Poltni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurl Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurl Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. U Tantov boj za mir v Vietnamu Med osebnostmi, ki se z veliko zavzetostjo in pogumom trudijo za vzpostavitev miru v Vietnamu, nedvomno zavzema posebno mesto generalni tajnik OZN U Tant. Njegova prizadevanja v tej smeri trajajo že vsa leta, odkar je na čelu svetovne organizacije. V teh letih je izdelal celo vrsto konkretnih predlogov, vodil nešteto razgovorov ter naslovil na prizadete državnike številne pozive, ki so izražali zaskrbljenost spričo vojnega spopada, kateri predstavlja splošno nevarnost za mir v svetu. Kljub temu pa vsa njegova prizadevanja doslej niso rodila zaželjenega uspeha, kajti vojna v Vietnamu se nadaljuje in se še zaostruje. Če U Tantu, ki je sicer razrešil že marsikatero sporno vprašanje v okviru Združenih narodov, doslej ni uspelo napraviti koraka naprej k pomiritvi v Vietnamu, potem je nedvomno treba ugotoviti, da njegove tozadevne pobude niso bile vedno take, da bi bile sprejemljive za vse prizadete. To morda najbolj jasno dokazuje njegov najnovejši načrt, o katerem je na tiskovni konferenci povedal, da vsebuje splošno ustavitev vojaških operacij in preliminarna pogajanja o sklicanju nove ženevske konference za rešitev vietnamskega vprašanja. Kakor je poziv na splošno ustavitev vojaških operacij na prvi pogled morda zanimiv in upravičen, pa je treba hkrati tudi upoštevati, kaj v resnici pomeni. 'Pri razreševanju vietnamskega problema namreč ne kaže spregledati dejstva, Politika in vera Zelo zanimiv dialog o odnosu med politiko in vero se je razvil med nedavno forumsko diskusijo v Wiener Neustadtu, kjer je bilo z vso odločnostjo zavrnjeno stališče, po katerem je OVP katoliška stranka in da so torej kristjani dolžni, da volijo to stranko. Proti takemu naziranju se je med diskusijo izrekel zlasti urednik dunajskega cerkvenega lista, ki je jasno povedal, da »ni nobene stranke po božji milosti, kakor tudi ni stranke, bi bi bila obsedena od hudiča«. Še bolj ostro pa je kritiziral zadržanje ®VP, katera si pri vsakih volitvah lasti monopol v verskih vprašanjih, baplan Griess iz rudarskega kraja Fohnsdorf, ko je izjavil, da ga sve-tovnonazorno prepričanje političnega delavca ne zanima, marveč je važno 1° to, da ima potrebne sposobnosti, da napravi najboljše za skupnost. Na naslov OVP je naslovil poziv, naj le-ta končno vzame na znanje, da *Cerkev ni več poročena z njo, čeprav hoče OVP še vedno nadaljevati ta ločeni zakon iz prve republike«. Na prireditvi je govoril tudi predsednik SPO državni poslanec dr. Kreisky, ki je naglasil, da sega socialna kritika papeža mnogo dalje bot socialni program OVP. Čeprav Prihajajo v papeževi encikliki in v Zaključkih vatikanskega koncila do tžraza velike spremembe, pa je po rnnenju dr. Kretskega še vedno osta-0 precej nesoglasij med delavskim Ribanjem in Cerkvijo. Pri tem je opo-z°ril na konkretne primere v Av-striji, ko posamezni cerkveni predstavniki pred volitvami nudijo enostransko podporo OVP. Vsekakor pa je diskusija pokazala, ,a OVP nima nobene pravice, za- tevati zase glasove volivcev na pod-aRi njihovega verskega prepričanja. da si v oboroženem spopadu stojita nasproti vietnamsko ljudstvo, ki se na domačih tleh bori za svojo neodvisnost, ter Amerika, ki se kot tuja sila vmešava v notranje zadeve druge države. Ravno tega dejstva pa U Tant v svojem načrtu ni upošteval v zadovoljivi meri, marveč je postavil na isto raven oba — napadalca (Ameriko) in napadanega (vietnamsko ljudstvo). Spričo tega je povsem razumljivo, da v Hanoiu s takim načrtom niso zadovoljni, marveč poudarjajo, da U Tantov predlog »zgolj spodbuja ameriško agresijo", ker pomeni isto kot zahtevati od vietnamskega ljudstva, naj odloži orožje in se odpove boju proti ameriškemu napadalcu, medtem ko bi pol milijona ameriških vojakov še naprej ostalo na vietnamskem ozemlju. Da je bil ta predlog le premalo realističen, je U Tant očitno spo-vitev vojaških operacij na prvi po-objavi svojega načrta pozval ameriško vlado, naj napravi prvi ko- korak je mogoče zahtevati le od napadalca, ne pa od tistega, ki je žrtev napada. Vendar pa trenutno ni nobenih izgledov, da ibi Was-h ing ton dokazal toliko razuma, poguma in občutka človečnosti, marveč še naprej vztraja pri stališču, da je treba vojno nadaljevati do »častne zmage". Tako je že v naprej obsojen na neuspeh tudi najnovejši U Tantov načrt, o katerem prevladuje v mednarodni javnosti mnenje, da vse preveč upošteva stališča Amerike, vse premalo pa razumljive zahteve vietnamskega ljudstva. Dvome o uspešnosti tega načrta so izrazili celo v Londonu, medtem ko so v Parizu zelo jasno povedali, da je prvi pogoj za kakršnakoli pogajanja umik ameriških čet iz Vietnama. V Hanoiu pa še dodajajo, da nima posluha za stvarnost kdor skuša problem Južnega Vietnama rešiti brez južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte. MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO: Okrepitev gospodarskega sodelovanja Vicekancler dr. Bock na obisku v Jugoslaviji Ta teden biva vicekancler in minister za trgovino dr. Fritz Bock na večdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji kjer je gost podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jakova Blaževiča. V izjavi, ki jo je pred odhodom v Jugoslavijo dal dopisniku Tanjuga, je vicekancler dr. Bock poudaril, da prihaja v tem obisku do izraza prizadevanje avstrijske vlade, da bi po nedavnem obisku predsednika Tita v Avstriji izčrpno in konkretno izmenjala mnenja o bilateralnih gospodarskih problemih. Izrazil je prepričanje, da bodo razgovori, ki jih bo imel z jugoslovanskimi predstavniki, prispevali k nadaljnji okrepitvi in zboljšanju izmenjave v industrijski kooperaciji, blagovnem prometu, transportu in turizmu. Med konkretnimi vprašanji, o katerih se razgovarjajo med sedanjim obiskom, je treba omeniti predvsem težnjo avstrijskih podjetij po sodelovanju pri realizaciji raznih projektov v Jugoslaviji, kot sta na primer gradnja električne centrale na Djer-dapu in razširitev železniškega voznega parka. Nadalje želi Avstrija razviti čim tesnejše kooperativne stike z jugoslovanskimi podjetji, pri čemer je zainteresirana tudi na skupnem nastopanju na drugih tržiščih. Lani uvedena liberalizacija nudi ugodne možnosti za nadaljnji razvoj blagovne izmenjave, zelo važno vlogo v gospodarskem sodelovanju pa lahko odigra tudi turizem. Nepriljubljenost Amerike narašča Ameriški podpredsednik Hubert Humphrey je v zadnjem času obiskal vrsto zahodnoevropskih držav, kjer je v razgovorih z najvišjimi predstavniki skušal spet obuditi stara prijateljska čustva, ki so v prvih letih po vojni prevevala zavezništvo med zahodnimi državami. Od takrat se je marsikaj spremenilo, kar je v veliki meri vplivalo tudi na odnose med Washingtonom ter prestolnica- rak in razglasi enostransko ustavi- mi zahodne Evrope, kjer čedalje tev vojaških operacij. Pri tem je po- bolj prodira mnenje, da ameriške poudaril, da postaja čedalje bolj jas- litike v današnjem položaju ne bo več mogoče brezpogojno odobravati ali celo podpirati. S tem mnenjem se je podpredsednik Humphrey dodobra spoznal med svojim sedanjim obiskom v Evropi, ko so mu povsod precej jasno povedali, da se ne morejo več strinjati z načeli, ki jih v mednarodni politiki uveljavlja ameriška vlada. V poseb- no, da je mogoče najti izhod iz vietnamske slepe ulice edino tedaj, »če ena ali druga stran dokaže razum, pogum in občutek človečnosti" s tem, da stori prvi korak in ukaže enostransko ukinitev sovražnosti. S tem, da je ta poziv naslovil na ameriško vlado, je U Tant ravnal povsem pravilno, kajti prvi ni meri velja to za vojno v Vietnamu, ki je nevarno omajala ugled Amerike v svetu. Vedno večja nepriljubljenost Amerike ni prišla do izraza le v množičnih protiameriških demonstracijah, marveč jo je Hum-phrey občutil tudi v uradnih razgovorih z vodilnimi predstavniki zahodnoevropskih držav, ki so bili mnogo manj »prijateljski in prisrčni«, kot bi bilo pričakovati spričo nekdaj res tesnih in toplih vezi. Vsekakor so bila protiameriška gesla, podkrepljena z jajci, paradižniki in žvižgi, s katerimi je javnost v zahodnoevropskih državah »pozdravljala« podpredsednika Hum-phreya, prav tako resno opozorilo Washingtonu kot zadržanost v uradnih razgovorih, da so minili časi, ko je velika sila lahko delala, kar je hotela. Slovenska narodna skupnost v Italiji je dosegla nov uspeh na področju šolstva Letos jesen-i bo z novim šolskim letom začela delovati v tržaškem predmestju Rojanu slovenska strokovna šola industrijsko-obrtne smeri, ki bo imela tri letnike, svoje prostore pa v sedanji slovenski srednji šoli. Boj za tako šolo vodi slovenska manjšina v Italiji že več let, posebno aktualna pa je postala zahteva po strokovni šoli v zvezi z zadnjo šolsko reformo, ko je bila v Italiji ustanovljena enotna nižja srednja šola, medtem ko so bile dotedanje strokovne in podobne šole ukinjene. Tako je slovenskim dijakom ostala po končani nižji srednji šoli le možnost nadaljnjega študija na višjih srednjih ter visokih šolah, povsem odprto pa je ostalo vprašanje, kam ob koncu nižje srednje šole s tisto mladino, ki nima sredstev ali želje po nadaljnjem študiranju, marveč bi se hotela strokovno usposabljati za bodoči poklic. