č, šestega odbornika, ker nobeden ni dobil nadpolovične večine, imenoval bode mestni magistrat kot obrtno oblastvo. V zadružni zbor mojstrov izvoljeni bo bili gg. Fran Karlič in Anton Dolinar, v razsodišče kot pravi Člani: Ivau Porenta, Anton Dolinar in Fran Mrak, kot namestnik Ivan Žužek. Potem načelnik pekovske zadruge gosp. Fbderl zborovanje sklene, zahvalivši se na pomočnikov lepi udeležbi. — (Petindvajsetletnica bitke pri Kustoci. ) Odbor izvoljen pri zadnjem skupnem shodu v magistratni dvorani uravnal je svoja opravila in volil načelnikom g. Foderla, I. namestnikom g. Ferdinanda Pfeiiorja, II. namestnikom Jurija M i hal i ča, tajnikom g. Albina Ar ko ta blagajnikom g. Jakoba Cika, kontrolorjem g. Ivana Skubeta. Z ozirom na predlog, da se postavi spomenik v spomin 251etnice bitke pri Kustoci v parku pred novo cesarja Frana Jožefa vojašnico, se bode mestni zbor Ljubljanski takoj naprosil, da blagovoli odstopiti v ta namen potrebni prostor. Spomenik bode lepa okrašena piramida z napisom, na podnožji pa bodo zapisana imena junakov 17. peš-polka, 7. iu 19. lovskega kranjskega bataljona, ki so bili pali v bitki pri Kustoci. Izvršitev dela izroči ue domačemu kamnoseku in se spomenik odkrije se primerno slavnostjo dne 4. oktobra na cesarje? imendan. Oklic za prostovoljne darove se v kratkem priobči po Hitih. — (Od južne meje) nam pifte prijatelj I)-n: Mej domačimi stvarmi v št. 95 pišete, da je šio toliko in toliko učenk obrtne šole v Ljubljani v razstavo obrtnih in umetnih izdelkov v Trat. O tej razstavi sami prilično več! — Danes me vse drugo žuli! Videl sem slučajno mimogrede to krde-lice učeče se ženske mladine iz aaše matuške slovenske Ljabljane. Čedni obrazki to m še v Čednejih opravah! In tudi sem jib koj po petji poznal, od kod da pri leto te pisane ptičice! U, u, kako nam zatemni prvi ugodni utis lista preš-mentana Bpakedrana nemščina »izza visokih in nizkih L j u b j a n h k i h zidov" v slovenskih us-ticah . . . ! In bila je samota. Aber wan ber-mer cafe trinken . . . vrir haben sic h schrecklich unterholten . . . No, da so Ljubljanske .Nemke, to je kazal jezik, ali da so učenke obrtne šole povedali ste Vi. To so torej bodoče učiteljice slovenskim dekletom! Zopet nov, Živ dokaz, da ni krvavo treba višje slovenske šole preblagega mecena Gorupa?! — (Občni zbor trgovinskega bolniškega in podpornega društva) v Ljubljani vršil se je včeraj ob 10. uri dojioludue v magistratni dvorani. Po izvestji ravnateljstva imelo je društvo 9 častnih, 54 podpornih, 489 pravih, torej vkupe 552 članov. Za bolniške in pod-porjie stroške se je 1. 1890 izdalo 5609 gld. 53 kr., prejšnje leto 4893 gld. 33 kr. Bolniška zaklad iznaša 36.304 gld. 54 kr., podporni zaklad 36.815 gld. 77 kr., skupaj torej 73.210 gld. 31 kr. Podružnice ima društvo v Celji, KoČevji, Celovci, Kranji, Litiji, Mariboru, Ptuji, Radgoni, Novem mestu, Beljaku, Velikovci in v Slovenski Bistrici. Da je dnevni red in letno poročilo vse le nemški in zopet le nemški, za to nam jamči že „kučegazda" tega društva, ki se za vedno nemčevanje ne napenja zastonj in to je stari Matej Treun, „wohl-beatalltes Mitglied der kraiuischen Sparkasse". — (Meatnega vodovoda pisarne) nahajajo se od današnjega dne na Mestnem trgu št. 2, prvo