181. MRO.
« mauno, * petek 10. avsasta I9Z3.
uto LUl.
0
izhaja vsak dan popoldne, IsvmeaUl nedelje in praanlke.
Jti t do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit ml i 1 D 50 p, večji ioteratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ienltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prfloll znamka za odgovor.
Oravniitvo „Slov. naroda" ln Jfarodna Oakarna" SnaHoea oiica tt 9, pritlično, — Telefon ftt. 304.
Oredaiatve „81ov. Heroda" Enaflova vUoa it I, L nadstropje
Telefon ste v. se. Boplae epreleaia le podpisane la zadostno ^sf  Rokopisov so no vrača.
WW Posamsine številka:
v Jugoslavlli vsa dni po Oln 1«— v Inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Din 1-25
PoStnlna platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	V JigositrljT v LJubljani           po po*t:		
	Din 144 —	Din 144 —	Din 264-—
	. 72—	. 72—	. 132--
	. 36—	, 36—	66 —
	• »-		22- —
Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati.			
Novi naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   sosj"* po nakazn'ci. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Stavka in država.
S predstoječimi opazkami ne mislimo zadeti gmotne in socijalne upravičenosti ravnokar minule železničarske stavke in železničarskih pokretov sploh. Mi stojimo odločno na strani socijalne pravičnosti in smatramo za dolžnost moderno uravnane državne uprave, da posveti tudi socijalnim vprašanjem največjo pozornost. Poleg notranjepolitične pomiritve ter gospodarske in finančne krize je namreč vprašanje zdravega socijalnega razvoja najbolj pereča zadeva naše mlade države.
Dobro so nam znane prilike, pod katerimi živi in se bori naš državni uradnik, pa tudi mnogo skupin našega delavstva, ki so potrebni zaščite in podpore, kakor naša industrija ali kmetijstvo. Brez dvoma bodo tudi v našo državo planili valovi socijalnega čutenja in osvežili srednje in najvišje kroge meščanstva ln politike. S kulturnim Izpopolnjevanjem naše politike in družbe bomo napredovali tudi v etičnem čustvovanju, in tedaj bomo upoštevali vrednoto in dostojanstvo človeškega de'a nekoliko bolj kot delamo dandanes. Toliko o našem načelnem stališču napram socijalnim stremljenjem, ki pa morajo biti izraz uvidevnosti, združene s pravičnim upoštevanjem potreb državne in gospodarske realnosti.
Socijalizem v komunistični in polko-mimistični obliki ne pozna mere in ne upošteva gospodarske realnosti. Ne vidi, da je gospodarstvo nekaj prirodno zakonitega in tako sestavljeno, da zaenkrat še ne dopušča človeškega pregleda, iz katerega bi se moglo izluščiti reformni načrt za danes veljavne gospodarske zakone. Eksperimenta z gospodarskim življenjem, kakor ga je napravila Rusija, pameten človek ne more dopustiti. Poleg v zgodovini nezaslišane socijalne bede bi v takem slučaju tudi naše konkretne pridobitve splavale po vodi, predvsem naša ujedinjena in svobodna domovina. Zaenkrat socijalnost ni vse. imamo še druge nagone, in danes vladajo politični, nacijolani in kulturni. Zato nam je mila Jugoslavija, njena samostalnost in nacijonalnost ter veliko delo na jugoslovenskem kulturnem tipu bodočnosti. To Jugoslavijo pa je danes treba zidati, v notranjosti izpopolnjevati in komaj združene ude utrjevati. Poleg razorne politične propagande v notranjosti ter zunanjepolitičnega rovarenja tujih držav prihaja nevarnost proti obstoju naše države samo Še od socijalne stran], m sicer tedaj, kadar se socijalni pokret ne giblje v zakonitih mejah, temveč ?emlje oblike, ki lahko omajajo celokupen pravni red ln vnašajo v notranjost velike prometne ln druge nevarnosti. Države pa se baš v pravnem in javnovarstvenem oziru nahajajo po svetovni vojni v posebno delikatnem po-
ložaju. Ce to velja za Italijo, Francijo, Anglijo ali Ameriko, ▼ kakšni meri se moramo šele mi izogibati stavkarskega socijalnega boja, ki silno ogroža našo, z velikimi težavami ln z malenkostnimi uspehi napredujočo državno ln nacionalno konsolidacijo.
Pod vidikom te državne konsolidacije   ter   splošnega   položaja postaja vprašanje gospodarskih   in prometnih stavk nekaj povsem resnega in težkega. Ljudje, ki so včeraj glasovali za zakon o zaščiti države, ne bi smeli danes propagirati stavke,  klicati  uradnikov na upor proti državni oblast! In centralni vladi, blatiti vsega, kar je v Jugoslaviji pozitivnega ter izrabljati sedanje socijalne krize proti vladi,  o  kateri ne more biti dvoma, da poizkuša upravičene socijalne težnje svojega uradništva spraviti v sklad s potrebami državnih financ. Lahko je mladinsko kritizirati uradniške in druge zakone, pri tem pa molčati o načinih, s katerimi bi se dalo ozdraviti naš državni proračun in dobiti za državno gospodarstvo nove dohodke.
Na drugem mestu prinašamo politično beležko beogradskega poldemo-kratskega glasila »Pravde«, v kateri hvali uvidevnost državnih uradnikov, da niso šli na stavko in da se niso dali zapeljati. V Ljubl;ani pa listi, ki so še nedavno kričali po zakonu o zaščiti države proti vsakemu, ki se je drznil le govoriti aH pisati socialno, priganjajo na stavko in protidržavni ali protivladni upor.
Dokler so bili na vladi, so ti listi ponavljali besede o državotvornosti, kakor budistični menihi svoje brezkončne rožne vence, danes vprašanje državotvornosti za te politične junake ne obstoja več. Danes veljajo zanje samo ozi-ri na strankarsko propagando, vodeno z brezvestnim zavajanjem javnega mnenja. V to svrho je dobro demagogiztrati, izrabljati bedni položaj uradništva, klicati na stavko poštarje m železničarje, izzivati pogranične incidente z Italijo, na vseh koncih In kraih rnvatl proti državni in vladni avtoriteti ter vzdigovati vsesplošno nevoljo. Nevarnost, ki je zahtevala zakon za zaščito države, je bila velika. Še večja je nevarnost ki preti Jugoslaviji od strani našega celokupnega opozicijonalnega tiska. Stranke, ki bi morale prednjačiti z lojalnostjo in umirjenostjo, se sedaj klatijo z demago-ško brezvestnostjo federalističnih ruši-teljev državne oblasti. To je bilo treba povedati, da javnost predvsem pa prizadeti uradniški krogi, uvidijo igro, ki se igra z njimi slovenski demokratski tisk, včeraj še zagovornik reakcionarnega zakona o zaščiti države, danes razdiralec državne avtoritete in hujskač na stavke državnih uslužbencev in za javni red ter sigurnost države silno važ-
nih saobračainih sredstev. Ce je bilo treba zaščitnega zakona proti brutalni sili ln nevarnosti nasilne revolucije, bo treba najti tudi zakonska sredstva, da
se onemogoči brezvestno federalistično in demokratično časopisno uničevanje pozitivnih in lojalno državljanskih čustev naše javnosti.
Dr. Anton Novačan:
VSI PRIDETE ZA MENOJ!
Marsikdo ml je zameril, da sem šel v Beograd in marsikdo mi je očital nedoslednost m me osumil, da sem šel v Beograd »po pare«. Klerosi-avtonomisti me pa naravnost dolže, da sem izdajalec domovine.
Niti sem šel »po parec niti sem izdajalec domovine. Hotel sem manifestirati kot zagovornik najekstremnejšega političnega pravca priznanje narodnega in državnega jedinstva in tako pokazati pot vsem, ki se še drže gnile deske demagogije. To sem storil tem lažje, ker ne nosim nobene odgovornosti pred ljudstvom m zato — hvala Bogu! — da nisem bil Izvoljen.
Gospoda Korošec in Spaho nista talentirana politika ln si svojih strank nista vstvarfla sama, temveč sta nositelja turškega oziroma slovenskega klerikalizma. Gospod Radič pa je političen talent par excellence in je ideologijo svoje stranke ustvaril sam in svojo stranko zorganizi-ral sam. Zato sem trdno prepričan, da bi a. RadlČ dal ne vem kaj, ako bi se danes mogel oteti Iz objema svojeaa otroka, ki se je razrasel t Herkuh, In nastopiti pot pozitivne politike. G. Radić je prevelik, da bi postal spokornfk, kakor sem jaz, in zato pride dan, ko bo g. Radič ali smešen ali pa tragičen.
Prav dobro vem, koliko trna g. Radič v Sloveniji fanatičnih pristašev med kmeti in simpatizerjev med inteligenti. Nihče pa si ne upa pogledati resnici v obraz in do kraja domisliti, katere praktične posledice bi imelo uresničenje Radičevega programa za državo in posebno še za nas Slovence.