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je spoznala važnost tega vprašanja in je lani sklicala posebno posvetovanje, na katerem so razpravljali samo o tem problemu. Na tem posvetovanju in tudi na poznejši seji glavnega odbora je bila zahteva po ustanovitvi strokovnih šol za slovensko manjšino med najbolj nujnimi. Z istim vprašanjem se je na svojem lanskoletnem zasedanju bavil tudi mešani jugo-slovansko-italijanski odbor za izvajanje določil londonske spomenice, ki je sklenil priporočiti vladi v Rimu, naj ustanovi v Trstu slovensko šolo industrijsko-obrtne smeri. Končno pa je bilo vprašanje strokovne šole predmet pogajanj tudi med strankami levega centra in Slovensko skupnostjo, ko je v začetku tega leta šlo za sestavo novega pokrajinskega in občinskega odbora v Trstu. Na podlagi vseh teh zahtev je tržaški občinski svet pred nekaj tedni skoraj soglasno sprejel sklep o ustanovitvi nove strokovne šole v slovenskim učnim jezikom, nad katero bo imelo pristojnost ministrstvo za vzgojo, vzdrževala pa jo bo tržaška občina. Za sklep so glasovale vse stranke levega centra, pa tudi opozicijske stranke razen neofašistov, medtem ko so se liberalci glasovanja vzdržali. Mnogi govorniki so med razpravo poudarili, da imajo Slovenci pravico do lastnega šolstva ter da je ustanovitev take šole velika nujnost, ker bo omogočila slovenski mladini, da se posveti raznim strokovnim poklicem. Ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu je zdaj več ali manj zagotovljena, kar pomeni lep uspeh slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vendar pa s tem še nikakor ni zadovoljeno vsem njenim zahtevam in potrebam na šolskem področju. Tržaški Slovenci se namreč že od vsega začetka potegujejo za dve strokovni šoli, in sicer za industrijsko in trgovsko; prav tako pa tudi goriški Slovenci postavljajo zahtevo po ustanovitvi strokovne šole trgovske smeri. Prvi korak pa je vendar napravljen in jeseni bo začela delovati slovenska strokovna šola, na kateri se bo slovenska tržaška mladina lahko usposabljala za razne poklice v svojem materinem jeziku. Državni praznik spet predmet prerekanj Kancler Klaus je na zadnji seji ministrskega sveta izjavil, da bomo državni praznik 26. oktobra kakor lani tudi letos slovesno obhajali po vsej Avstriji. Slavnost za avstrijsko mladino bo tokrat v Salzburgu, kjer se bo ob sodelovanju mladinskih skupin, mladih umetnikov in odrskih tehnikov odvijal umetniški spored. Iz te napovedi bi bilo sklepati, da bo državni praznik tudi letos v resnici praznik, torej dela prost dan. Toda temu ni tako. Le dva dni prej je namreč kancler Klaus na nekem zborovanju OVP-jevske mladine povedal, da namerava vlada državni praznik urediti po švicarskem vzoru tako, da bi bil »praznik” navaden delovni dan, praznovali pa bi šele zvečer. Da določenim krogom v naši državi svoboda in neodvisnost domovine nista toliko vredni, da bi jima posvetili poseben dan v letu, so pokazale že lanskoletne razprave okoli državnega praznika. Zdaj pa kaže, da bo državni praznik znova postal predmet prerekanj, kar gotovo ni v korist utrjevanja avstrijske narodne in državne zavesti. < Demonstracija za mir Zadnjo soboto in nedeljo je bil v Avstriji spet tradicionalni pohod proti atomski bombi, ki se je zaključil z velikimi manifestacijami na Dunaju in v Linzu. Kakor v minulih letih, so udeleženci tega pohoda odločno protestirali tudi proti vojni v Vietnamu. Na zborovanju na Dunaju je župan Marek v posebni poslanici poudaril, da ima Avstrija kot nevtralna država dolžnost, prizadevati se za uveljavljanje miroljubnih načel v mednarodni politiki. Zborovalcem v Linzu pa so poslali pozdravna pisma tudi Zupan Aigner, deželni glavar dr. Gleissner in kardinal dr. Konig, ki so prav tako opozorili na strahote vojne ter naglasili potrebo po skupnih prizadevanjih za ohranitev in utrditev miru v svetu. ENO LETO KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE: Kmetje se obveznega bolniškega zavarovanja izdatno poslužujejo Minulo soboto je minilo leto dni, odkar je kmečka bolniška blagajna prevzela na skrb zdravljenje kmetov in njihovih družin. Čeprav zaključni račun prvega leta kmečkega bolniškega zavarovanja še ni dokončno izdelan, je mogoče ugotoviti, da se kmetje tega zavarovanja v izdatni meri poslužujejo in da jim je prineslo pomembne koristi. Že od avgusta 1966 presegajo storitve kmečke bolniške blagajne višino letnih prispevkov zavarovanih. V povprečju zimskih mesecev so te storitve znašale 33,5 milijona šilingov mesečno, medtem ko so prispevki zavarovanih znašali le 20,8 milijona šilingov. Razliko krije po zakonu država s svojim prispevkom, vendar je zavarovalnica lani še večino svojih storitev plačala s svojimi dohodki. Zavarovani so namreč svoje prispevke za kmečko bolniško zavarovanje pričeli plačevati že 1. oktobra 1965, medtem ko je blagajna pričela zdravljenje plačevali šele 1. aprila minulega leta. Na razdelitev izdatkov na posamezne storitvene skupine je v glavnem vplivalo brez-pogodbeno stanje z zdravniki, zobozdravniki in dentisti, s katerimi zavarovalnica doslej še ni mogla skleniti ustrezne vsestransko veljavne pogodbe. Znatno zvišanje privatnih honorarjev, ki ga je vpeljala vrsta zdravniških zbornic, sicer ni oviralo kmete, da bi se posluževali zdravniških storitev — kar potrjuje visoko število zdravniških receptov — vendar pa je oviralo zdravnike same pri izstavljanju računov. Izdatki za zdravniško pomoč niso niti dosegli odstot- Občni zbor koroške delavske zbornice: ka, kakor so ga dosegli na splošno za storitve ASVG bolniških blagajn, ki so z zdravniki v pogodbenem razmerju. Dokončni pregled vendar tudi na tem področju še ni mogoče dati, ker zdravniki še vedno pošiljajo račune za svoje storitve v letu 1966. Ne glede na to je vendar mogoče že sedaj ugotoviti, da zdravniki z brezpogodbenim stanjem in visokimi računi za svoje storitve niso koristili niti sebi, niti ne zavarovanim, marveč so napravili uslugo le finančnemu ministru. Zato računa kmečka bolniška blagajna, da bo prišlo v primeru sklenitve po- Koroška ima premalo industrije Danes teden je bil v Celovcu občni zbor koroške delavske zbornice. Bavil se je z letnim proračunom 'in zavzel stališče k vrsti aktualnih vprašanj. Med drugim je zlasti zahteval spremembo osnutka davčne reforme, ki mora stopiti še letos v veljavo. Posebno se je bavil z gospodarskimi vprašanji, pri čemer je nastopil proti ukinitvi premogovnikov v Labotski dolini in zahteval rafinerijo mineralnih olj pri Pliberku. Poleg tega je od deželne vlade zahteval, da ukine subvencioniranje podjetij, ki se ne držijo na določila kolektivnih pogodb. Predsednik zbornice, dež. posl. Scheiber je govoril o gospodarskem razvoju v deželi v zadnjih letih. Pri tem je dejal, da je bilo na Koroškem v zadnjih petih letih ustvarjenih 8164 novih delovnih mest. S tem je njihovo število lani naraslo na 109.362. Največ novih delovnih mest je nastalo v mestu in Jugosl. avtomobilska industrija Sporazumi s VW in Sime a Jugoslovanska avtomobilska industrija tesno sodeluje z avtomobilsko industrijo drugih dežel. Tovarna avtomobilov (TAM) izdeluje v licenci Deutza tovornjake, tovarna v Pri-borju pa v Saurerjevi licenci tovornjake in avtobuse znamke FAP. V Novem mestu že delj' časa izdelujejo kombi avtomobile znamke DKW, ki so se uveljavili tudi na avstrijskem trgu. Pri osebnih avtomobilih v jugoslovanski proizvodnji slej ko prej prevladujejo avtomobili znamke »Zastava«, ki jih v FIAT-ovi licenci izdelujejo v Kragujevacu. Letna proizvodnja znaša okoli 30.000 vozil. Zadnje čase pa so pričeli v Sarajevu izdelovati osebne avtomobile »Pretiš« v licenci NSU, medtem ko v tovarni TOMOS v Kopru že delj časa izdelujejo avtomobile znamke Citroen. Pred kratkim je prišlo tudi do sporazuma s tovarno V¥. Le-ta gradi v Skopju montažno halo, kjer bodo v začetku montirali 3000 avtomobilov VW za potrebe Jugoslavije in