nadstropje v prej Galetovi hiši. — (Plemstvo v avstrijsko-ogersk vojn i.) Služečih častnikov je v avstrijsko-ogeraki vojni vseh vkupe 14.273 in sicer 3203 plemičev in 11170 neplemičev. Mej generali je 185 plem. in 58 neplem. (vkupe 243.); pri cesarskih gardah 65, plem., 43 neplem (vkupe 108.); — pri generalnem štabu 1/7 plem., 175 neplem. (vkupe 292.). pri pešakih 994 plem., 6520 neplem. (vkupe 7514.) • pri strelcih 174 plem., 625 neplem. (vkupe 799.); pri konjikih 972 plem., 790 neplem. (vkupe 1762.); pri topničarjih 245 plem. 1680 neplem. (vkupe 1925.); pri ženijskem oddelku 186 plem. 409 neplem. (vkupe f>44.); pri pijonirskem oddelku 28 plem. 212 neplem. (vkupe 240.); pri trenu 21 plem. 313 neplem. (vkupe 334.); pri sanitetskom oddelku 4 plem., 70 neplem. (vkupe 74.); pri mornarici 103 plem., 275 neplem. (vkupe 438.). — — (Rujavega hrošča) prišlo je letos na milijarde, vse drevje ga je kar Črno in ob mraku leta tako gosto, kakor čebele, kadar rojijo. Občine, kukor tudi posamični poljedelci morajo brez odloga začeti uničevati ga, sicer bode škoda neizmerna. V tem oziru bilo bi pač posnemati občino Veliko Loko v Trebanjskem okraji, ki je sklenila da bode za mernik rujavih hroščev plačevala 30 kr. in v ta namen dovolila 225 gld. iz občinske blugajuice. — (Kamniško ognjegasno društvo) ima dne 7. t. m. na oi-t svojemu patronu sv. Flo-rijanu ob 8. uri sv. mašo v farni cerkvi. Pi maši I>oje kvartet tukajšnjega pevskega društva. Popo-ludne napravi isto s svojo godbo izlet na slikoviti Starigrad, kjer ae običajno razvije mej petjem in plesom prava ljudska veselica. Društveniki in prijatelji se k temu najuljudneje vabijo. — (Akad. društvo „Slovenija" naDu-naji) priredi dne 6. majnika 1891, v sredo, svojo drugo redno zborovo sejo. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. ,,Pesni," čita član stud. iur. Ivan Toporiš. 4. Slučajnosti. Lokal: Ka-Btner's Kentaura nt „zum Magistrat", I. Lichtenfels-gasse 3. Začetek ob 8ih zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Nova posojilnica in hranilnica) odprla se je včeraj v Ž u ž e m b errš k e m Gradu. V njej se bode poslovalo vsako nedeljo od 8.—9. ure dopoludne in vsak torek od 1.—2. ure popo- ludne. Ta posojilnica potrjena je od slavnega c. kr. okrožnega sodišča v Novem Mestu z imenom .Posojilnica v Žužemberku registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Denar jemlje se v hranitov od vaacega po 4 in pol na leto, torej daje se več, kakor pri vsaki hranilnici v Ljubljani. Posojuje se pofitenjakom, ki VBtopijo v društvo po 6 od sto na dolžna pisma iu le pri večjih zneskih z intabulacijo na zemljišča. Na posodo mogo dobiti samo tisti, ki spadajo pod sodni okraj Zužemberški in pa sta-novniki iz le-teh občin : Krka sodnega okraja Zati-škega, Sela in Dobrnič okraj« Trebanjskega, Toplice in Prečina okraja Novomeškega. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bruselj 3. maja. Delavcev voditelji sklenili so v sporazum ljenje z voditelji progresi-stov, da pojdejo v delavska središča in skušali preprečiti štrajk. V mnogih ohrtnijskih krajih okolu Liltticha proglasilo se je obsedno stanje. Delavci železnih in jeklenih fužin v Seraingu so sklenili, da se brez odloga pridružijo splošnemu štrajku. Bremen 3. maja. Knez Bismarck vspre-jel danes deputacijo nacionalno liberalnega odbora iz Geestemuiidc-a in izjavil, da z zalivalo za izkazano mu čast prevzamo državnozborski mandat. Gradec 4. maja. Poročila listov o štrajku v Trbovljah neosnovana. Vsi delavci v Trbovljah, Hrastniku in Ostrem so na delu. Dunaj 4. maja. Nadvojvoda Fran Ferdinand vpprejel v avdijenci ministre: Taaffea, Falkenhavna, Pražaka, Kallava, Welsersheiraba, Szogyenyija, Zaloškega, SchOnborna, Gautscha, Bacquehema, Steinbacha in stavbinskega nad-svetnika Hasenauerja. Lvov 4. maja. Stoletnica praznovala se je (kakor v Krakovem) v največjem redu. Krakovo 4. maja. Poljske ustave stoletnica praznovala se je z mašo, prostim gledališčem, zvečer z glasbeno - deklamatorično soarejo in razsvetljavo mesto. Red se ni kalil. Beligrad 4. maja. Kralj obiskal včeraj svojo mater, pri kateri je ostal dve uri. Lutticn 4. maja. Za danes pričakuje se splošni strajk v premogovih jamah na Moze-levem bregu. Ukrenile so se previdnostne naredbe. V Tilleursu, Jemapessn in Seraingu nadaljuje se agitacija. A Avernesu so delavci Duportove predilnice razsajali, zato so tjakaj konjike poslali. Razne vestu * (Konec sveta.) Nek angleški učenjak dognal je po velicih in temeljitih študijah, da bodo konec sveta dnć 11. aprila I. l!»01.; dognal je nadalje, da bodo naj večja vojska, kar jih je kdaj bilo, v času med majnikom meseca 1891 in 1892 1.; — da bodo grozni potresi, velika lakota in hude bolezni, a dne* 8. novembra 1S94 da bode vnebo-hod 114.000 živih rimskih katolikov (mej njimi bode i Andrej Kalan) ! Začetkom aprila 1901 prišel bode Kristus zopet na svet a 11. aprila bode slovesen konec sveta. O popolni zanesljivosti tega poročila ni dvomiti. * (Krvnikov zaslužek.) Januvarja meseca imela sta dva razbojnika v Gospiću končati svoje grešno življenje na vešalah, a ker Hrvatje nimajo posebnega svojega krvnika, izposodili so si ga od bratov Madjarov. Vsled velicega snega ni mogel gospod krvnik dospeti ob pravem času v Gospić, nego še le deset dni pozneje a za to zamujeno dobo zabeležil je v svojem stroškovniku pod zaglavjem „ zamuda, časa in odišli zaslužek" nežno vsotico 340 gold. — katere so mu izplačali te dni. „ (Natakar v ženski obleki.) V Berolinu ulovilo je redarstvo pred kratkim čudnega ptiča. Devetnajstletni natakar Franc \Vitzel oblačil se je zvečer v Žensko obleko, zvabil je k sebi tujce in jih oropal. Nenavadna nežnost obraza njegovega omogočila je to početje, od katerega je baje* že več let in dokaj dobro živel. * (Grozen prizor.) V neki menažariji v Belem gradu primeril so je te dni grozen prizor. Krotitelj vstopil je bil jedva v zverinjak, ko se za-čene vanj zver in ga vrže ob tla. Na pol razter-ganega rešili so ga drugi pazniki. * (Nesreča hribolažčeva.) Mantovanski knez Gonzaga, poznan kot strasten hribolazec, vrnil se je te dni v žalostnem stanji na svoj dom. V Veltlinskih gorah premogel ga je mraz, roki in nogi so mu povsem zmrznili in zdravniki ne vedo druge pomoči, nego — amputacijo. * (Barbara Ubryk) znana nuna, ki so jo 1. 