Radičev minimalen »sporazumaški« program gre za tem, da bi se današnja edinstvena država Srbov, Hrvatov in Slovencev razpadla v dva dela po uzoru bivše Avstro-Ogrske. Vzhodni del z glavnim mestom Beogradom bi imeli Srbi — v tem slučaju bi g. Radič prav nič ne mislil na bedne Macedonce! — Zapadni del z glavnim mestom Zagrebom pa bi držali Hrvati. Taka dualistična država bi bila povezana z vsemi pomočki nagodb ln pogodb in bi v neprestani borbi z hegemonijo Srba nad Hrvatom in Hrvata nad Srbom Iznemogla In postala sčasoma plen kolonijalne politike velikih sfl. Zakaj izključeno je, da bi takšna Srbo-Hrvatska — Serbo-Croatiel — mogla Imeti enotno krepku zunanjo politiko in bi Srbijanci iskali opore bogve pri kom, Hrvati bi pa čisto gotovo zlezli prej ali slej pod republikansko ali kajzarsko nemško pflcelhaubo.
Mi Slovenci bi v taki državi bili hrvaška pritiklina in gospodarski na milost tn nemilost izročeni v eksploatacijo zagrebškemu židovskemu kapitalu. Hrvati nas Slovence, če ne sovražijo, pa čisto gotovo prezirajo, že zategadelj, ker so bili oni sami še včeraj Slovenci Slovenci bi se morali odpovedati vsem svojim kulturnim stremljenjem, ln to kat čez noč, zakaj
verjemite mi, da bodo Hrvati hujši m bolj surovi centralisti nego so danes Srbi. Fraza o »suverenosti« slovenskega naroda, s katero je g. Radić ropotal ln še bo ropotal, je doživela svoj prvi brodolom, ko nam je letos g. Radič vsiljeval hrvaške kandidate, nas zato citiral v Zagreb m nas potem, ker se nismo udall, s pomočjo v Ameriki naberačenih dolarjev na 20.000 slovenskih lepakih sramotil, da smo pro-danci PašIČevl. Mi slovenski »kranjski magarci« bi bili v hrvatski državi dobri kuliji zagrebške gospode. Adiio potem naša Koroška, dvakrat adijo naše Primorje, adiio Slovenija m njen »krščanski nauk«, zakaj podlegli bi judom lepega Zagreba In na svojem telesu doživeli razornost judovskih gospodarskih metod.
Razredni program g. Radiča, takozvani seljački program, pa ni nič drugega nego ob sebi umevni rekvizit iz torbe vsakega pametnega politika. Namreč, kmeta ie treba kulturno In ekonomski dvigati ln čuvati njegove zdrave sile. Kmet Je re-servoir vseh narodovih sil, on je domovina, toda on še ni država. G. Radič je to »ljubezen« do kmeta demagoški s pravo hrvatsko kričavostjo nadul do obsurda. Pa ve predobro g. Radič sam, da bi njegov seljački program skrahiral v desetih dneh, ako bi ga udejstvoval praktično, in da bi bi hrvaška »pokvarena gospoda« strmoglavila že danes g. Radića, ako bi ne vedela, da je Stipičin seljački program le demagoški blesk. Toda Hrvatu-Coriolatro Je danes g. Radič* potreben. Zato ga trpi, dasi se ga včasi sramuje.
Ostane še republlkanstvo g. Radiča. O tem pa nI vredno resno govoriti, ker tolče ščuko po glavi tale resnična z mojo častno besedo zajamčena episoda:
Ko sem bil tik pred zadnjim božičem pri g. Radiču — bilo je zadnjikrat! — sva govorila z g. Radičem o politični situaciji. Tedaj je g. Radič v zvezi o »sporazumu« s Srbi dejal: »Znaš, Novačane, ml eemo se možda repubilkanstvu odreci, aH Beo-ograd mora to skopo platiti!« ln še je dostavil: »Ta nismo ml toliko Hrvatska republikanska seHačka stranica, več smo za pravo Hrvatska R a d I ć e v a seljačka strank i možemo svaki čas, da se opet tako nazovemo, ustreba II nam!«
To so bile besede g. Radiča. Meni je padla mrena z oči. Kri mi je zavrela m da je g. Radič v tistem trenutku zaklical svoj običajni »Živela republika«, udaril bi ga bil s palico po glavi. In tedaj je bilo mrtvo slovensko republlkanstvo. Zato je prišlo do preloma tn jaz sem že takrat obžaloval, da nisem imel načina, kako bi to mfamljo g. Radiča razglasil do zadnje koče fopanfh njegovih seljakov.
Ostanejo še naši klerosi-avtonomisti. TI niso nič manj lažnjtvi ln reakcijonami nego g. Radič, le da so veliko previdnejši ln ne zabijajo krempeljčkov pregloboko v
peklenska vrata. Klerosi dobro vedo, fla ljudstvu lažejo, dobro vedo, da bi bila avtonomija, ako ta svoj naivni državnopravni postulat konsekventno izvedejo, smrt # i Slovenijo In da tisto, kar oni v resnici doseči morejo in hočejo, ni nič drugega nes;n po demagoških ovinkih zasukana viđovdan-ska ustava s samoupravno Slovenijo. Metoda Je perverzna ln podla, toda razumljiva, ker se drugače v Sloveniji držati ne bi mogli. To bo predmet vsakdanje politične borbe. Toda neodpustno je, da klerosi v ljudstvu neprestano vzdržujejo verzijo proti državi, ne da bi mu rekli zakaj, ne da bi mu rekli, kaj nam namesto te držive dati hočejo! To je zJočin klerikalizma v Sloveniji! G. Korošec, razglasite revolucijo proti državi. In vedeli bomo, s kom bomo merili svoje sile. Ali pa izvolite molčati in se zavleclte v brlog svoje politične neta-lentlranostl. zakaj siti smo že laži in Vašega državniškega diletantizma. Na nas vse pada vaša politika dveh obrazov; Doma begate ljudstvo z gesli proti Bcogr; d v Beogradu pa dozorevate za vlado brc/ avtonomije! Pojdite z Oielljo v sa:nns:.T. čestKI oče Polotiius!
V tem slovenskem ln hrvaškem strankarskem kaosu doživljamo čudo, da sc prava in resnična reakcija oblači v bel.i oblačila slobodarskih pokretov, to sta gospoda Radič ta Korošec, dočim imajo naši državni krmarji nenavadno ulogo, da branijo tekovtae resnične svobode. Povsod na svetu Je ravno obratno, m zato se nehote vprašujemo, nista M morda gospoda Radič ln Korošec v službi nekaterih temnih sil doma v državi, ki tmajo Interes na tem, da Jugoslavija leze le počasi naprej? To se socijološloo hnenufe moment retardacije. Ce gospoda Radič m Korošec vršita to službo zavestno, sta lopova, če pa nezavestno, sta bedaka. Moj bivši pobratim g. Radič me bo posebno dobro razumeli mmm
Globoko sem preverjen, da pridete ca mano vsi, ki še tavate ln ste pošteni, val od kmeta do delavca pa gori do zbeganega slovenskega intelektualca. Država Je tu in naša je! Ce že ne maramo neprestano v svojih dušah prižigati hvaležne ročice srbskim žrtvam za našo svobodo, pa bodimo vsaj pametni ln razumlmo Interese naše rodne grude, Nedostatki se bodo odpravili. Se enkrat bodimo pametni! Zakaj, kdo si bo glavo odsekal, ako ga zob zaboli?
POLITIČNA SITUACIJA-
— Beograd, 9. avg. flzv.) Razvoj včerajšnjih političnih dogodkov ni prinesel ničesar novega v splošno politično situacijo. Glavno težišče dogodkov se je preneslo na Bled. V političnih krogih pričaicujejo važnih odlokov z Bleda. Po oficijelnem poročilu se nahaja še vedno minister zunanjih zadev dr. NinČič na Bledu. V Beogradu se izvršujejo samo tekočI državni posli, dočim se vrše na Bledu važne konference. Zunanji minister dr. Ninčić je Nj. Vel. kralju poročal o zunanji politični situaciji posebno pa o smajski konferenci.
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Cmliziranci.
Roman. (6)
V.
»To je ves Saigon?« se je zavzel Fierce, ko je videl, da so lože na pol prazne
»To je ves Saigon,« je odgovoril Mčvil. »Gledališče je za občinstvo preveliko. Sicer pa so povsem prav preračunili, je tu vsaj manj vroče. Običajno je dvorana skoro zapuščena. Nocoj pa imamo pred sabo premierno občinstvo: pevka novinka nastopi in čeprav bo gotovo slabotna kot vse oetale, je vendarle treba priti, da jo vsaj vidimo, če je že ne bomo poslušali.«
Ne meneč se za zastor, ki se je dvigrril, pa rudi ne za igralce, se je naslonil na naslanjač in dejal: »Zdaj sem medvedar,« po teh besedah je Flerceu brez sramu pokazal s koncem svojega prsta v vsako ložo.