Bližnjega vzhoda. V teku pa so razgovori s francosko tovarno avtomobilov Simca. Pravijo, da bo ta tovarna pričela že letos pri Splitu graditi montažno halo, kjer bodo že prihodnje leto montirali okoli 5000 avtomobilov, prav-tako za potrebe Jugoslavije in Bližnjega vzhoda. godbe z zdravniki do znatnega žvišanja njenih izdatkov. Po storitvenih skupinah odpade največ izdatkov na zdravljenje v bolnišnicah. Do konca februarja je bilo v ta namen porabljenih 80 milijonov šilingov ali dobra tretjina vseh izdatkov blagajne. Na drugem mestu stojijo izdatki za zdravila. S 61,6 milijona šilingov predstavljajo 26,5 odstotka vseh izdatkov. Izdatki za zdravniško pomoč ter za popravilo in obnovo zob so na skupnih izdatkih udeleženi s 30 odstotki. Za 70 odstotkov vseh storitev plača bolniška blagajna svoje zakonite in šlatutarne obveznosti. Zdravnikom in zobozdravnikom ter dentistom plača 60 odstotkov storitev, okraju Celovec in sicer 5229, v beljaškem okraju jih je nastalo 1653. Temu nasproti je bilo v velikovškem okraju ukinjenih 16,6 odstotka delovnih mest. Število industrijsko zaposlenega prebivalstva je v tem času naraslo za od 24.826 na 27.048, število obrtnih m industrijskih podjetij pa je znašalo 10.598. Med njimi prevladujejo mlada podjetja, saj je 9720 takih, ki zaposlujejo manj kot 20 ljudi, le 144 pa je takih, ki zaposlujejo več kot 100 ljudi. V taki strukturi obrtnih in industrijskih podjetij je eden od bistvenih vzrokov, da so zaslužki po koroških podjetjih nižji, kakor so po drugih zveznih deželah. Na Koroškem je zaradi tega potrebno tako povečanje števila industrijskih podjetij, kakor tudi povečanje njihovega obsega zaposlenih. Proračun zbornice je pokazal, da se bodo njeni dohodki letos povečali za okroglo 2 milijona šilingov. Lani so znašali 16,3 milijona šilingov in so v glavnem izvirali iz doklad, ki jih delojemalci plačujejo. Večji dohodki bodo omogočili povečanje sklada za dograditev stanovanjskih hišic. Kreditov tega sklada se je doslej poslužilo 3200 delavcev in nameščencev. Zvezne železnice: Jugoslo vansko-a vstrijsko -nemška banka pred ustanovitvijo Jugoslavija, Avstrija in Zah. Nemčija se pogajajo za ustanovitev skupne banke, ki bo predvidoma imela svoj sedež na Dunaju. Ta banka bo imela nalogo, da financira poslovne transakcije jugoslovanskega gospodarstva z inozemskimi partnerji v Avstriji, Zahodni Nemčiji in tudi v tretjih državah zahodne Evrope. Banko bodo ustanovile jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, avstrijska banka za delo in gospodarstvo in nemška banka za Splošno gospodarstvo. Ti denarni zavodi predvidevajo banko u-stanoviti s 4,5 milijoni šilingov osnovnega kapitala. Vsak denarni zavod bi v ta namen pri banki naložil 1,5 milijona šilingov. Kreditni sklad družbe naj bi znašal 5 milijonov dolarjev, pri čemer bi bila vsaka od imenovanih bank obvezana, da bi zagotovila financiranje raznih poslovnih operacij v višini 1,66 milijona dolarjev. Pogajanja med navedenimi bankami in pristojnimi državnimi ustanovami so v teku in bodo predvidoma zaključena koncem aprila tega leta. kar je vendar tri četrtine storitev, ki jih je zakonodajalec predvidel za primer urejenega pogodbenega razmerja z njimi. Z ozirom na to, da plača blagajna 70 odstotkov storitev v celoti, 30 odstotkov pa do treh četrtin, plača za zavarovane kmete navzlic negativnemu zadržanju zdravnikov in zobozdravnikov 93 odstotkov vseh storitev, ki jih je določil zakonodajalec. Zvišanje tarif ni privedlo do stabilizacije Skupina desetih znanstvenikov, ki je proučevala gospodarski položaj avstrijskih zveznih železnic, je koncem minulega tedna izročila ministru za promet svoje tozadevne predloge. V teh predlogih prihaja do zaključka, da je treba dati avstrijskim zveznim železnicam novo gospodarsko osnovo, ker drugače ni mogoče odpraviti vsakoletnega njihovega deficita, ki se suče pri 3,3 milijarde šilingov. Po teh predlogih je treba zvezne železnice vzeti iz neposredne uprave prometnega ministrstva in jih po trgovskih načelih voditi kot samostojno gospodarsko telo. Z drugimi besedami povedano je treba računati s tem, da bo lanskemu zvišanju tarif železnic v kratkem sledilo še nadaljno zvišanje. Študija, ki jo je o železnicah izdelala omenjena skupina, je 900 strani dolga in se bavi tudi še z drugimi zanimivimi vprašanji, zlasti z vprašanji racionalizacije železniške uprave. Tako predlaga da bi sedanjih 13 direktorjev zamenjal petčlanski upravni odbor. Od 70.000 železničarjev jih je le polovica zoposlena v neposrednem prometu, 30 odstotkov jih dela v stranskih podjetjih, 19 odstotkov pa v upravi. Ukinitev prometa na stranskih železniških progah in njegova nadomestitev z avtobusi je eden od bistvenih predlogov te študije. S tem bi bilo mogoče deficit zmanjšati za nadaljnih 100 do 150 milijonov šilingov. Njegovo nadaljno zmanjšanje je treba omogočiti z odpravo takoimenovanih znižanih tarif. Namesto teh je treba uvesti redne letne prispevke države za potrebe železnic. Ameriški kapital igra v evropskem gospodarstvu vedno večjo vlogo Kakor je pred kratkim poročal ameriški tisk, se bavi 750 velikih ameriških družb s posli v tujini. Njihovi izdatki so leta 1950 znašali 11,8 milijarde dolarjev, do lani pa so ti izdatki za tovarne in naprave v tujini narasli na 57,6 milijarde dolarjev, kar odgovarja eni četrtini vseh investicij ameriških družb. Največje količine tega denarja je doslej šlo v sosedno Kanado, skupno okoli 17,25 milijarde dolarjev. Samo v zadnjem letu je Amerika v Kanadi investirala 2,1 milijarde dolarjev. Nekoliko manjši znesek ameriškega kapitala se nahaja v Zahodni Evropi, na tretjem mestu pa so države Južne Amerike. Ameriški časopisi so vendar mnenja, da bo že letos v zahodni Evropi naložen ameriški kapital večji, kakor je kapital, ki ga ima naloženega v Kanadi. Letos namreč pričakujejo, da bodo Združene države Amerike v inozemstvu investirale 8,4 milijarde dolarjev, od tega pa 3,4 milijarde v Evropi m le 1,2 milijarde v Kanadi. Osemdeset odstotkov vseh investicij bo šlo za nove tovarne in za petrolejske in petrokemične rafinerije. Že sedaj je 30 odstotkov evropske avtomobilske industrije v rokah ameriškega kapitala. Na nemški petrolejski industriji je Amerika udeležena do polovice in 90 odstotkov tovarn elektronskih računskih strojev v Evropi je v ameriških rokah. Letos se bo ameriški kapital posebno močno vsidral v Veliki Britaniji, kjer bodo ZDA investirale najmanj v vrednosti 1,1 milijarde dolarjev. V Zahodni Nemčiji bodo investirale 840 milijonov, v Franciji 346 milijonov in v Italiji 268 milijonov dolarjev. Mnenja o pravilnosti ali nepravilnosti ameriških naložb v Evropi so na obeh straneh deljena. Najmanj zadovoljni so Ameri-kanci sami. Ameriška podjetja so v nove naprave v Evropi vložila okoli 60 odstotkov potrebnega kapitala, razlika med izvoženim kapitalom in uvoženim dabičkom znaša okoli 2,7 milijarde dolarjev v ameriško škodo. Na drugi strani pa evropske države ne vidijo rade, da poberejo Amerikanci na evropskem kapitalnem trgu vedno spet izdatne zneske. Lani so z izdajanjem svojih obveznic pobrali 470 milijonov dolarjev, letos pa bodo verjetno pobrali že 500 milijonov. Tako evropski kapitalni trg vse bolj zgublja svoj evropski značaj. mmm MOSKVA. — Prejšnji leden je v Moskvi umrl v starosti 69 let sovjetski obrambni minister maršal Rodion Malinovski, ki je bil več mesecev hudo bolan za rakom v grlu. Med drugo svetovno vojno je maršal Malinovski odigral važno vlogo v bitkah pri Stalingradu, kjer je premagal Mansteinovo armadno skupino. Leta 1944 je kot poveljnik druge ukrajinske fronte prodrl v Romunijo in v imenu Sovjetske zveze podpisal z njo premirje. Po vojni je bil Malinovski najprej poveljnik sovjetskih sil na Daljnem vzhodu, pozneje je postal pomočnik obrambnega ministra, leta 1957 pa je na tem položaju zamenjal maršala Žukova. BOSANSKI ŠAMAC. — V spomin na 20-letnico začetka gradnje mladinske proge šamac—Sarajevo (kjer so leta 1947 sodelovale tudi delovne brigade koroške mladine — op. ured.) je bilo v soboto veliko ljudsko zborovanje, na katerem se je zbralo več tisoč prebivalcev iz Samaca in okolice. Med udeleženci spominske proslave so bili tudi številni vodilni udeleženci delovnih akcij iz leta 1947. RIO DE JANEIRO. — Kot piše list .Globo”, živi nekdanji šef zloglasnega gestapa Heinrich MOHer v Braziliji. Časopis trdi, da so MOllerja nedavno videli v Salvadorju, glavnem mestu brazilske države Bahia. Tako postaja vedno bolj očitno, da so latinskoameriške države trenutno glavno zatočišče naj-hujših še živečih nacističnih vojnih zločincev. V/ASHINGTON. — Generalni tajnik OZN U Tant