1869. našli zazidano v nekem samostanu v Kra- kovo in o kateri se je tačas toliko pisalo in govorilo, umrla je te dni v blaznici. * (Nesreča na ladij i.) Na krovu oklepnice „Admiral Baudin", ki je plula v Jaffo razpočil se je parni kotel, vsled česar sta bila ubita dva pomorščaka, 14 pa težko ranjenih. Oklopnica se je vsled te nezgode povrnila v pristanišče v Pirej. * (Ljubavna drama.) V Staniaiču blizo Zombora na Ogerskem, imel je dvaindvajsetletni Anton Semlie že dlje časa ljubezensko razmerje z neko Anko KefTner, izredno lepo deklico. Stariši obljubili so nekemu bogatemu snubaču svojo hčer in se zato protivili zvezi s Semličem. Vzlic temu nista hotela ljubimca pustiti drug druzega, in ko je dekle uvidela, da se ne more ubraniti svojih starišev pretnjam in grožnjam, rekla je svojemu ljubimcu, naj ž njo skupno nmrje. Semlić bil je takoj pripravljen, šel na svoj dom po revolver in ustrelil svojo drago in sebe pri belem dnevu na sredi vasi. * (Normalna frizura.) Treznim Dancem že dolgo ni po volji, da se je mej danskimi ženami ukoreninila navada, nositi v čelo viseče koderčke a la frou - frou i u vodstvo državnih železnic izdalo je naredbo, da gospodične, ki služijo v železniških restavracijah, nej, smejo več nositi zajieljivih teb koderčkov nego normalno frizuro. Prizadete gospodične pretestujejo odločno in prete s splošnim štrajkom. * (V Uautouu) na Kitajskem je nastala neka epidemlČna bolezeu, katerej anačaja dozdaj še neso dognali. Pripisuje se ta bolezen, ki je podobna hripi in koleri, dolgo trajajoči suši. Na stotine ljudij umrje vsak dan na tej novi bolezni. s AuatliBrioova ustna voda iu zobni prašek s ohrani usta, krupu* čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo Iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega prask« 20 kr.; LSI steklenic 4 gld.; 12 škateli samo ii tfld. (bi—57) Lekarna Piccoll, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo S obratno pošto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. HHP'i"»'lMfci<>l»'I ********* I' *"*'**** 44 * ti« Tujci: 3. maja: Pri tlu lir : Baron Ibisehmaun, t'er\vitz h soprogo, Hukel, Kirchof, Schvreifrhofen, Kocli t Dunaja. — Hočevar \i Velikih Lašič. — Dr. pl, Ducca it Ptuja. - Mi belič iz Litije. — Arko in Ribnico. — jZechner, Leiter z Brežice. Apoloner, Dfbriaclier iz Št. Vid«. — Vnlentiiinaei iz Vidna, llolienberg iz Prago. -- Šavnik s soprogo is Kranju. — Laurlč s soprogo ia Trsta. Pri Nlonu t Prohaska, Mandl, Rudiscbovvskv s soprogo, Miihr, Neii, Gilliuni, Pivec t Dunaja. — Maidič iz Celja. — Demschar iz Zoletnikov. Mayer iz Gradca. — Hcheppitz, ttnejr iz Trsta. — Heiiuer, Storn iz Zagreb«. — Poltork iz Borovelj. — Mally iz Zagorja. — Smola is Ru-dolfoveg«, — Llntnger iz Maribora. — Pollaek, Malli, R*i-tarek, Demberger iz Tržiča. — |Rrasilio, Silvio, Maria, Pi-chez iz Trsta. — Koprivšek z nečakinjo iz Rudolf«ivega. Pri j n/u*'m i.olo.i % <.r u : Dreoer z Dihih)«. — Trubi, Grabner iz Trbovelj. Pri liHtnmkt'iii dvoru : Mariviu iz Gorice — tttangel i Bleda. — Kovač iz Št. Jurj«. — Šuster s sinom iz Ponikve. Umrli no v 3Jul>ljai»i : 1. maja: Frane Mavec, učenec, 9 lut, Resljeva cesta št. i, za jenko'. 2. maja: Marija TreO, tesamkoga mojstra bol« 9,'/i leta, Marija Tere.z. cesta St. lo, za jetiko. — Franc ('op, kur-jacev sin, 1 in pol leta, sv. Petra cesta št. 50, za jetiko. Ida Kordelifi, črevijarjeva hči, h mes. ,Poijaiiski trg št. B, Rronehitis. Izkaz avstro-ogerske banke ■ dne 30. april« 1891. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 402,527.000 gld. (+ 0,327.000 {jld ) Zaklad v gotovini • 244*464.000 Portfelj..... 147,046.000 Lombard..... 28,019.000 Davka prosta baii- kovč-ia reserv« . . 44,914-000 (-(+ (+ 476.000 6,66O.006 B4&.000 (— 7,514.000 „ ) Tržili cene v l^jubliani dne 2. maja t. 1. 1-------------1 A. kr U Pšenica, hktl. . . . 745 IRež, „ . . J r> 3»; j Ječmen, „ . J 4 87 0 es, - ... a so !Ajda, n . . . r>86 Proao, p ... 5 20 Koruza, , ... r> 50 Krompir, , ... 3 02 1 Leča, „ ... io'— ' Grah, _ ... 10 — iFiiol, , . . . I Maslo, kgr. . al— — 88 Mast, , 1 apeh iriSen „ — 68 — 5« el. kr. Špeh povojen, kgr. . |— rti Surovo maslo, „ . —;T0j Jajtte, jedno : . , . J!— 2, Mleko, liter . . . J— 8j Govejo meso, kgr. — tU) Tolocjo , » —]58j Svinjsko n „ 'j—!66( Koštrunovo » , 1 — 40 Pišaoec......— 70 Golob......—120 Seno, 100 kilo. . .11 1196 Slama, „ „ . . . [ 9 32 Drva trda, 4 □metr. 6 80 „ inelika, 4 , I 4,60 Meteorologično poročilo. Dan [ Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. * 0 oi 7. zjutraj. 2. popol. 9.zvečer 7369 mn. 786*1 mm. 734-7 na. 14 8° C 22-4° C 158° C brezv. si. jzh. si. jzh. jasno jasno jasno 0-00 mm. ■t s-a 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733-5 mm. 7318 mm. 732 2 mm. 15 0« C 24 8° C 16 4«i C si. bvz. brezv. si. V/.ll. obl. obl. jasno (HM mm. Srednja temperatura nad normalom. 18*7", za 6-7° in 6 2° XD-u.ri3os3s:a, "borza, dne* 4. maja t. 1. (Izvirno tHctfrafičnu Papirna renta.....»rjd. Srebrna renta ..... , Zlata renta......„ 5"/0 marčna roufa .... „ Akcije narodne banko . . „ Kreditne akcije.....„ London ....... „ Napol.........„ C. kr. cekini....... Nemško marko.....„ 4" * državne Broške iz i. 1854 Državne srečke iz I. 1864 iigrruka zlata renta 4°/0 . . . C/gotska papirna renta 5"/«, . . . Dunava rej;, srečke 5°/„ . . . Zuuulj. obč. avstr. 4*/i7» zlati zaat. Kreditne srečke...... Buđolfove srečke..... Akcije anglo-avstr. banke . Traniway-druftt. vel j. 170 gld. h. v. i poročilo včeraj 92 75 92 65 110 80 101 80 995 301 50 M6 90 9 26'/, ■V51 r.7-17'/, «80 kM. 100 . - gld 100 gld. listi . . 100 Kld. 10 , 120 . 133 182 105 101 1S0 116 I8.r> 20 161 22« ilaii^« 92 50 92 60 11085 K>2'15 996 — 30050 117-55 »•32»/, 5M 57 45 Id. 25 kr. „ 25 . . 60 , , 45 , . W , n ■ , 50 , . 50 , IjOterlJne sredite 2. maja. V Trstu: 79, 89, 74, 15, 28 V Linci: 32, 61, 72, 52, 10 Zahvala. Globoko ganjeni po bolestni iigubi našega iskreno ljubljenega in nepozabljivega očeta, gospoda Ivana Gorjanc-a usairovljenega sprevodnika južne železnice, izrekamo najiakrcnejSo in najsrčnejšo zalivalo za blago sočutje ob smrti pokojnikovi. Posebno se zahvaljujemo mnogobrojnim spremljevalcem dražega pokojnika k poslednjemu počitku in darovateljem krasnih vencev. V Ljubljani, dne 4. maja 1891. (373) Žalujoči otroci. Vsprejmem notarskega kandidata z vsaj dveletno legalno prakso. UNftop nI. junijem. Plača po dogovoru. Stajico ZE^imsit, (352—3) c. kr. nolar v Z»tl«lul. Trgovsk pomočnik dober prodajalec, izurjen v trgovini mešanega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika, Seli «vo|e uieatu takoj premeulti. — Ponudbe pod H. F. 20O vspre-jema upravništvo tega lista. (363—2) Pred letom zavaroval seje ranjki moj soprog, gospod Morlc