»Pred odrom na desni, tam med trobojnicami: to je Ekscelenca generalni guverner Indokine, v prestolici neznaten meščan, tu pa prokonzul republike in podkralj. Eh, to ČloveČe s spačenim nosom. Njegov so«-ed, oni s plemenitim obrazom starca, je Tonr dc Nesle. Na Žalost ga osebno ne poznam.«
»To ie moj admiral«, je pojasnil Fierce, »stari d' Orvilliers.«
»Novinec a, zdaj mi je vse jasno. Nadaljujem. Tam pred odrom na levi, nasproti politiško vojaškim mogočnežem so trdnejše ekonomsko finančne sile: štiogelni orjak z volčjimi zobmi in pravcatimi Šapami, to je gospod Malais, ki ima v zakupu riž, čaj in opij; on je moj osebni sovražnik; premore štirideset bleščečih milijonov; krivično bogastvo! Poleg njega sedi njegova žena. pa je bolj plavolasa. bolj rožna m nežnejša kakor se zdi od tukaj in na žalost predraga za mojo mošnjo, kajti sicer bi že davno pozabil listnico na mizici za čaj na njeni verandi. Pa pustimo to. Sprednje lože so polofici-jelne: na levi ona kopica zelenega, bogato vezenega brokata in drobna rjava ročica, ki se proži iz pagodastega rokava: to je gospodična Jeanne Nguven-Hoc edina hčerka novega Phouja Cholon-skega, čudna zagonetena živalica, o kateri ne veš, ali ima bolj evropejski videz, ali pa je bolj azijskega bistva .Na desni je guvernerjev namestnik Abel, naš priljubljeni podoblastnik, ki udobno kraljuje med hčerko iz prvega zakona in med svojo drugo drugo ženo; obe bi lahko smatral za sestri, prva je ljubka, druga grda...«
»Ljubka pa je, presneto je ljubka«, je Fierce pripomnil; »sfinga iz alabastra z dijamantno črnimi očmi.«
»Preveč še mlada; njena mati pa je še premalo polna. Tu ni nič zanimivosti. Ce ti je do priznanih lepotic se ozri malo dalje: vijolična jopica in
bisernosiv slamnik poleg rumenkaste spake moža zakona... to je gospa Ariette, premetena soproga premetenega odvetnika.«
»Me* vil e drago plačal to znanje,« ga je zbodel Torral, ki se še ganil nt
»Eh, drago sem plačal in še plačujem,« je doktor popravil; vraga, ta Ženska je prijetna in kar zabava me, ko vidim njen nedolžni obrazek na moji blazinici. Saj sem ti pravkar dejal: tu so vse ženske na prodaj. He?«
Okrenil se je k odru.
Pevka novmka, ki je bila vsekakor hripava. Je nenadoma obmolknila. Vsa zmedena in razburjena je povesila roke in stala tu med samozadovoljnim prismehom svojm pokHenih tovariiic in škodoželjno radovednosjo občinstva. Bila je lepo, bohotno dekle, rdečelasa in Živooka.
Sic ml je žvižg; utrgal se je ogromen plaz smeha. Ne, pevka novinka ni bfla hripava; vzrok je bil preprostejši: glasu ni imela, niti sence glasu ne; pač pa je imela kaj drugega: prijetne roke, okrogla ramena, močno telo in najbrže je prišla v Saigon v nadi, da to zadostuje. No. če povem resnico, Saigon običajno tudi ne zahteva več. Nocoj pa je glasbena muha pičila dvorano in občinstvo je zares hotelo, da pevka tudi poje.
Igralka se je hladnokrvno udala v svojo usodo in odšla Čez oder, da se je krilo vleklo po tleh. Ustavila se je pred dvorno ložo m se vanjo ozrla
ter bojevito ponovila usodni glasovni skok. Toda zdaj pa previsoko: spremenila je glas, ne brcajoč se za orkester; zdaj pa prenizko. Spet so siknili žvižgi. Pa je znova umolknila, položila roke v bok in zaklicala Čisto mirno, ravnodušno in zelo nežno, da se je zarezalo v vsa sovražna ušesa: »M----!« Nato jim je obrnila hrbet.
Za hip se je zgrnila dušeča tišina. Toda koj nato je začel nekdo divje ploskati, da se je pevka nad vse začudena z odprtimi usti ozrla krog sebe. Ugledala je moža lepe zunanjosti, ki jo je kar požiral s pogledi in si trgal rokavice. Vsa zavzeta mu Je vrgla poljub. Ta poljub je Mevflu razvnel slo, kot da bi ga usekal z bičem in ognjevito je iztrgal iz gumbnice orhidejo in jo vrgel dekletu pred noge. Smehljaje sta se ozrla drug v drugera. kot da sta že sklenila, da bosta noč skupaj preživela. Ko-nečno je ta komedija z dvema vlogama odtehtala ono drugo in ljudje so se začelt smejati ta ploskati. Moškim so se oči živo iskrile m dregali so se s komolci; ženske pa so navzlic zaničevanju in za visti obsule junakinjo s cvetkami, da bi prikril svoje ljubosumje. Bil je to gledališki uspeh, ki se jim je z njim parček smel okoristiti.
M6vfl pa je vprašal: »Kdo je to? Kako ji je ime?«
Neki gledalec je komaj čakal, da odgovori, ker ga je mikalo, da se meša v ta dogodek.
Stran 2.
•SLUVCn^Kl     N A K U U«    d u c 10 avgusta 1923.
štev. 18!
Telefonska In brzoiauna DoroCIIa
Pred neposredno rešitvijo reškega problema?
— Zagreb, 9. avgusta, (Izv.) Današnje »Novosti«, ki imaio na Sušaku svojega posebnega, o položaju na Reki dobro informiranega dopisnika, priobčujejo poročilo o položaju na Reki, datirano Sušak 7. t m. Poročilo veli med drugim:
Danes zjutraj so dospele na Roko vesti, da je reško vprašanje rešeno in to na način maskirane aneksje. Te vesti se niso potrjene. Na Rek; Je zavladala strahovita panika, ki traja ves dan.
— Reka, 8. avgusta. (Izv.) Razširjene so vesti o definitivni rešitvi reškega problema. V mestu vlada med prebivalstvom velika zmedenost, ker se domači reški trgovci boje, da jih bodo
trgovci iz Italije popolnoma uničili in da bodo poplavili s svojim blagom Reko tako, kakor svoječasno Trst in Zadar.
— Reka, 8. avgusta. (Izv.) Danes ob 4. popoldne se Je po mestu razširila govorica, da je gospa Depoll .soproga sedanjega reškega predsednika, dobila brzojavno poročilo iz Rima, da le reško vprašanje rešeno na ta način, da prevzame Italija v svojo upravo železnice In polto. Jugoslaviji je priznana hika Baroš in Delta In gotov teritorij v Ka-stavščinL Na zadevna vprašanja je ga. Depoll skušala te vesti demantirati in zanikati brzojavko.
Notranji minister o konsolidaciji države.
— Beograd, 9. avgusta, (zv.) V notranjem ministrstvu je bil včeraj ob 17. sestanek novinarjev. Notranji minister Vujičič je podal novinarjem zelo obširen ekspoze" o notranji politični situaciji. Med drugim je naglašal, da ne moremo imeti razlogov za pesimistično presojo položaja. Gledali smo situacijo črno, a naše razmere se čimbolj obračajo na bolje. Izboljšujejo se naše gospodarske, kulturne in politične prilike« Ce pogledamo nazaj na prva leta svobode in ujedinjenja, moramo konstatirati velik napredek in razvoj, ki ga je preživela na-š*a ujedinjena država od žalostnega položaja L 1918. oziroma 1919. pa do danes. V prvih letih je bil položaj vsega prebivalstva težaven. Narodu je pretila lakota. Prometne razmere so bile deso-Jatne in v najslabšem stanju. Promet je bil skoraj ukinjen. Kraji so bili popolnoma upostošeni v pravem smislu besede.
Polagoma pa so se začele vračati normalne razmere. Sedaj je saobračaj popolnoma normalen in povsod je videti, da se več ne občutijo vojne posledlee.
Glede uvedbe zakona o razdelitvi države v pokrajinske oblast! je minister kor .o omenil, da vlada polagoma in stopnjema izvaja zakon. V Dalmaciji so že uvedene pokrajinske oblasti in pa upravna sodišča. V Bosni in Hercegovini je to deloma izvršeno. Hrvatska se ne bo parcelirala, ker se pokrajinske oblasti deloma krijejo s sedanjimi župa-nijami. Upoštevati je bilo le nekatere gospodarske interese posamnih krajev.