je v nekem govoru izjavil, da so za večino mednarodnih težav odgovorni .ambiciozni politiki, ideologi, včasih pa tudi vojaški voditelji, ki si prizadevajo izkoristiti položaj”. ISTANBUL. — Turška vlada že dalj časa zahteva revizijo sporazumov, ki sta jih v zadnjih letih podpisali Turčija in Amerika. Med drugim gre za sporazume o vzpostavitvi omrežja ameriških vojaških oporišč, instalaciji radijskih postaj, uvedbi ameriške poštne službe v Turčiji, za odpiranje ameriških trgovin, ki so postale tihotapska gnezda, in sploh za ameriško dejavnost v Turčiji, nad katero turške oblasti nimajo nadzorstva. O vseh teh vprašanjih, ki jih je v celoti okoli 50, je sedanja turška vlada mnenja, da na razne načine kršijo suverene pravice Turčije. V ameriških krogih pa je zahteva Turčije po reviziji teh sporazumov izzvala veliko nezadovoljstvo. PARIZ. — Na podlagi zahteve francoskega predsednika de Gaulla so morale do 1. aprila zapustiti ozemlje Francije vse sile Atlantskega pakta. Glavno poveljstvo NATO so preselili v Belgijo, kjer so v ta namen zgradili celo mesto. V političnih krogih so posebej zabeležili, da se poslovilnih ceremonij ni udeležil noben vladni predstavnik Francije, kakor francoski zastopniki tudi niso sodelovali pri slavnosti, ko so prevzemali novo glavno poveljstvo NATO v Belgiji. Iz tega sklepajo, da se je Francija praktično že povsem umaknila iz Atlantskega pakta. LOVRAN. — V okviru prizadevanj za nadaljnjo liberalizacijo obmejnih formalnosti med Avstrijo In Jugoslavijo so imeli predstavniki obeh držav v Lovranu posvetovanje, kjer so razpravljali predvsem o uvedbi skupne kontrole potnih listov in carinske kontrole v potniškem železniškem prometu. Uvedba skupne obmejne kontrole bi zlasti pospešila promet na progi Beljak—Jesenice, ki je v potniškem železniškem prometu med Avslrijo in Jugoslavijo najbolj frekventirani mejni prehod. DUNAJ. — Zvezni kancler dr. Klaus bo meseca maja v spremstvu zunanjega ministra dr. Tončiča in drugih visokih predstavnikov uradno obiskal Madžarsko, kamor ga je povabil predsednik madžarske vlade. PALMA DE MAJORCA. — Predstavniki parlamentov 60 držav so na spomladanskem zesedanju medplanetarne unije zelo obširno razpravljali tudi o vietnamskem vprašanju. Sovjetska zveza in druge socialistične države so predložile resolucijo, s katero naj bi medparlamentarna unija obsodila ameriško politiko v Vietnamu ter se zavzela za takojšen konec ameriške intervencije v vietnamski vojni. Ameriška delegacija pa je izjavila, da pomeni ta resolucija .vmešavanje v notranje zadeve Amerike”. Zaradi tega je poseben odbor pripravil kompromisno resolucijo, ki zahteva, da se morajo vse države strogo ravnati po določilih ustanovne listine OZN. NOVI SAD. — Prejšnji leden so v Novem Sadu pokopali posmrtne ostanke jugoslovanskega konzula Djordje Pendžiča, ki je nenadoma umrl v MUnchenu, kjer je zadnje čase služboval. Djordje Pendžič je bil dobro znan tudi na Koroškem, saj je več let služboval kot konzul v Celovcu. WASHINGTON. — Znani vodja ameriških črncev dr. Martin Luther King je izjavil, da bo mesto Chicago postalo letos središče črnskega gibanja za enakopravnost. Napovedal je skorajšnje akcije tako v Chicagu kakor tudi v nekaterih drugih mestih, kjer po njegovem mnenju še ničesar niso ukrenili za praktično izvajanje predpisov o enakopravnosti ameriških državljanov. MOSKVA. — V Sovjetski zvezi se vsestransko pripravljajo na letošnje proslave 50-letnice oktobrske revolucije. V okvir teh priprav sodi tudi znanstvena konferenca o mednarodnem pomenu oktobrske revolucije, na kateri je sodelovalo okoli 500 predstavnikov družbenih ved |z Sovjetske zveze ter drugih socialističnih držav, kakor tudi predstavniki marksističnih znanstvenih ustanov Iz mnogih dežel Evrope* Azije, Afrike in Amerike. ATENE. — Grčija je po daljši vladni krizi dobilo novo vlado, ki jo |e sestavil Panajotis Kannclopoulos Iz samih predstavnikov svoje konservativne stranke. V dveh tednih mora nova vlada doseči večino v parlamentu, ali pa bo parlament na podlagi posebnega pooblastila, ki ga je dal Kannelopoulosu kralj Konstantin, razpuščen In bodo razpisane nove volitve. HANNOVER. — Notranje razprtije v zahodnanem* tki liberalni stranki FDP so prišle do izraza tudi no njenem kongresu, kjer niso uspeli dasečl enotnega stališča glede politike, ki bi jo bilo treba uvelja*-Ijati napram Vzhodni Nemčiji. * a .-V* ~ iLf1 J? “ V*ŠX± da smo omajali trdno zakoreninjene pomede ter sprožili proces revizije v krajih, ki 'b> jih bilo treba proglasiti za narodnostno me-sane z vsemi posledicami, ki bi jih ta ukrep Pogajal. Opažamo določene premike v pore-ski občini, kjer se zdi, da bodo v kratkem Pr°glasili Poreč, Torre, Vižinado in Orsero ?a narodnostno mešane kraje. So pa še drugi £raji, ki so brez upravičenega razloga izklju- ,. Rfej smo govorili, da obstaja pri uveljav-^anju specifičnih pravic etenične skupine še ^a težava, ki jo pogajata stopnji narodne zavesti in kulturne ravni pripadnikov skupine. Tu naletimo na dve nasprotujoči si tezi: ■ Prva trdi, da se je treba držati kriterija želja in izrecne zahteve (ustno ali pismeno) prizadete osebe. V tem primeru bi se morala priznati pravica samo v primeru, če državljan italijanske narodnosti to izrecno zahteva; če on molči, pravica ugasne. To je naiven, krivičen in enostranski način presojanja, ki navaja na mnenje, da je vprašanje rešeno, a je v resnici še vedno zelo pereče. ® Druga teza pa zahteva, naj pristojni krogi priznajo to pravico neodvisno od zavestne zahteve zainteresiranega; zahteva se namreč upravičeno, naj se demokratično organizirana družba ne zateka k dvomljivim trikom, da bi prikrajšala državljana, ki ji pripada kot posledica bistvene vsebine njene ureditve. Dobromisleči sprejemajo takoj to stališče, ki izraža in tolmači najnaprednejša stališča glede človečanskih pravic. V našem posebnem položaju pa ta druga teza postane nezamenljiva ter se mora spremeniti v obvezno normo za vse odgovorne funkcionarje, ki imajo opravka z državljani italijanske narodnosti. Ne smemo namreč spregledati neke stvarnosti, ki bi, če bi jo omalo- važevali, utegnila umetno postaviti na glavo položaj ter ga prikazati pod diametralno nasprotnim vidikom; ne smemo pozabiti stvarnosti počasnega, postopnega rahljanja narodne zavesti, ki je nastopilo zaradi raznih vzrokov v duševnosti precejšnjega števila naših sonarodnjakov; psihološki položaj nekaterih krajev v Istri je bil pred petimi, desetimi leti drugačen; prišlo je do moralnega pritiska, ki je pospeševal oportunizem, željo po mirnem življenju. Pri tem se je izkoriščalo dejstvo, da si naši sonarodnjaki niso bili zavestni pravic, ki jim pripadajo in niso bili niti pripravljeni, da te pravice branijo. Ne bomo tu obtoževali tiste Italijane, ki so podlegli kopičenju dogodkov, ki so jim bili neugodni; gotovo pa je, da so s časom, v teh nevihtnih razmerah, sprejeli določene navade, si ustvarili določeno »formo mentis« ter so postali malo občutljivi glede zaščite svojega narodnega dostojanstva. V preteklosti se je namreč včasih dogajalo, da so drugi smatrali to težnjo za nazadnjaško in nevarno ter skušali z demagoškimi gesli zahtevati od prizadetih, da se odrečejo nečemu, kar nima nič skupnega z največjimi ideali svobode in bratstva med narodi. Ker je na področjih, kjer žive državljani italijanske narodnosti, glede uresničevanja u-stavnih načel položaj pač takšen, moramo ravnati zelo previdno, pametno in z razumevanjem ter moramo s svojo dejavnostjo in s svojim ravnanjem prispevati k prebujanju narodne zavesti tam, kjer je zaspala, in ne prispevati k temu, da bi za vedno opešala. Zaradi praktičnih težkoč, ki jih pomeni takšna izbira, ni dovolj, da gremo mimo nje, da se s tem odpovemo že v začetku naporni poti. Tesno povezano s tem, kar smo rekli prej, je vprašanje uvedbe dvojezičnosti v krajih, kjer žive skupno državljani različnih narod- nosti. Dvojezičnost pomeni predvsem enakopravno ravnanje v obeh jezikih na vseh toriščih družbenega življenja. Dvojezičnost je nezadržna zahteva narodnostne skupine, ampak je tudi hkrati posledica zasnove, ki smo jo vedno postavljali narodnostnemu vprašanju. In res, čemu bi služile šole in druge kulturne ustanove narodnostne skupine, če pa se ne bi mogla v vsakdanji praksi njena jezikovna fiziognomija v celoti izražati? Ustvarjanje in uveljavljanje svobodne človeške osebnosti se ne moreta uresničiti v kalupu, ki ni prikladen; ne moreta se uresničevati, če se posiljujejo težnje in podedovana izročila. Kulturno bogastvo naroda sloni na raznolikem prispevku ljudstev, ki ga sestavljajo. Zaradi tega ni dvojezičnost nujna le iz