Scbvvarzenberg, c. kr. notar, za veliko vsoto pri zavarovalnloi na ilvljenjs „THE ORESHAM" v Londonu. Te zavarovalnice Ljubljanski zastopnik gospod Ovl-don Zesohko izplačal mi je, ko sem mu predložila potrebne izkaze, zavarovano vsoto takoj in brez nobenega odbitka. Štejem si v prijetno dolžnost, iireči najsrčnejšo svojo zahvalo njemu in društvu „THE ORESHAM", katero priporočam vsakemu naj topleje. V Gornjem gradu, dno 30. aprila 1791. (367) Terezija Schwarzenberg v svojem in v imenu nedoraslih otrok. IN n j !»<> i |n o sredstvo Prebavno vino (Vinilni digest ivuni Brevmesaer) iz knezoskofijske dvorne lekarne t Briksenu Mr. F. C. Breymesserja je najbolji« in najstgurnejie sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne motit ve pre-bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (198—16) x a bolni žo i«mi o<*i Globoko užaljenim srcem oznanjamo, da je iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, tašča in stara mati naSa, gospa MARIJA TAVČAR danes dopoludue ob polu 11. uri, po kratkih a hudih mukah, previđena bč svetimi zakramenti za umirajoče, prominola v 66. letu dobe svoje. Truplo predrage pokojnice bode v ponedeljek, v 4. dan maja, ob četrt na pet popoludue v hiši žalosti, na Dunajski cesti št. 13, Bvečano blagoslovljeno ter na grobišči pri sv. Krištofu položeno v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Zadušne sv. maše služile se bodo v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, v 2. dan maja 1891. I.iik» laicur, lOprog. — Ivan in sinova. — l.ojzikn Kersnik, po roj. Ti»\«-«r n. In*' - l»r. E«lv»r. uri popoludno iz hiše žalosti na pokopališče k trem cerkvam, kjer se bode krsta pokopala v obiteljski) grobnico. Svete maše zadušnice brale se bodo v ponedeljek ob 9. uri dopolu-dne v farni cerkvi Metliški. V Metliki, dne 2. maja 1891. (372) Natečaj na službo petja, Pri Nrhskem pevskem društvu v Komboru (na Ogerskem) oddati je M 19. rinem juniju m«'mc«*ii i. I. služba ueitolfi« petju z letno plačo 000 gld. a. v. Prosilci, kateri ho izvršili konzervatorij uli vsaj kako orgljarsko šolo, ulože naj prošnje svoje, katerim so dodati izpričevala v izvirniku ali v lega-li/ovanem prepisu, pri imenovanega društva predsedstvu mi jkaNiaeJe do J. junija t. I. Izvoljenec v sprejme se najprej za leto dni na poskus, a dolžan je učiti družbenike petja vsak dan po jedno ali dve uri ter sodelovati kot pevovodja pri pevskih nastopih društva, pri koncertih in tudi v cerkvi. V /d ml) oru, doe 23. aprila 1891. (368) Za Zomborsko srbsko pevsko društvu: Dr. Miloje Milojevie m, p., Dr. Pavel Drakulu* m. p., tajnik. predsednik. Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO. Opozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzo voznimi parobrodi, da na Dunaj i nemarno urada za prodajanje vozovnic. V.stiltilo, ki prodaja na Dunaj i vozovnice za brzo-vozne parobrode Bremenske, je Klepar. Novi brzovozni parobrodi iz: Bremena \ Ameriko vozijo le 8 dnij. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu. Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice ilo llrememi. Ne kupujte od Dunajskih sleparjev vozovnic za parobrode. V Kremenu, marca meseca 1891. (210—14) Severonemški Lloyd Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne-. 63