Minister je ob zaključku izjavil, da se Ima zakon o oblasten do Jeseni prevesti v prakso m se bodo meseca oktobra vršile volitve v oblastne skupščine.
Zagonetan beo predsednika hrvatske republike Stjepana
Radića?
Nekontrolirane vesti. — Molk vlade o Radiću.
— Beograd, 9. avjrusta (Izv.) V političnih krofih in v javnosti je razširjena vest. da je včeraj dopoldne dobilo ministrstvo ncrtranjfh del oficijelno obvestilo od strani pokrajinskega namestnlštvs zs Hrvatsko In Slavonijo, da Je predsednik hrvatske republikanske seljačke stranke Stjepan Radič z dvema svojima tovarlšl-ma pred dnevi zapustil Zagreb In Hrvatsko.
— Beograd, 9. avgusta (Izv.) Po poročilih Iz Zajrreba Je o odpotovanju Radića bila uvedena takoj preiskava od tirani političnih oblasti, ki Je ugotovila sledeče:
Stjepan Radić je v resnici pred kakimi 3 dnevi v družbi dveh narodnih poslancev, od katerih je bil eden tajnik MRSS dr. Juraj Krnjevič, zapustil Zagreb In preko Krl-ževcev brez vsakih potnih dokumentov In brez vsake ovfre prestopil na5o mejo ter odpotoval na Madžarsko. Pravi cilj Radl-ćevesa pota na Madžarsko je po mnenju nekaterih političnih kroeov ta, da itopl v stike s hrvatskimi emigranti In pa z madžarskimi Šovinisti. Radič je baje odpotoval, ker sc je zbal vslcd alarmantnih vest! aretacije,
— Zagreb, 9. avgusta (Izv.) Vesti o hegtt Stjepana Radića v Inozemstvo se tu
danes zjutraj le ne morejo   definitivno hi
popolnoma potrditi! Splošno Je prepričanje, da Je Radič ali skrit kje v Zagrebu ali pa da biva kje no delen.
— Beograd, 9. avgusta (Izv.) Na včerajšnjem sestanku novinarjev v ministrstvu notranjih zadev se je razvila daljša konverzacija o politiki Stjepana Radića. Novinarji so po končanem eksporeju o splošni situaciji stavili notranjemu ministru razna vprašanja. Ministra VuJIČića so novinarji vprašali, v koliko Je resnična vest, da je Stjepan Radić z dr. Krnjevlčem v avtomobilu zapustil Hrvatsko ln da se sedaj nahaja v MIlanu, v koliko je dalje resnice, da Je Radić pri Koprivnici prestopil madžarsko mejo In če Je res, da se je ▼ ino« zemstvu sestal Radlfi s Pallcem?
Minister notranjih zadev Je kategorično demenrlral vest o sestanku Radlča s Paš'čem. v ostalem pa Je pripomnil, da Ima Radič pravico svobodness zibanja, toraj tudi pravico zapustiti Hrvatsko, dokler ne stori kakega protidrfavnef a akta.
Notranji minister Je dalje odloČit« zavrnil kombinacija, da bi Anglija podpirala Radičevo akcijo ln da bi stala na njegovi strani.
RADIKALNA STRANKA IN SPORAZUM Z NARODNIMI
MANJŠINAMI V VOJVODINI.
— Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Po končanih volitvah v narodno skupščino ni radikalna vlada prenehala s svojo akcijo, da se v Vojvodini doseže sporazum med narodno radikalno stranko in nacijonalnimi manjšnaml. Ta sporazum bi imel v glavnem določati skupno politično taktiko. Glavni odbor radikalne stranke je po svojih uglednih vojvodinskih članih vodil že delj časa v imenu vlade in stranke pogajanja z narodnimi manjšinami. Pogajanja so se deloma zaključila brez vsakega pozitivnega rezultata. Sporazum je dosežen le z Romuni.
Nemci in Madžari so zahtevali dalekosežne konces'je za vstop v radikalno stranko.
Nemci kot kompaktna hi enotna stranka so stavili pogoje, ki jih ni mo-
gla sprejeti radikalna stranka, da ne bi utrpela na svojem prestižu v Vojvodini.
Sporazum z Madžari je otežkočen. ker ste med njimi dve struji. Madžari se dele na dva tabora in sicer eden oko* H »Hirlapa« in drugi okoli »Bacz-me-gye Napio«. Prva struja je za sporazum z radikali in za vstop v radikalno stranko, druga je proti vsakemu sporazumu.
Radikalna stranka Je dosegla edino sporazum z Romuni. Ze na konferenci v Sinaji je dal zunanji minister dr. Ninčić romunski vladi garancije, da so bodo upoštevale vse želje in vsi predlogi romunske narodne manjšine v naši državi. Med Romuni in radikali jc dosežen sporazum v cerkvenopolitiCnin in šolskih vprašanjih. Romuni so sklenili na podlagi tega   sporazuma« da
kompaktno vstopijo ▼ narodno radikal« no stranko.
KREDITI ZA OBOROŽEVANJE NASE PEHOTE.
— Beograd, 9. avg. (Izv.) Včeraj dopoldne Je posetil finančnega ministra dr. Milana Stojadinovića bivši radikalni poslanec Ceda Kostić ter mu poročal o ponudbi neke newyor!ke tvrdke glede oboroženja naše vojske. Minister fin. dr. Stojadlnovič je odgovoril, do dotične ponudbe ne more upoštevati in sprejeti, ker vsebuje ponudba samo ob-oroženje pehote, kar pa je že zasigura-no v Franciji. Kakor znano, sta francoska vlada in francoski parlament naši državi odobrila kredit v znesku 200 mlljcnov francoskih frankov. Ta kredit so Ima izključno vporabltl za moderno oboroženja našo pehoto.
Prezident Harding na zadnji poti
Wtshifliton, 8. avgusta.
V preprosti kovinski krsti z leseno opremo pod svilenim ameriškim praporom |e končal prezident Harding svojo zadnjo pot Poseben vlak s krsto je prispel v Wa-shlngton v torek ob 1. popoldne. Iz San Pranelsea so spremljali pokojnika ministri H o o w e, W o r k, Wallace. A 1 t o r n e y sen. Qaugherty ln načelnik Štaba sen. Pari hi ng. Pogrebni vlak so sprejeli na Union postaji novi prezident Coolidge. člani vrhovnega sodnega dvora in člani kabineta na čelu z državnim tajnikom Ilughe-som. Do včerajšnjega jutra je ostalo nrezl-dentovo truplo v vzhodni dvorani Belega doma* kJer so se vrflli mrtvaški obredi. Potem so krsto prenesli v dvorano Capltola, kjer ie ostala do 6. zvečer, nakar so jo prepeljali s posebnim vlakom v Marion, kjer bo truplo prezidenta počivajo v rodbinski rek vi.
Včerajšnji dan Je določil novi prezident Coolidge za dan splošne narodne tuge. Občinstvo se Je poslavljalo od pokojnega prezidenta v Capitolu, kler Je počivalo truplo Abrahama Lincolna po atentatu v aprilu 1865 leta ln kjer so bili položeni v novembru 1921 teta zemeljski ostanki neznanega ameriškega volaka, ki so ga prepeljali od bregov Mame na ameriška tla. Ob krsti Je stala častna straža ameriških vojakov In pomorščakov. Pogrebne svečanosti v San Pranclscu so bile zelo ginljive. Po mrtvaških obredih v hotelu Palače, kler le Harding umrl. Je oddelek vojske in mornarjev odpeljal krito na kolodvor. Ob poti na kolodvor so stale nepregledne množice naroda. Vladala Je grobna tišina. Culi so se samo zamolkli koraki vojske In pogrebni marš mornarjev. Zahajajoče solnce Je lilo svoie žarke na grudo cvetja, ki je pokrivalo krsto, čije preproste stene Je krasila srebrna plošča z napisom: VVarren Gamaliel Harding.
Hardlngova soproga Je stala med obredi v hotelu Palače ob strani prezldento-vejra tajnika. Na kolodvor Je spremila svojega moža ▼ avtomobilu. Od San Franclsco do Washlnztona le spremljala Hardlngovo truplo častna straža. Pogrebni vlak so na vseh postajah sprejemale številne deputacije in občinstvo. Listi so te dni priobčili podrobne podatke o zadnjih trenutkih Har-dlngovegs življenja v San Pranciscu. Ko t« prezident umiral, Je bila navzoča njegova soproga, dve usmiljenkl In osebni zdravnik dr, Sawyer. Soproga Je čitala glasno članek iz nekega ameriškega mesečnika. Prezident. ki Je bil oči vi dno dobre volje. Je pohvalil prečltano povest. Ko pa Je spregovoril besede: »To ie dobro, čitat j te dalje I« Je omahnil in umrl. Kmalu nato Je bil hotel Palače obkoljen od množice. V mestu je zavladala splošna žalost Izobesili so žalne zastave, zapeli so mrtvaški zvonovi ln posebne Izdaje listov so raznašale tužno vest.