praktičnih razlogov odnosov med ljudmi, saj bi le malo pomenila, če bi se omejevala na sorazmerje napisanih tabel, obrazcev in dvojezičnih obvestil. Dvojezičnost je nekaj bolj plemenitega, bolj vzvišenega; je vzgojni dejavnik, ki plemeniti ljudi, ki jo izvajajo v skupnem naporu, da bi se razumeli, spoštovali, se ljubili, je v težnji po odstranitvi ovir, ki jih predstavljajo različna izrazna sredstva, da bi približala kulture in pletla med njimi vezi, kakor tudi, da bi približala izročila in miselnost, tako da bi se vsi čutili samo ljudje v najglobljem pomenu besede. Popolno uveljavljenje resnične dvojezičnosti, pri čemer je treba že v naprej upoštevati samo po sebi razumljive objektivne težkoče, je dokaz globoke humanosti, je velika socialna pridobitev, ki u-vaja v človeške odnose novo etiko, višjo etiko, prosto vseh nacionalističnih ozkih gledanj, kar se ne sme zgoditi z administrativnim dejanjem, marveč iz globokega in iskrenega demokratičnega prepričanja. (Se nadaljuje) Scschehen in I I Siidkarnten Am 2. Mtirz hielt der S!owenische Bauern-bund in Klagenfurf seine diesjtihrige Jahres-hauptversammlung ab. Bei dieser Gelegenhel! kamen wichiige Fragen der siowenischen Bauernschaft in Kdrnten in der IndustriegcselN schaft und jn den Integrationsbestrebungen zur Sprache. Mit diesen bcfafjte sich sovvohl der Tdtigkeitsbcricht des Vorstandes als auch die anschliefjende, aufjerordentlich rege Diskus-sion. Besonders wurde die Notwendigkeit ei-ner gezielien Betriebs- und Wirtschaftsumstel-lung der SOdktirntner Bauern hervorgehoben. Als Ziel wurdc die Bildung von Produktions-gcmeinschaflen gesetzf, welche sich mittels der landwirischaftiichcn Genossenschaflen und ihrer Verarbeilmgsbetriebe allein einen grofjeren Einflufj auf den Marki sichern konnen. In dieser Richtong wurden konkrete Beispiele an-gefUhrt, dat; dieser V/eg unter der Landbe-volkerung Sttdkdrntens mbglich und gangbar ist. Vor ailem hat ties der auf tnitiafive des Slowerrischen Bauernbundes gegrUndete Sud-ktimtner Ferkel- u. Schweinemastring bewiesen. In der Diskussion v/urde besonders hervorgehoben, dafj der Bericht bewiesen hat, dafj der Slowenische Sauernbund Ln seinem Wir-kungskreis eine forlschrittlichere Agrarpolitik befreibt, als viele Institutionen, die dazu vor allcm berufen sind. Der bisherige V/eg des Zusammenschlufjes von Bauern, gleich welcher politischen Richtung, in der vrirtschaftlichen Betdtigung der SDdkdrntner Bauern soli auch weiterhin der Leitfaden der Bestrebungen des Slowenischen Bauernbundes bleiben. Anltifjlich des Internationalen Frauentages versammelten sich am 8. Mdrz die im Bund slowenischer Frauen in Kdrnten vereinten slo-wenischen Frauen und MUtter zu ihrer Jahres-hauptversammlung, welche mit einer schlich-ten Feier verbunden war. Die Feslansprache hielt die Obfrau Milena G r 6 b I a c h e r. Sie stelIte u. a. fest, dat; der zweite V/eltkrieg die slowenischen Frauen Karntens zur Erkenntnis gebracht hat, dafj sich ein gedeihliches Leben und Zusammenleben mir dort enfwicke!n kann, wo sich alle Menschen wohlfiihlen, wo sie gerne leben und wo ihnen die Gesell-schaff unter Beweis slellt, oafj sie in ihre Reihen gehttren. Nur dort ist es moglich, die Zukunft milzugestalten und die Jugend so zu erziehen, dat) sie devon dauernden Nutzen haben wird. In der Zeit vom 10. b:s 12. Mdrz weilten die slowenischen Schriftsteller Janez Menart, Mira Mihelič, Tone Pavček und Tone Kuntner sowie der Llteraturkritiker Mitja Mejak unter den Kdrntner Slowenen. Bei dieser Gelegenheit fanden in Klagenfurf, in Biičovs - LudmannsdJrf, Pliberk - Bleiburg u. Sele - Zeli Dichterlesungen statt. An den Le-sungen aus eigenen V/erken dieser, auch als Ubersetzer von Werken aus der Welt!iteratur bekannten Schriftsteller nahm die slovvenische Bevolkcrung uberall regen Anfeil. Auch der Uberblick der Entwick!ung der slowenischen Literatur fand grofjes Interesse. Damit wurde erneut unter Beweis gestellt, dafj es nur eine slovrcnische Literatur und Kultur gibt, die fief im Volksleben S!owenicns wurzelt, und dalj sich diese Literatur und Kultur jederzeit mit der gegenwartigen Literatur und Kultur gro^e-rer Vdlker messen kann. Die Slowenischen Kulfurvereine in Kdrnten waren auch im Mdrz sehr rege. Ihre Chdre bereiteten sich auf die Feier anlafjlich des 25. Jahrestages der gewaltsamen Aussiedlung der Kdrntner Slowencn durch die nazisfischen Machthabcr vor, welche am 23. April in Kla-genfurt abgehalten wird. Ihre Laienspielgrup-pen traten in Smarjeta v Rožu - St. Margare-ten im Rosental, št. Jakob v Rožu • St. Jakob im Rosental, Globasnica - Globasnitz und Pliberk - Bleiburg auf. Der Slowenische Kul-turverein »Danica" in št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntal hielt seine Jahreshauptvcr-sammlung ab. Slovenska pesem navdušuje povsod po svetu Slovenski oktet jo je ponesel dvakrat okoli sveta Na povabilo Slovenske prosvetne zveze je imel čian Slovenskega okteta Tone Kozlevčar v soboto in v nedeljo predavanja pod naslovom .Slovenski oktet križem kražem po svetu". Govoril je v Št. Primožu v Podjuni, na Radišah B J A soboto 8. aprila gimnaziji za V Državni Celovcu od staršev". 1967 je na Slovence v 13. do 16. ure „Dan Ravnateljstvo in v Št. Janžu v Rožu, njegovo napovedano predavanje v Celovcu je moralo zaradi njegove službene zadržanosti v petek zvečer žal izpasti. S pomočjo 150 diapositivov s posnetki iz krajev Združenih držav Amerike, Kanade in Nizozemske, kjer je Slovenski oktet med drugim nastopal, je Tone Kozlevčar udeležence predavanj seznanil z okte-tovimi koncerti in z življenjem po teh krajih. Obširneje pa je govoril tudi o koncertih na Kitajskem in o življenju današnjega Kitajca. Po predavanjih pa je tajnik SPZ Andrej Kokot zavrtel še film .Slovenski oktet na Gorenjski ohceti”. Predavanje je v vseh treh krajih naletelo na veliko zanimanje. Udeleženci so povsod prosili, da bi SPZ taisto predavanje še ponovila. Kakor smo zvedeli, bo tej želji ustreženo že prihodnjo jesen. Še pred tem in sicer v maju pa je SPZ povabila Slovenski oktet na koncerte po Koroškem. Iz izvajanja Toneta Kozlevčarja smo lahko povzeli, da je Slovenski VABILO Ob 25. obletnici izseljevanja koroških Slovencev bo v nedeljo, dne 23. aprila 1967 ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu spominska ptosHaoa z govori, pevskim nastopom in recitacijami, na katero vljudno vabimo vse naše rojake. Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih SPD in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Prireditveni odbor oktet v 15 letih že dvakrat ponesel slovensko pesem okoli sveta. S tem je omogočil, da jo je spoznal širni svet in da se za njo vedno znova navdušujejo celo drugače tako hladni Amerikanci. S svojo pesmijo in s Slovenskim oktetom je postal mali slovenski narod poznan in spoštovan v širnem svetu, tudi tam, kjer bi drugače za njega ljudje verjetno nikoli ne izvedeli. To pa nas obvezuje, da našo pesem na domačih tleh še bolj gojimo in da jo pojemo predvsem v poletnih mesecih, ko je naša lepa dežela polna inozemskih gostov. Klopinjsko jezero je turistično še vedno privlačno Občina Škocijan, na katero odpade glavno turistično območje Klo-pinjskega in Zablatniškega jezera, je lani turistično spet dobro odrezala. Občino je obiskalo 42.566 gostov, ki so tam prenočili skupno 572.148 noči. S tem se je v primerjavi z letom 1965 število gostov povečalo za 4 odstotke, število njihovih nočitev pa je naraslo za 29.302, kar odgovarja porastu za 5,4 odtstotka. S tem je odpadlo povprečno na gosta 13,13 nočitev, turistične postelje, katerih je bilo v občini 5918, pa so bile v povprečju zasedene 96 noči, kar je visoko nad deželnim povprečjem. S takim zaključkom turističnega leta sta občina Škocijan in njeno prebivalstvo lahko zadovoljna. O kak- šni nevarnejši stagnaciji turizma v tej občini še ni mogoče govoriti, čeprav je v zadnjih petih letih število nočitev naraslo le za 38 odstotkov, medtem ko je od leta 1959 na leto 1962 naraslo za 49 odstotkov. Reči je treba drugo: razvoj turizma v občini Škocijan, ki je bil v desetletiu 1953—62 zelo buren, se od tedaj naprej ustalja. Pritok turistov in število njihovih nočitev naraščata skladno s številom turističnih postelj. Lani število nočitev na turista ni bilo nič manjše, kakor je bilo leta 1959. Ne glede na to bi bil tudi v tej občini za letos in prihodnja leta pretiran optimizem nevaren. Med letom 1962 in 1963 je število turističnih nočitev naraslo še za 72.645, med le- tom 1963 in 1964 je vendar naraslo le še za 31.047. Če upoštevamo vremensko neugodno poletje 1965, zaradi katerega je število turističnih nočitev naraslo samo za dobrih 25 tisoč, lahko rečemo, da se je v zadnjih štirih letih porast števila nočitev zmanjšal za polovico. Slabost razvoja turizma v občini Škocijan pa je stagnacija nočitev domačih turistov. Lani je na nje odpadlo dobrih 37 odstotkov nočitev, leta 1959 pa še skoraj dve tretjini. Spričo tega je prišla občina do pravilnega sklepa, ko bo letos za turistično propagando v smeri podaljšanja turistične sezone in povečanja števila domačih gostov uporabila 156.000 šilingov. Zanimivi poskusi v Stebnu in Maloščah Na zamočvirjenem svetu med Štebnom in Baškim jezerom, ki meri skupno blizu 200 hektarjev površine, so se lotili zanimivih poskusov. Ta svet je bil za tamkajšnje kmete zanimiv le v času, ko je tod okoli še konjreja nekaj pomenila. Dajal je namreč le kislo seno. Sedaj pa kmetje od njega niso imeli nobenih koristi, na njegovo osušitev pa z ozirom na draginjo tudi ni bilo mogoče misliti. Sedaj se je na pobudo gozdarskega oddelka koroške kmetijske žbornice v okviru posebne akcije zveznega ministrstva za kmetijstvo nekaj kmetov odločilo za poskusno pogozditev delov tega močvir- ja. Na več manjših parcelah so močvirje tako preorali, da je med dvema brazdama jarek, po katerem voda z nekoliko višje nasutih brazd lahko odtoka. Na te nasipe so zasadili smreko in črno jelšo, ki se na takem svetu medseboj lepo izpopolnjujeta. Če se bodo poskusi obnesli, bodo verjetno po taki poti pogozdili celotno močvirje. Moti jih pri tem le razmeroma draga investicija, ki je s tem povezana. Pogozditev enega hektarja namreč stane 12 tisoč šilingov. Čeprav prispeva k pogozditvi kmetijsko ministrstvo 6 tisoč šilingov po hektarju, pride le-ta kmeta še vedno zelo drago, ker je treba računati najmanj 25 let, preden bodo pogozdena tla nekaj donašala. Ne glede na to pa bi bila po tej poti postopna pogozditev tega zemljišča brez nadaljnega mogoča, če bi kmetijsko ministrstvo svoje subvencije zagotovilo za daljšo dobo let po nekem sporazumno dogovorjenem načrtu. V DNEH PRED 25-LETNICO IZSELITVE April — mesec spomina in opomina Danes leden -bo minulo 25 let od dneva, ko se je nad nami pričelo najokrutnejše nasilje. 14. in 15. aprila 1942 to nacisti iz rodne zemlje izselili v mrzlo tujino več sto naših družin, iker se jih je za tiste čase držal „greh", da so bili sinovi in hčere ponosnega slovenskega naroda, ki se je prvi med evropskimi narodi uprl nacističnemu nasilju. Letos 16. avgusta pa bo minulo 25 let, odkar so pri Apačah odjeknili prvi partizanski streli v spopadu z SS-oddelki kot znamenje, da se znamo iproti nasilju tudi mi boriti in se ga braniti. Ko se bomo iv nedeljo 23. aprila na spominski prireditvi v Celovcu spominjali 25-letnice množične izselitve koroških Slovencev, se bomo hkrati spominjali tudi drugih obletnic, ipredvsem pa tistih, ki iz sedmih let našega križevega pota padejo na mesec april. Spominjali se bomo, da so bili že aprila 1938 takoj po nacistični izasedbi Avstrije zaprti prvi koroški Slovenci in da je aprila 1941 sledil drugi še večji val aretacij, pri katerem so nacisti segli tudi po naših organizacijah ter jih irazpustill in zaplenili njihovo premoženje. V Spominjali pa se tudi bomo, • da je fen 4. aprila 1943 iz vzhodnokoroških partizanskih edinic ustanovljen prvi koroški bataljon in da je ponoči navrh pri Mežici padel njegov prvi komandant France Pasterk-Lenart; 9 da je 9. aprila 1943 berlinski Volksgerichtshof sodil 37 koroškim Slovencem iz Sel ter okolice Borovelj in Železne Kaple in da jih je 24 odsodil na dolgoletno ječo, 13 pa na smrt. Le-ti so bili 29. aprila 1943 obglavljeni na Dunaju. Prezrli pa tudi ne bomo, da je aprila 1943 partizanska četa pri Bistrici v Rožu osvobodila 40 ujetih zavezniških vojakov, da je leta 1944 zahodnokoro-ški partizanski odred vzdržal ofenzivo 1200 mož nemške vojske in da so se skoraj istočasno podjunski partizani na Obirju spopadli z oddelki SS. Leto pozneje so prešli koroški partizani v veliko protiofenziva. Zaradi tega so podivjani oddelki SS med drugim 25. aprila 1945 zverinsko pobili 12-člansko Peršmanovo družino v Lobniku, od tega 7 otrok v starosti da bi oče prišel k mizi in rekel: »Zakaj si le to naredil, Drejc? Saj ne boš več kaj takega naredil, Drejc?« On bi mu obljubil. Prav gotovo bi mu obljubil. Nikoli več bi ne naredil nekaj takega. Potem bi pojedel lečo, ki Jo ima tako rad. Koraki so utihnili. Ozrl 'se je kvišku. Oče je stal pred njim, zdel se je velik prav do stropa. Zdrsnil Je s stola pod mizo in si zakril glavo 2 rokami. »Pridi ven!« je rekel oče. Stal je Pred očetom. . »Daj, poveži mu njegove stvari,« Je dejal oče materi. Vstala je in odšla v sobo. »Vsega je bilo dosti. Grajal sem Tepel sem te. Nič ni pomagalo. Y.sega^ je bilo dosti. Med tuje ljudi boš šel. Vzel boš svoje stvari in Se' med tuje ljudi,« je rekel oče. . Zagledal se je v rob očetovih hlač lr! v madež ob levem žepu. Oddah-bd se je. Sedaj je vedel, da ne bo tePen. iNe danes in nikoli več, ker Sre v svet. Tam ga ne bo nihče tepel ln tudi tožil ga ne bo. Mati je prišla iz sobe z belo culo X rokah. Obrnila se je k možu: »Ko-Sll° naj poje.« »Pojej kosilo!« je rekel oče. Ni mu bilo za kosilo. Bilo ga je ' Nrana je bila skoraj mrzla. Nhl ge je jn jgjgi p0čas;_ Pojedel je vse. Potem je očistil Krožnik s koščkom kruha, kakor je *'a njegova navada. Sedel in čakal. »Si pojedel?« je vprašal oče. »Sem,« je rekel. » »Potem vzemi culo, iti moramo. e mamo pozdravi.« Vzel je culo. Še enkrat je zajel s P°8ledom vso kuhinjo. Njej ni dal r°xf: Tudi pogledal je ni. Sli so skozi temno vežo in se usta-11 Pred vrati na soncu. »Proti Stari vasi!« je rekel oče. ji “lica je bila prazna. Na koncu _adohove so se igrali otroci. Na ok-u sosednje hiše se je grel maček. Bal se znanca otroci. Vedel je, da bi takoj prihi in prodajali zijala. Potem bi j Šel je z veliko culo na rami. Želel je, da bi bil čimprej izven mesta, je, da bi ne srečal kakega in da bi ga ne zagledali 1 ’ ‘ 1 ’ rihiteli - . • - jutri 'govorila cela šola in celo mesto. Morda bi celo v časopisih pisalo. »Počasi!« je zaklical oče. Ni mu odgovoril. Začel je skoraj teči. Hotel je biti sam, čisto sam. Občutil je v sebi nekak ponos, da dela nekaj, kar drugi otroci ne delajo, kar so delali otroci samo v starih časih, v pravljicah, ko so odhajali od doma tepeni in revni, potem pa so se vračali čez leta 'bogati in veseli. Matevž je premikastil velikana in rešil kraljestvo. Dobil je za ženo princesko z zlatimi lasmi, z belim krilom do tal in z zlato verižico okoli vratu. In Ivan, ki je znal tako dobro jahati, Ivan, ki ga je čakala kraljična na balkonu, v modrem pla-ščku, vezenem v zlatu. Z belim robcem v rokah. Spomnil se je Mihca, ki je odšel v Ameriko. Pozneje je postal bogat mož. Imel je kočijo, hiše in ladje. Mihec z okroglim cilindrom, s frakom in z belimi rokavicami. Tudi Mihca so nekoč odgnali, kakor odganjajo njega. Tudi on se bo nekoč vrnil. Vrnil se bo s kočijo. Ne s kočijo. Z velikim rdečim avtomobilom, s takim, ki ima dvignjeno streho. Cesta je bila ozka. Srečal je voz s senom. Moral se je umakniti čisto v jarek. Po glavi ga je božalo seno. Vdihaval je vonj sena. Spomnil se je Bornikovega travnika in skednja v predmestju. »Hijo!« je zavpil voznik. Prišel je do ovinka. Sedaj je bila cesta ravna vse do Stare vasi. Ravna, na vsaki strani ceste jablane v cvetu. Žvečil je slamko. Sonce je bilo visoko in toplo. Z velikim rdečim avtomobilom se bo pripeljal. S takim, ki ima odprto streho. V »Evropo« bo šel. Tam ga bodo vprašali po imenu. »Marnov Drejc,« bo rekel. Vratar ga bo vpra- nov Drejc je prišel, Marnov Drejc je prišel!« Prišli bi k njemu še mati, oče, sošolci in znanci. Mati bi zajokala in rekla: »Oh Drejc, saj nisem tako hudo mislila.« Zajokal bi še oče in rekel: »Drejc, oprosti nam, kljub temu smo te imeli radi.