Nemčija drvi v propad.
— Berlin* 8. avg. (Izv.) Položaj ie ne-izpremenJen. Rana gospodarstva Nemčije je neodzdravljiva. Nemška marka drvi s katastrofo v propad. Tiskarne že ne morejo več tiskati dnevne potrebe na bankovcih. Prebivalstvo se skuša na vse način izne-biti denarnegs papirja ln si nakupuje za horendne cene razna živila, ker se boji, da na zimo pastane veliko pomanjkanje. Valutni Ipekulantje Izrabljajo položaj. Dolar notira tedaj ie s do 7 milijonov nemških mark*
— PrankJurt. ft. svg. (Izv.) Velike delavske mase to danes vprizorile demonstracije proti draginji. Delavci so poskušali vdreti v mestno blagajno ter se polastiti go-
tovine. Vojski in redarstvu se je končno posrečilo vzpostaviti mir.
— Berlin. S. avg. (Izv.) Rapidnl padec marke se adaijuie brez vsake zajezitve neovirano dJje. Na trgu Je popolno pomanjkanje bL;a. Desorganlzacija trga j s na vsej Črti. Danes ne moremo govoriti o redni trgovini. Devize so se dvignile za 50 %. Cens žiivjom so kolosalne. Krompir na debelo 120.000 mark. maslo funt 800.000 mark, meso funt 400.000 mark. Samo en slanik stane 50.000 mark. Trgovine na drobno že zahtevajo od kupcev tujo valuto,
— Berlin, 9. avg. (Izv.) Po statističnih podatkih so se razne življenjske potrebščine podražile za U9.S41-krat od predvojnih cen. Ceno v snem tedu to poskočile za 71.476-trat,
BURNA SEJA NEMŠKEGA PARLAMENTA-
— Berlin. 8. avg. (Izv.) V parlamentu so se odigrali danes burni prizori. Po otvo-
I ritvi seje je hotel povzeti besedo kancclai I dr Cuno, ki so ga komunisti nnhrulili z ogorčenimi klici: »Doli s tem zločincem! Proč s tem Stinnesovim hlapcem!« Ko se je vihar ogorčenja nekoliko polegel. Je državni kancelar govoril o okupaciji Porurja in Izjavil. da bo prebivalstvo zasedenega ozemlja nadaljevalo pasivni odpor no glede na vse francoske represalije.
Ko Je, govoreč o notranji politiki, Izjavit da mora biti nemško gospodarstvo sanirano brez obzira na ta ali oni stan aH iz-vestne gospodarske kroge, so ga komunisti ponovno pozdravili z ogorčenimi medklici.
Kancelar le ocrta] stališče vladi, ki predlaga za zboljšanje gospodarskega položila v prvi vrsti po*ojl!o v zlat! veljavi, ostrejše davčne zakone In pospeševanje gospodarstva. Treba je zlasti omejiti tiskanje bankovcev In preprečiti ves nepotreben ovoz. PolJedcIJstvo vlada nujno pozvs, naj daje mestnemu prebivalstvu hrano.
Nemčija mora bolj varčevati In več delat*!
Njegove besede, da bo nemška zunanja politika uspešna šele tedaj, ako bo stal parlament za močno vlado, so sprejeli komunisti z viharnim zasmehovanjem In medklici: Cuno der Starke. Poslance Ledebottr mu Je očital, da le med vsemi kancelari! nafmani sposoben. Komunisti pa so ga ob zaključku govora še pozvali, naj odstopi.
Politične vesti.
e= pašičevl tailnsrvenl pojavi. Praga, 9. avg. (Izv.) Po poročilu »Narod-njrch Listov« se je baje ministrski predsednik Palic sestal v Marijanskfh Lažnih z romunskim ministrskim predsednikom Bratianom in češkoslovaškim Svehlom. Konferirali so o političnem položaju Evrope. Sestanka bi se imel udeležiti tudi predsednik Masarvk. Tako »Narodnv Listiv«. V Beogradu so nastali med političnimi krogi že razni dovtipl o tajinstvenem potovanju g. Pašiča. Enkrat se pojavlja na Bledu, drugič v Lausarmi ln tretjič v Marijanskih Lažnih. Oficijelno dementlrajo vesti, da Pašič ni bil na Bledu.
= Pašlčevo potovanje v Pariz. Po oficijelnih poročilih je ministrski predsednik Pašič včeraj 8. t. m. odpotoval iz Lausanne v Pariz, kjer se sestane z ministrskim predsednikom Polnearejem na daljSI razgovor o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Iz Pariza odpotuje Pašlč po novejšem poročilu v francosko morsko kopališče Etienne le Bain.
= Demisija vojnega ministra. Kakor poročajo iz Beograda, poda minister vojne in mornarice general Pešić že na prvi seji narodne skupščine 20. septembra t. 1. demisijo. General Pešić postane zopet načelnik generalnega štaba.
= UradniSkl zakon. Dvorna pisarna je prejela z Bleda od Nj. Vel. kralja sankcijonirani in podpisani zakon o državnih uradnikih, kakor tudi zakon o imenovanju članov v glavno kontrolo. Uradniški zakon priobčijo te dni »Službene Novine«.
es Dr. Brejc hoče postati poslanec. Beogradska »Pravda« priobčuje poročilo iz Ljubljane, da poda dosedanji klerikalni poslanek Ivan Stanovnik demisijo in da pride na njegovo mesto v narodno skupščino nekdanji predsednik dež. vlade v Sloveniji dr. Janko Brejc kot njegov namestnik.
= Maša zadušnica za Hardingom v Beogradu. Včeraj dopoldne je bila maša zadušnica za pokojnim predsednikom Zedinjenih držav Severne Amerike Hardingom. Svečanosti, ki jo je priredilo ameriško poslaništvo, so se udeležili vsi člani vlade, generr*Mteta in diplomatičnl zbor. Nj. Vel. kralja je pri svečanosti zastopal general Zečevlć.
m Beogradski dem. Bst o železničar-skl stavkL Beo.-r-J?ka »Pravda«, list. ki velja za demokratsko glasilo in ki prinaša vseskozi stvarno kritiko vladinega dela ln .. ostalih naših političnih dogodkov, objavlja ' pod zaglavjerr. »Dolžnost vlad« ln železni-l carjev« sledečo politično beležko: »Zelez-I ničarska stavka je končana in rpnsna kriza našega saooračaja je odklonjena trenoi-no edino radi tega, ker so naši železničarji z državnih železnic bili uvidevni. Po našem mnenju Je stavka na južnih železnicah propala iz tega razloga. Vlada nai se tedaj ne uspava radi okolnosti, da je pokret propadel. Potrebno je da podviza uzakonitev predloga, ki se nahaja pred parlamentom. Ako tega ne stori, postane lahko nova in prava stavka opasna. V tem slučaju se v!n-da ne bo mogla opravičevati, da je stavka bila politična In ne gospodarskega rn«ča<a. ker so naši železničarji ravno te dni dokazali svojo potrpežljivost. Proti železničarjem južnih železnic mora vlada nadaljevati s preiskavo in ministrstvo sa°bračaja Ima specijelno dolžnost, da opraviči trditev; kako je njihovo gibanje bilo politično in z\ c-zano z inostranstvom. Minister ^a^b-ačaja naj se varuje, da se tej rresnvl Izjavi ne dogodi kakor špljonskl aferi v Zagreb-i. Naši železničarji pa morajo obsoditi Kelea-nlčarje z južnih železnic, ki so s svojim nepremišljenim ln sumljivim .postopanjem pofskušall kompromitirati njihov stan in gibanje.« Prinašamo to notico v celot!, da se razvidi, kako mislijo o stavkah v Beogradu ne glede na strankarsko pripadnost, ter kako rujejo proti javnemu redu ter državni avtoriteti slovenski desni In levi opozi-cljonalcl Iz golih strankarskih Interesov. Strankarska propaganda In ž njo zdrnfcni brezvestna demagogija, ki ski:?a cele sloje zapeljevati v nesrečo samo, da dela vladi težkoče In pridobiva maso za sebe, n! mogla biti temeljltejse obsojena. Kar se tiče očitkov ministerstva saobračaja. opozarjamo na včerajšnji komunike ministra dr Jankovića.
= Rusija podpiše pogodbo o morskih ožinah. Moskva. 8. avgusta. (Izv.) Ruska brzojavna agentura javlja, da so sovjeti antanti predlagali, da se ima pogodba o morskih ožinah podpisati pri poverjeniku sovjet, vlade Jordanskem v Rimu. ne pa v Carigradu, kakor je bilo to prvotno zamišljeno. Velika an-tanta je ta predlog Rusije sprejela.
JUGOSLO VENSKI NOVINAR«JI V MARIBORU.
Maribor, dne 8. avg. 1923.