« Vsi bi jokali od veselja. Potem bi naredil pojedino. Jedli bi same dobre stvari. Mami pa bi rekel, da mu naredi lečo, ki jo ima tako rad. Tam bi bila tudi Pretnarjeva Meta. Čakala ga bo. Zadnjič mu je rekla, da ga bo čakala. Domenila sta se, da se bosta poročila, ko bosta velika. Pretnarjeva Meta, ki je vedno vse tako znala v šoli, ki je imela vedno tako lepo obleko. Nekoč ji je Mirnikov Tine polil lepo oblekco s črnilom. Zanalašč ji jo je polil in ji rekel, da je Meta Trompeta. Takrat sta se s Tinetom stepla. Tine je nosil tri dni bunko nad levim očesom, njega pa je preklestil oče doma. Toda Metka ga je imela od takrat rada. V igri, ki so jo igrali v šoli, je bila ona princesa, on pa je bil navaden medved, ki ji je prinesel jabolko. Princ je bili Gruntarjev Miran in najrajši bi mu primazal eno, tako je bil zaradi tega jezen nanj. Potem mu je Metka rekla, da ima njega najrajši, pa čeprav je samo navaden medved. Meta z zlatimi lasmi. Od Mete bi se moral posloviti. Meti bo težko. Jokala bo. Jesti ne bo mogla in v šoli prvič ne bo znala. Potem ji bo pisal, naj ne joče, da bo vse dobro in naj ga čaka. Prav gotovo ji bo pisal. Obrnil se je. Daleč zadaj na cesti je videl očeta in brata. Bila sta čisto majhna, da se je nehote zasmejal ob zamisli, kako se ga je doma bal. Daleč za njima je bilo mesto z žarečimi strehami in zvoniki. Oče mu je mahal. Ni ga hotel počakati. Prav gotovo bo pisal Meti. Le kje bo služil? Gotovo bo pasel krave. Saj mu je oče vedno pravil, da bo dober le za pastirja. Če je dober samo za pastirja, bo res dober pastir. Denar bo hranil. Poslal bo nekaj Meti. Nič ne bo pisal od koga. Ona Smeh stoletij Bogati in naduti Beethovnov brat je poslal skladatelju novoletno voščilo. Na katero se je mož podpisal: „Johann van Beethoven, lastnik posestva". Slavni glasbenik mu je karto vrnil, potem ko je na njeno zadnjo stran pripisal: „Ludwig van Beethoven, lastnik možganov." • Schopenhauer se je zapletel v pogovor z možem, ki je nadvse hvalil razumnost svojega psa. Mož je nazadnje dejal: „Seveda, govoriti ne zna, vendar nisem še nikoli videl pametnejše živali. Prepričan sem, da ve prav toliko kot jaz." »Hm, to vam rad verjamem, samo to ni noben dokaz za njegovo bistrost.” Nemški cesar Wilhelm I. je bil na lovu pri knezu Stohlbergu. Po končanem lovu so izročili cesarju osemindvajset kosov divjadi, češ da je to on ustrelil. Cesar je smehljaje se dejal: „So nasvetu stvari, o katerih človek niti ne sanja. Ustrelil sem torej osemindvajset divjadi, a zjutraj sem vzel s seboj samo enaindvajset nabojev!" Richard Wagner, eden največjih nemških umetnikov, je nekoč na prošnjo svojega znanca sprejel v orkester začetnika-po-zavnista. Pri prvi skušnji pozavnist ni začel pravočasno igrati. Wagner je potrpežljivo še dvakrat začel vajo, toda obakrat je bil pozavnist prepočasen. Tedaj se je slavni glasbenik razhudil in vzkliknil: »Zabcga, če ste začetnik, zakaj vendar ne začnete!” Meta bo že vedela, da je od njega. Kaj pa če bo bolan? In ko bo zima in mraz? Vedno ne bo tako lepo, kakor sedaj. Če bo bolan in če bo umrl? Pisali bodo domov, da je umrl. Jokali bodo. Žal jim bo, da so ga odgnali od doma. Nekdo bo prišel in rekel: »Vi ste krivi, da je umrl. Vi sami ste ga odgnali od doma.« Vsi ljudje bodo vpili, da so sami krivi, da je umrl. On pa bo ležal v krsti z zaprtimi očmi. Ne bo jokal. Stisnjene ustnice bo imel. Bled bo kakor vosek in krsta bo zabita z velikimi žeblji. Ljudje bodo vpili: »Sami ste krivi, sami ste krivi!« Oče in mati bosta jokala. Kladivo bo tolklo po žebljih, da se bo tresla krsta in on v beli srajci in v papirnatih čevljih. Potem ga bodo nesli na pokopališče. In pokopali. Jokali bodo. Tudi Meta ■ ■ ■ ■ E ■ ■ ■ E ■ DANIELLE VERNON: Mala igra z ljubeznijo Marija je imela lepo trosobno stanovanje. Denarnih skrbi ni poznala. Njen mož je bil marljiv, ljubezniv in zvest. Več si skoraj ni mogla želeti. Vsaka žena na njenem mestu bi bila zadovoljna, kajti Marija je poleg tega, da je bila čila in zdrava, imela v banki tudi čedno vsotico prihrankov. Kljub temu ni bila srečna. Vse te dobrine si je pridobila brez večjega napora in zato ni znala ceniti naklonjenosti usode. Peter ni bil samo postaven mož, temveč je bil tudi nadpovprečno pameten. Nekoliko mesecev je mirno dopuščal, da ga je žena prištevala k hišnemu inventarju, kot na primer klavir ali sesalec za prah. Nekega dne pa se je njeni brezbrižnosti energično uprl. Začelo se je s tem, da je tega dne izredno razpoložen prišel domov. To je opazila celo Marija in ga je vprašala: »Menda ti je danes uspela posebno dobra kupčija?" Peter je zmajal z glavo: „Ne, zakaj?" »Ker si dobre volje.” »Nasprotno," je odvrnil Peter, »nimam razloga, da bi bil vesel. Ob devetih zvečer moram prisostvovati seji!" Marija ga je -iznenadeno pogledala: »Ob devetih zvečer?" „Da," je prikimal Peter in nervozno pogledal na uro. »Saj bo večerja kmalu pripravlejna, kajne?" Večerjal je molče in zamišljeno, nato pa je naglo vstal odšel v kopalnico. Skrbno se je obril in si privoščil tudi prho. Medtem je Marija krtačila njegov suknjič. Pri tem opravilu je v žepu odkrila dve vstopnici za ob devetih zvečer. Marija je molče vtaknila vstopnici nazaj v žep suknjiča. Tudi ni nič pripomnila, ko se je Peter ob enih ponoči vrnil domov in je na njegovi srajci opazila sledove rdečila. Marija je molčala. Molčala je, ker se je prestrašila, da bo izgubila svojega ljubljenega moža, ki je postal nenadoma tako zanimiv. Zato tudi ni nikoli zvedela, da se je Peter petnajst minut pred deveto pred vhodom v gledališče sestal s svojim prijateljem Emerikom in njegovo ženo ter jima predal obe vstopnici. Peter je nato sedel v kavarni in bral časopise, kasneje pa se je do enih sprehajal po mestu. Preden je pri povratku odklenil vežna vrata, je nekoliko pomazal svojo srajco z rdečilom, ki ga je kupil popoldne. Rdečilo je nato skrbno vrgel skozi mrežno odprtino kanala. Odslej se Peter ni več pritoževal, da je Marija brezbrižna do njega. šal: »Kaj niste v sorodu z Marno vi-mi iz našega mesta?« »Sem,« bo rekel. »Njihov sin sem. Kaj me ne poznate?« »Ne, ne poznam.« »Dolgo že nisem bil tukaj.« »Jaz sem Pintarjev Jaka. V šolo sva skupaj hodila.« »Ah, Pintarjev Jaka, ki me je hotel obesiti, ko smo se igrali ravbarje in žandarje.« »Prav tisti.« Objela bi se. Jako bi imel še vedno rad, čeprav ga je takrat hotel obesiti. Potem bi Jaka hitel skozi mesto in vpil: »Mar- ko. že vedela, da je od njega. Ko bo prihranil dosti denarja, bo sel v Ameriko. Kakor Mihec. Na cesti so se bleščale luže. Culo je naslonil na ograjo mostu. Voda pod mostom je bila globoka. Jata rib je mirno polzela proti sredini. Most je metal čez tolmun raztegnjeno senco. V senci so hrbti rib postali temni. Izginili so pod mostom. Zadaj ga je klical oče. Ni ga hotel počakati. bo tam. Vpili bodo: »Vi ste krivi, sami ste krivi!« Postavili bodo spomenik. Na spomeniku bo pisalo: »Tukaj počiva naš ljubljeni sin Marn Drejc. Naj mu bo zemljica mila!« Rože bodo. Na Vse svete sveče. Rože. Potem ga bodo pozabili in ne bo nič več sveč in nič več rož. Na pogrebu bi vpili: »Sami ste krivi, sami ste krivi!« V krsti bi odmevalo. Vse bi odmevalo. Le on bi bil tih. Tako tih, kakor še nikoli. Videl je sebe v krsti. Hodil je počasi in jokal, da so mu solze tekle po licih in padale na jopič. Videl se je čisto blizu in razločno, kako leži v krsti, videl je Meto in brata in mater in ljudi, ki vpijejo. Cula ga je težila. Srečaval je ljudi. Nič več ga ni bilo sram joka. Zasovražil je očeta in -mater. Zazdelo se mu je, da bi morala biti kaznovana. Moral bi ju bog kaznovati, ker ga je mati tožila in oče tepel. Bil je prepričan, da ni tako slab, da je prav tak, kakor Ivan, Branko, Tonč in drugi. Zasovražil je očeta in mater. Želel je, da bi se jima nekaj zgodilo, nekaj slabega in da bi se vse to maščevalo. Hodil je po robu ceste. Kamen v čevlju ga je žulil. Jokal je na glas. Zdelo se mu je, da mu bo tako laže. Pred njim je bila vas. Zvonik. Na travniku krave. Štirje psi so se podili po cesti. Zadaj ga je klical oče. Spredaj vas, psi. Jokal je. Cula je bila težka. Oče in brat sta ga dohitela. »Še do tiste kapelice.« »Saj ni treba,« je jokal. »Le pojdimo!« Stali so pred kapelico. Marija z Jezusom je zrla otožno v polje. Na desni roki sta ji manjkala dva prsta. »Lepo poklekni in pomoli. Tukaj se bomo poslovili.« »Nočem.« »Pomoli, sem rekel.« Sovražil je očeta in bal se ga je. Pokleknil je na kamnito stopnico in molil: »Oče naš, kateri si v nebesih, kaznuj ata in mamo. Naj ju nekdo tepe, kakor sta mene tepla. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Mami naj se strgajo nogavice in naj ji ukradejo perilo, kakor zadnjič. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Ata naj si zvije nogo, kot letos pozimi. Miha pa naj bo zdrav, ker Miha ni nič kriv, ker je majhen. Amen. Sedaj naj moli sam, če se mu ljubi. Amen.« Stal je pred kapelico. Dvignil je culo in jokal. »Poslovi se od bratca,« je rekel oče. Dal je Mihi roko. Tudi Miha je jokal. »Se boš poboljšal?« ga je vprašal oče. Molčal je in jokal. »Če boš priden, ostani za zdaj doma.« Jokal je. »No ali boš priden?« Jokal je in pokimal. »Pusti culo in teci domov po voziček za Miho.« Tekel je, kolikor je mogel. Oče je gledal za njim in mislil: »Kako čudno. Čisto resno je vzel, jaz pa sem ga mislil samo malo prestrašiti.