Prisrčno slovo na glavnem kolodvoru z današnjim popoldanskim vlakom ie pokazalo, da le mariborski novinarski klub glede" vabila novinarjev v Maribor častno rešil svojo nalogo. Odhajajoči gostje $o bili polni laskavega priznanja nad vsem. kar sr» videli ln doživeli v Mariboru. Posebno liti je razveselila prisrčnost in res prava slovenska domača zabava na snočnjem banketu v Narodnem domu.
Banketa so se poleg novinarjev udele-žili tudi vabljeni gostje, med drugimi g. okr. glavar Lajnšič, občinski svetnik g. Kejžar, predsednik Trgovske zbornice g. Wcixl. predsednik industtijsko-obrtne vzorčne izložbe g. Križnic, predsednik Zveze indu-strljcev sekcija Maribor g. dr. Pipuš, g. dr. Llpold, g. Djuro Džamonla itd. Postrežba pod vodstvom splošno priljubljenega g. fl« lipa Je Izborno funkcijonirala. Novi restsv-rater v Narodnem domu g. Sober Je Imel prvič priliko pokazati svojo sposobnost. S prvo napitnico Je pozdravil g. okrajni glavar dr. Lajnšič, ki Je iz zgodovine Maribora zlasti vnanie novinarje opozarjal na veliko važnost Maribora, kot obmejnega mesta. Občinski svetnik g. Kejžar je v svojem pozdravu omenjal znamenitost Maribora za slovensko novinarstvo. Tukaj se Je porodil prvi slovenski list Slov. Gospodar, takoj za njim Slovenski Narod. Od tu Iz Maribora Je tudi izšla inicijativa narodnih taborov, ustanovitev Slov. Matice Itd Naslednji govorniki: Džamonja, Welxl. Križnic so opozarjali v svojih napitnicah na važnost Maribora kot industrijsko mesto, slednji Je navzoče povabil tudi k industrijsko -1 obrtni vzorCni razstavi. Za mariborske no-
Martin Krpan:
Indija Separandija.
'Bojevita povest iz nebojevitih časov.)
V.
V naslednjih večerih so si reg ustanovili s pomočjo duhov lndoslovensko cesarstvo, Indijo Separandijo, z edinim in zadnjim namenom, vsestransko razviti, poglobiti tradicije ln osobitosti In-doslovenske kulture, na prvem mestu seveda tiste, ki ločijo Slovence od Sr-bohrvatov in drugih Slovanov. Kjer pa takih osobitosti niso našli, tam so Jih kratkomalo izmislili In izumetnlčili.
Takoj so si izvolili tudi vladajoče osobje, dostojanstvenike ln druge predstavitelje indoslovenskih osobitosti. Na čelo države so postavili starega cesarja Janeza, za ženo so mu izbrali naj-brhkejšo Indoslovenko, mlado cesarico Mico. Finančnega ministra Gregorja že poznamo. Ministrstvo vojne in mornarice je opravljal general Ožemavec, ki je iznašel osobito indoslovensko municijo in vedno vozil najlepSo barko iz Union-
ske kleti. Ministrstvo pouka in boso častja je bilo izročeno baronu Poklo» narju. Ministrstvo cesarske Spijonaže jo vodil elegantni ln donjuanskl tajni svet* rik Ivan vitez Zvitorepec, pravi odloči-telj svetovne vojske. Podkupovanju člo-veSkl nečlmernosti je služil nebroj vsa« kovrstnega plemstva naslovov in redov. Za vsako plemstvo, naslov in red je bila predpisana posebna uniforma. Za najvišje državno odlikovanje je veljal »uhan in red zlatega murčlca« v treh stopnjah, dalje red čmorumenega krtvč-ka, ki se Je nosil za klobukom, red Višnjevega samostalnika Itd.
Med drugimi dostojanstveniki nam je najprej omeniti dvornega filozofa X. ki Zeli svoj incognlto le neka) Časa varovati. Jedro njegove filozofije Izraža stavek, da biva edino lastni jaz, da je ta jaz pravzaprav samo lastni žep aH. ako hočete tudi bisaga, v koji se nahaja ves predmetni drobiž ostalega sveta. Ves svet je vsebina mojega jaza, torej moja last, s kojo poljubno razpolagam. Tndo-slovenska etika se je globoko vkorenlni-la v osnovi te žeparske ali blsagarske
filozofije. Drug, enako anonimen dostojanstvenik je dvomi zgodovinar Y, avtor velike »Indoslovcnske historije« in voditelj bojevite struje nebojevitih Indo-Slovencev, Po razvojni teoriji tega znanstvenika ne izhaja človeStvo iz ene same živali, na pr. Iz opice, kakor trdi Darwin, ampak vsako pleme se je razvilo iz svojega »totema« .torej posebne živali. Prapleme Indoslovencev se je razvilo Iz najbojevitejše zveri, iz stra§-nega tercijarnega tigra »macherodus«. Gonilna moC razvoja mu Je po Heraklltu — edino boj! Dvorni pornograf je postal pisatelj Alovsius Scrobarlus kajti videli bomo. da je spadalo kvantanje med prve Indoslovenske osobitosti; mesto dvornega poeta je zasedel najslav-nefci Indoslovenskl lirik Anzelj Pan-Mahan. Njegovo burno, tragike polno Življenje bo tvorilo posebno zapleteno povest v nall povesti. Na videz najsrečnejši lirik Je bil v istini in v svoji du-Sl najbolj nesrečno bitje. Koliko diplomacije ln Intrig, koliko moralnih in materijalnih žrtev ga je stala slava, da si je IzsilU prvo mesto med zavidnim! tovari-
ši in v novi indoslovenski literarni zgodovini, napisani samo zato, da dokaže nedosežno veličino moralnega in liričnega heroja Anzelja Pan - Mahana, a razkrinka formalno žonglerstvo artista PreSerna, tega nemoralnega in črtomir-skega volkodlaka! In zdaj naj bi bil konec mukotrpne slave s tem, da bi Srbi pozobali to blagozvočno in krasnorečno indoslovenščino? Njegov itak pokvarjeni, samo slavo 5e prenaSajoči želodec ne bi mogel prenesti te sramote. Kdo bi mu potem postavU spomenik in kdo čital njegova celo knjižnico obsegajoča zbrana dela? Tz same žalosti nad propadajočo samoniklo indoslovensko literaturo Je vedno znova uprizarjal originalne samomorilne poizkuse, o kojih so drugi dan z Ilustracijami poročali Indoslovenskl dnevniki. Zavidni tovariSl pa so hu-domuSno SuSljali, da igra samo teater, da s svojimi solzami samo zaliva veno-čo rastlinico lastne slave. Badlsl kakor hoče. nebogljcncu se je nazadnje od pregloboke tuge nad pretečo izgubo slave zmeSalo. Zaprli so ga v celico ogromne indoslovenske blaznice, kjer je kakor
stekla zver neprestano dirjal gor in dot obupno deklamujoč vedno iste verze:
Pa vedno mislil sem, da sem malik. ojoj, pa sem samo malic! Zato častit mi hodi spomenik na tri noge le kak pesič.
Na cesarskem dvoru se je razvilo razkošno živlcnje v orijentalskem slogu, polno ljubezni in zvijač, kakor da so oživele osebe iz književne dimenzije Boccacciovega »Decamerone« ali »Tisoč In ene noči«.
Tudi v cesarstvu Tndlfi SeparandijI se je shajal parlament in so se pričkale mnogoštevilne stranke, vihrale so osobite državne zastave in nad vsakimi vrati je kazala jezik Iz državnega grba črnorumena pošast pokroviteljica države. Tndoslovencl so si sestavili tudi poseben kodeks postav, že samo čitanje tega zakonika ostane človeštvu neizčrpen studenec smeha in veselja. V šolah vseh vrst se je negovala na prvem mestu indoslovenščlna in narod se je vzgajal metodično v štirih kardinalnih osobi-tostih indoslovenske nacionalne kulture.
vinarje le navzoče pozdravil starosta-novl-nar Pire. kl je vnanje tovarile opozariaL da ga podpirajo v njegovem stremljenju za gradbeni razvoj mesta. Sledili so prisrčni pozdravi od strani gostov, med njimi tudi zastopnika iz Poljske. Za duševno razvedrilo je neumorno skrbela godba glasbenega društva »Drava«, ki ie žela vsesplošno priznanje.
Davi se le vršil sestanek v Veliki kavarni. Pred začetkom današnjega sporeda so si nekateri gostje ogledali poslovnico gradbenih In socialnih akcij tovariša Pirca. Prvi oficijelni obisk je veljal prvemu uredniku Slov. Naroda pokojnemu Tomšiču na mestnem pokopališču. Na grob so položili krasen venec, predsednik Ljubljanske sekcije g .SmodeJ se Je v toplih besedah spominjal velikih narodnih zaslug prvoborite-}la v slovenski žurnalistiku Na to so se poklonili tudi manom škofa Slomška. S pokopališča je g. Džamonja goste peljal na svoio vrtno poljano ter cvetljičnjak. Gostje so se čudili, kaj vse je Iz tega nekdaj zanemarjenega nemškega vrta napravila vešča jugoslovenska roka. Na to so si ogledali novi sanatorij gg. bratov Tavčar. Tu so strmeli nad solidno In moderno tei praktično urejenim sanatorijem. O priliki na vrtu serviranega zakuska se Je v imenu mariborskih novinarjev v prvi vrsti pogosti-teljem zahvalil ravnatelj g. Spindler. O. J. Tavčar Je goste Iskreno pozdravil, spominjata se tudi NI. Veličanstva krallt Aleksandra ter kraljice Marije, katere ime nosi sanatorij.
Med tem je prišla že ura poldne. Ooste
Jc Čakalo 5e vse polno obiskov. Toda ker so se morali po večini odpeljati s prvim brzovlakom, se je spored omejil na obisk Industrijsko - obrtne vzorčne izložbe, kjei se se udeležniki vpisali v posebno knjigo.
Gb 14.10 se le veČina med prisrčnim pozdravom na Klavnem kolodvoru odpeljala z zagrebškim vlakom. Nekaj Beorradčanov je še ostalo v spremstvu g. Džamonje.
Med raznimi, ki so omogočili ta nepozaben obisk. Šteje volna realka, kf Je pripravila za 60 oseb prenočllče In skrbela za prevoz prtljage Itd. Sanatorij bratov Tav-4arjev, vinorejska lola, g. okrajni glavar dr. Lajnilč In mnogo drugih, kjer so gosti dobili gostoljubo prenočllče.
Gg. tovarišem ponovimo Iskreno: na 5videnje? Ohranite Maribor v najlepšem opominu!
— Meštrovlčeva razstava le na vse-občo želi o podaljšana do ncdclle 12. avgusta: vodstva se vrše v petek ob petih In v nedeljo oh enalstlh. Vodita gospoda dr. I.
Cankar In dr. Štele.
Glasbeni vesfnik.
— Prvo hrvatsko pjevačko društvo -»Zora «iz Karlovca priredil do končen, koji je bio najavljen za 29. Jula o. g., na dan 12. augusta o. g. u »Zdraviliškom domu«. Na programu su umjetne i narodne slavenske I jugoslavenske kompozicije od Cuia. Knittla, Sokolova, WaIewskoga, Konjovica, Lajovlca. Mokranjca, Matzea, Zganca, Lhot-ke, Gerbiča, Felgia-Blzeljskog I Jozefovi-ća. Kako se »Zora« broll medju odlična hrvatska pjevačka društva, nema sumnje, da će posjet biti vrlo dobar.
Sokolstvo.
— Sokol I. v LJubljani. Pinančni odsek društva za zgradbo je v korist gradbenemu skladu založil plačilne listke za gostilne restavracije in kavarne. Bloki so po 25 oz. 50 Din. Zavedni gostilničarji restavraterjl, hotelirji In kavarnarJI, sezite pridno po njih! Prijavite svoj naslov z navedbo števila blokov in vrsto (listke po 25 ali 50 par) Cenjenim odjemalcem v Ljubljani so plačilni bloki na razpolago v društvell pisarni Sokola I. na Taboru, vsak dan med 16. in 19 uro.
— Sokolsko društvo v Ribnici naznanja vsem bratskim sokolskim društvom, da se vrši na praznik 15. avgusta okrožni sokolski zlet ribniški v Ribnici. Na sporedu so: naraščajeva tekma, javna telovadba in velika narodna veselica. Bratje In sestre ki čutijo z Rtbničanl gotovo porabijo to priliko In pridite ta dan k nam. Zdravo!
— Okrožni izlet v St Vid vzbuja veliko zanimanje in se že vse pripravlja na prijetno pot proti šmarni gori. Saj pa pridni šentviški Sokoli tudi po vsej pravici zaslužijo, da jih na njihov praznik obiščete. Poživell boste s tem narodno zavest in posvedočili priznanje težkemu trudu in ostrim boiem. ki jih vojujejo naša udrufe-aja na deželi Prav potiho naj le razode-nemo, da Je zbran bogat srečolov, pri katerem gotovo nihče ne zgreši lepega darila. Srečke samo po 2 K. Cene za Jedi In pijače običajne In nie zvtSane. Vstopnina za vse nizka. Priložnost kopanja, vlakovne zveze nadvse ugodne, torej nikakršnega izgovora, da ostanete doma. Na svidenje tedaj!«
— Spored bohinjskega sokolskega dneva, ki se vrši prihodnjo nedeljo, Je določen naslednje: ob 8. url sprejem gostov na kolodvoru, nato skupni odhod i godbo na Cein na telovadišče v parku »Danica«, kjer se vrše ob 11. url skušnje za popoldanski nastop. Ob pol 15. pričetek Javne telovadbe In sicer različne proste vaje ter orodna telovadba. Po telovadbi ob telovadiŠču ljudska veselica s plesom. Za Jest vine, pijačo In druga okrepčila bo preskrblleno v paviljonih. Vstopnina znaša: k dopoldanskim skus-nlam 2 Din, sedež ob tclovadlšču 10 Din, stojišče ob telovadiŠču 5 Din, vstopnina k ljudski veselici 3 Din. Oni gostje, ki bi hoteli pri tej priliki poleteU do divnega bo-hlnjsk. Jezera ali celo k veličastnemu slapu Savice. Imajo tudi za take Izlete dovolj časa, osobito, ker so Jim na razpolago avto-omnibusi in druga vozila. Za prehrano pa bo preskrbljeno po potamnili hotelih in rtatav-
Dnevne vesti«.
racij ao.
V.
V Ljubljanu dne 9.
Netaktna demonstracija.
Rudarji trbovelj. premokopnega revirja stavkajo. V koliko je ta stavka stvarno opravičena, nočemo presojati Pojasnilo, ki g aje priobčila Trboveljska družba pred nekaj dnevi, je zelo poučno. Dejstvo pa je, da je količkaj priden knap zaslužil že pred štrajkom več kot najstarejši dvorni svetnik v LJubljani, in istotako je dejstvo, da se ne popije nikjer v Sloveniji relativno toliko najdražjega vina, kakor v trboveljskem revirju. Tudi ni dvoma o tem, da je v teh pasjih dnevih prijetneje počivati v hladni senci zelene tepke, nego delati v rovu. Širšo javnost in zlasti mestno prebivalstvo zanima in navdaja s težko skrbjo izkušnja, da ima vsak posrečen štrajk za neizprosno posledico po-draženje dotičnega produkta, v tem slučaju torej premoga, ki nam je potreben skoro tako, kakor vsakdanji kruh. Ogromna večina mestnega prebivalstva pa že danes ne zmaguje več stroškov za dragi premog. In istotako zelo težko velika veČina industrije, ki mora reagirati na vsako povišanje cene premoga s podraženiem svojega produkta In fabrikata. In tako raste splošna draginja sine gratia in infinitum. Mestna občina ljubljanska je hudo interesirana na ceni premoga že iz teh splošnih vidikov in še posebej kot producentima in prodajalka električnega toka in plina In kot poklicana zaščitnica mestnega konsumenta. Trboveljska družba jej tudi daje vsako leto na razpolago velike kvantitete izdatno cenejšega in deloma brezplačnega premoga za revnejše prebivalstvo. Človek bi torej sodil, da se bo držalo mestno zastopstvo spričo stavke, čije stvarna opravičenost je nekoliko dvomljiva, absolutno nevtralno in objektivno in da se ne bo usiljevalo za sodnika tam, kjer ga nihče klical ni. Zaradi tega je povzročil v mestnem prebivalstvu brez razlike strank upravičeno ogorčenje sklep zadnje seje ob. sv., s katerim se je votiral v prid stavkujo-Čim rudarjem Iz mest. blagajne prispevek 10.000 D. To je bila neokusnost in netaktnost prve klase. Visokost zneska ne prihaja v poštev, stavkufoči ž njim niti en sam dan ne morejo izhajati in celo po finančni politiki Lemeževi do dna izplačkana mestna blagajna bo menda 5e zmogla te pare. V bistvu je tudi ta prispevek kakor marsikatera dražja na komando Lemež-Makuc sklenjena mezdna regulacija pri meseni občini zgolj le ojačenje komunističnega agitacijskega fonda na stroške mestnih davkoplačevalcev. Klerikalci seveda še nikdar niso imeli poguma, da bi se uprli taki blazni finančni politiki, ker se boje, da bi šle sicer še njihove krš?an-skosocijalne ovčice za komunističnim kozlom. Približno enaki strah pa tudi desničarskemu socijalistu, kot volna mehkemu županu, brani, da bi se upal slediti svojemu boljšemu prepričanju in da bi slstiral Škandalozen sklep, ki zamore prinesti Ljubljani le Škodo in dru-tega nič.