« Tekel je kolikor je mogel. Ni čutil v čevlju kamna. Brisal si je solze in se smejal. Smejal se je ves srečen. Zdelo se mu je, da je oče zelo, zelo dober. RAZISKAVE V EGIPTU DOKAZUJEJO: Obdelovanje zemlje pred 14.000 leti Po šestih letih raziskav ob Nilu v zgornjem Egiptu skorajda ni več dvoma, da so živeli prvi znani obdelovalci zemlje na tem področju že pred 14.000 leti. Tega mnenja so na egiptovski upravi za starine na podlagi najdb, ki jih je zbrala skupina ameriških, poljskih in egiptovskih arheologov. Izkopanine ocenjujejo strokovnjaki kot zelo pomembne, kajti doslej je splošno veljalo, da je treba iskati sledove v svetovnem merilu najstarejših polj pri Jerihu, v Iraku in v Turčiji, kjer so davni zemljani obdelovali zemljo pred 9800 leti. Mednarodna arheološka skupina je izkopavala predvsem pri zgornjeegiptovskih vaseh Toška, Esna in Edfu na zahodnem bregu Nila med Luzorjem in Asuanom. Zlasti zanimive so najdbe v bližini starega vodnjaka pri Toški. Med drugim so izkopali več tisoč kosov orodja in orožja iz kremena, in sicer tudi nazobčane pripomočke za mletje žita. Ugotovili so, da gre za predmete, stare 14.000 let. V zemlji so našli ostanke rastlin, ki lahko uspevajo le v hladnejših vremenskih razmerah. Po lem raziskovalci sklepajo, da so bile povprečne temperature v zgornjem Egiptu pred 14.000 leti kakih 10 stopinj Celzija nižje, kot so zdaj. Verjetno je bila takrat tudi nilska voda za tri stopinje hlad nejša. Spričo tega se strokovnjakom zdi povsem mogoče, da je tam uspevalo žito. Izkopali so tudi okostja več tisoč živali, in sicer krav, hijen in nilskih konj, 14.000 let stare rastlinske ostanke pa so našli na vsem raziskovalnem področju. Zanimivo pa je, da nikjer niso naleteli na sledove človeških bivališč, iz česar sklepajo, da so takratni prebivalci zgornjega Egipta morali živeti v votlinah in drugih zelo preprostih bivališčih. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45 , 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled »poreda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate *— 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 8. 4.: 6.05 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 16.00 Poznaš Koroško — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Kulturni razgledi — 18.20 Glasba za delopust — 19.30 Srečanje — 20.20 Orkestralni koncert — 21.20 Komorna glasba. Nedelja, 9. 4.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.00 V čaru glasbe — 10.30 Žveplena kopališča pri Montmorencyju — '11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Orkestrolni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 18.00 Koncert narodnih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Heinz-Peter, usodna tragedija — 21.15 Poljub. Ponedeljek, 10. 4.: 8.15 Kopališki zdravnik dr. Grasler, roman — 8.45 Ljudska glasba iz vseh dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Zaradi dopusta zaprto, hoteli med sezonami — 19.30 XY ve se — 20.20 Vsakdanji problemi — 20.35 Kribbel-krabb — 21.20 Koncert narodnih pesmi. Torek, 11, 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav 15.30 Pomlad prihaja — 15.45 Mladi bobnar, pripovedka — 17.00 V koncertni kavarni — 18.15 Koroške založbe v službi znanosti — 19.30 Hit-zvezde sveta — 20.20 Malo mesto, igra — 21.20 Pesem za lahko noč. Sreda, 12. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Sodobna zborovska glasba — 15.45 'Pubertetne krize — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Ljubezen pride z neba — '19.30 Srečanje — 20.20 Orkestralni koncert. četrtek, 13. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Uro pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Delavska oddaja — 18.15 Kdo ne vidi rod svoj domači kraj — 19.30 XY ve vse — 20.20 Skupna koroško-štajerska oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 14. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Pogovor o umetnosti — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Iz deželnega izobraževalnega načrta — 18.15 Koroški zbori — 19.30 Dobro znano, znano dobro — 20.20 Pomlod je prišla. 00000000000 Torek, 11. 4.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Iz koncertov radia Trst — 19.10 Plošče za vas — 19.30 Zvoki, uglašeni na temo — 20.35 V/erther, lirska drama. Sreda, 12. 4.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 No vse, toda o vsem — 18.30 Koncert v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami — 19.10 Higiena ir* zdravje — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek, 13. 4.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — '18.30 Sodobni italijanski skladatelji — 19.00 Pisani balončki — 20.35 Lepa Klovdija, radijska drama — 22.45 Slovenski solisti. Petek, 14. 4.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slavni solisti v Trstu — 19.10 Moj prosti čas — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. TTCLCVIZUa AVSTRIJA Sobota, 8. 4.: 17.03 Za družino — '17.30 Ekspedicija v živalski svet — 18.05 Srečanje z jadrnico iz leta 1628 — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poper in sol — 22.00 Evropsko prvenstvo za popevke. Nedelja, 9. 4.: 17.03 Iz tropskih krajev — 17.35 Svef mladine — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Moje življenje, moje pesmi — 22.05 Dunajska šola fantastičnih realistov. Ponedeljek, 10. 4.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Iz študentovskega življenja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 77 Sunset Strip — 21.15 Televizijski šport — 22.25 Področje treh čutil. Torek, 11. 4.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Rimske razvaline na Vzhodnem Tirolskem — 19.11 Mathias Wie-mann pripoveduje — 19.30 Čas v sirki — 20.15 čuda živalskega sveta — 21.00 Pogled z mostu — 22.50 Tale naš svet. Sreda, 12. 4.: 11.03 77 Sunset Strip — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Lov na punčke — 17.50 Kdo pomaga rokodelčiti — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Ljubezen v norišnici. Četrtek, 13. 4.: 10.03 Jožef II. in njegov čas — 11-00 Smrt v jablani — 18.35 Italijanščina za začetnike — '19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 čas v sliki — 20.15 Fantonove nore iznajdbe — 22.00 Iz prve roke. Petek, 14. 4.: 11.03 Keutschuk — 18.35 Nemščina za domačine — 19.00 Televizijska kuhinja — 20.15 V zrak bi skočil — 20.50 Berlinske balade — 22.20 Sedem dni časovnih dogajanj. JUGOSLAVIJA Sobota, 8. 4.: 17.10 Posnetek konjskih dirk v Aintreejo — 17.40 Kaj je, kaj je — 17.55 Obzornik — 18.15 Vsako soboto — 18.30 Oživele kronike — 19.15 Popularna baletna oddaja — 20.00 Dnevnik — 21.10 Serijslci film •— 22.00 Izbor popevke za Grand Prix Evrovizije. Nedelja, 9. 4.: 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisočkrat zakaj — 17.15 Dokumenti ir* čas — 17.45 Stari filigrani — 19.15 Šport — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Slager sezone. Ponedeljek, 10. 4.: 10.40 Ruščina — 17.20 Mali svet •— 17.40 Risanke —- 17.55 Obzornik — 18.15 Lepe pesmi so prepevali — 18.45 Vzgojna problematika — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Pošta — 20.00 Dnevnik — 20.30 Drama — 22.00 Ustvarjalec in njegovo delo. Torek, 11. 4.: 18.40 Torkov večer — 19.00 Svet na zaslonu — 19.40 Obzornik — 20.00 Celovečerni film —■* 21.30 Kulturna panorama. Sreda, 12. 4.: 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.05 Na deveti otok — 17.30 Poljudno znanstveni film — 17.55 Obzornik — 18.15 Združenje radovednežev — 19.00 Na sedmi stezi — 20.00 Dnevnik — 20.37 Reportaža z Rdečega morja — 21.00 Mojstri i» vzorniki. Četrtek, 13. 4.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasbeni pouk — 17.10 Vijavaja ringaraja — 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinska tribuna — 18.35 Po izbiri — 19.00 Dežurna ulica — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni pogovori — 21.10 Opera ali koncert. Petek, 14. 4.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.05 Lutkovno gledališče iz Splita ■— 17.55 Obzornik — 18.15 Brez parole — 19.00 Izgubljen« iluzije — 20.00 Dnevnik — 20.37 Ekran na ekranu — 21.35 Svilene lestvice — 22.20 Festival narodnih pesmi. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-ffurt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec * Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov; 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Herausgeber, Verleger und Eigentumer: Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteu*5 Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Sing«r* Redaktion und Verwaltung; 9021 Klogenfurt, Gasomet»r* gasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchoft m. b. H. Klagenfurt - Forlach. — Zuschriflan an; 9021 Klagenfurt, Postfach 124.