•   9 •
— Naša kraljica na Bleda. Na nase današnje direktno telefonsko vprašanje pri dvorni pisarni Nj. Vel. kralja Aleksandra glede odhoda naše kraljice v Pariz smo prejeli kratek odgovor: »Nj. Vek kraljica Marija se nahaja na Bledu.«
— Lovska sreča romunskega kralja. Po telefonskem poročilu z Bleda je naš kralj z romunskim kraljem Ferdinandom priredil včeraj na svojem lovišču na Krmi lov na divje koze. Lova se je udeležilo večje spremstvo. Romunski kralj Ferdinand je ustrelil dve divji kozi.
= Odhod ministra pravde. Snoči z brzovlakom je odpotoval minister pravde dr. Ninko Peric na Bled, da predloži Nj. Vel. kralju v sankcijo in podpis več zakonov in naredb.
65 Odhod vojnega ministra. Minister vojne in mornarice general Pešić je snoči odpotoval iz Beograda na Bled.
— Iz diplomatske službe. Ukaz o imenovanju Ljube Nešića za našega poslanika v Pragi je sedaj podpisan, četudi bo uradno imenovanje objavljeno, Ljuba Nešić ne nastopi takoj svojega mesta, nego bo bržkone najprej dovršil v Beogradu svoje posle, zlasti pa hoče končati pogajanja z Italijo. Tedaj šele odpotuje v Prago, na njegovo mesto pa pride iz Prage dosedanji charge d' affaires dr. Branko Lazarević.
— Iz finančne službe. Oblastni direkciji katastrov v Novem Sadu Je dodeljen kot geometerski praktikant absolvent geome-terskega tečaja na tukajšnji višji tehniki Franc Berne.
— Odličen gost v Ljubljani. Dne 8. t. m. je prispel iz Beograda v Ljubljano načelnik Ministrstva trgovine in industrije, šef Oddelka za industrijo in obrt g. Milivoje M. Savić, ki je v naših gospodarskih krogih obče poznan in priljubljen. Gospod Savić je prišel v spremstvu soproge in hčerke in ostane v Ljubljani do 10. t m., nakar odpotuje na Bohinj, kjer namerava ostati na oddih več tednov. G. Savić bo gotovo rad porabil tudi to priliko, da zazna za posebne težnje naših gospodah-fiUfa filojejv, zlasti pa da spozna teSasni
avgusta 1923.
položaj naše industrije in posebej še novo ustanovljenih industrijskih podjetij. Podjetja, ki želijo poročati g. Sa-viću o svojih težnjah ali ki želijo, da g. načelnik obišče njih obrate, naj blagovolijo obvestiti Zvezo industrijcev v Ljubljani, ki bo g- načelnika Savica o takih željah in predlogih informirala. Mi pozdravljamo g. Milivoje M. Savica ob njegovem prihodu v Slovenijo in iskreno želimo, da bodi bivanje v Sloveniji njemu in njegovi častiti rodbini Čim prijetnejše in koristnejše. Vesel: nas njegov prihod tembolj, ker smo uverjeni, da bo našo deželo vzljubil in jo podpiral v njenem stremljenju po gospodarskem napredku v obče in po živahnem razvoju naše industrije še posebej. Dobro došel!
— Prevoz trupla Vatroslava Jagtfa. Dunaj, 8. avgusta. (Izv.) V kapeli klinike je bila opravljena svečanost za pokojnim dr. Vatroslavom Jagićem. Pogrebne svečanosti so se udeležili jugo-slovenski poslanik, zastopnik češkoslovaškega poslaništva, zastopnik ministrstva prosvete in zastopniki univerze. Po končanem pogrebnem obredu so krsto prepeliali na Južni kolodvor.
— Velik dečJI dan na Bledu. Po prizadevanju dvorne dame in predsednice Narodnega žen. Saveza, ge. Danice Hri-stićeve, in pod njenim predsedstvom priredi odbor Srbkinj in Slovenk v nedeljo, dne 12. t. m., ob 9. zv. v Zdraviliškem domu na Bledu koncert v korist DeČjemu fn materinskemu domn v LJubljani. Pokroviteljstvo fe dobrohotno prevzela Nj. Vel. kraljicr Marija, k| se tudi udeleži koncerta. Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti srbski, slovenski in ruski operni in dramski umetniki, ki so na Bledu na oddihu. In sicer: gospod in gospa Milojević. gospod Križaj, ga. Rogovska, ga. Mansvetova ter gospodje Marijašec, Veselovski in Ptič. Z ozirom na dobrodelni namen so sedeži po 100 in po 60 dinarjev. Vstopnice se dobe v Zdraviliškem domu In pri gospeh odbor-nicah. Predsednica odbora je ga. Danica rfrističeva, podpredsednica ga. Julija Feriančičeva in ga. Dora Dunžerska, tajnica ga. Danica Mih. Vasica, blagajni-čarka ga. Josipina Tomec. Razen teh obsega odbor še 22 Srbkinj in Slovenk. Da bo dohodek tem večji, bodo srbske in slovenske gospodične v nedeljo ves dan prodajale cvetlice in hočejo tudi restavraterjl oddati gotov skupiček tega dne v korist Dečjemu domu. Gospod in gospa Milojević priredita v kratkem tudi v Bohinju koncert v isti namen.
— Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani ga. Terezija Zabkar roj. Košenina, soproga tovarnarja. Pogreb se vrši v soboto 11. tm. ob 16. Iz Dunajske ceste št. 48 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Blag ji spomini
— Vpokojltev bivših avstrijskih častnikov. Ministrsvo vojne in mornarice Je vpokojilo sledeče častnike bivše avstro-ogrske vojske, ki niso sprejeti v našo armado: gen. majorja Josipa Smidbaherja. polk. Vladimirja Vrhovca. podpolk. Petra Žafrana, Bogdana Vitas, Franjo Zampa, majorje F. Petriča, Viktorja Lang, Antona Pigasi, Adolfa Kaučič. kapetane Dominika Hegler, Oto Boršova, Franca Kranj, poroč. Huberta Truger, konj. kap. Adolfa Auersperga, art maj. Avgusta Krajner.
— Izgon jugoslovanske duhovščine Iz Istre. Italija izganja iz Istre vse one jugoslovenske duhovnike, ki niso roieni v Julijski krajini. Njihove prošnje za opcijo odbije, nato pa dobe izgonski ukaz. Tako morata nemudoma oditi Župnika Čemažar in Magdlč, prvi v Šmarjah, drugi v Tinjanu. Ostali pridejo na vrsto v kratkem.
— Urad Ljubljanskega velesejma sporoča vsem Interesentom, da Je ves razstavni prostor ITI. Ljubljanskega velesejma (l.—10. sept. 1923) do zadnjega kotička zaseden in že porazdeljen. Zato se na daljnje prijave nikakor več ne bo moglo ozirati. Vsem tvrdkam, ki jim je bil razstavni prostor dodeljen, so se te dni razposlali sl-tuacijskl načrti njihovih prostorov z legitimacijami, reklamnim materijalom in potrebnimi navodili. Vsi razstavljale! morejo od 15. tm. naprej s spojimi prostori razpolagati. Čim preje bo kdo začel z pripravami, tem manjše režijske stroške bo Imel, ker se bo v zadnjih dneh nagromadilo toliko dela, da ga ho mogoče zmagati le z nadurami, kar pride seveda mnogo dražje.
mm Celjska vesti Umetniška trojica gg. Šimenc, S t r i t o f m Feršt-nlk priredi v torek 14. tm. v mali dvorani hotela »Union« koncert, na katerem bo proizvajal operne m koncertne pevske solo točke priljubljeni tenor ljubljanske opere g. Marij Šimenc. Novost sa Celje bo nastop čelosolista g. Ferštnflca, oba pa sprem" lja na klavirju priznani dirigent hi pianist g. Niko Strltof. Upati le, da bodo Celjani koncert posetili v obilnem številu. — Razveljavljena odredba. Odredba prepovedi sejmov, shodov, veselic Itd, katera je bila izdana radi epidemij, je razveljavljena sedaj tudi za občine Vojnik, Braslov-če, Št Jurij ob iuž. železnici trg in okolica ter Skofja vas, ker so epidemije ponehale. — Velika vročina vlada zadnje dni tudi pri nas. V teh vročih dneh iščemo pridno ohlajenja v bistrih valovih Savinja — Grozdje sa na našem trgu prodaja kilogram po 20 Din.
— Mariborske vesti. Konec hotela »Wa n z e n bu r g«. Kakor sa nam zatrjuje, imamo že. x £rihodnjih mesecih priča-
kovati konca t. zv. hotela »\Vanzenourg«, ki naravnost onečašča ugoden vtis prihoda v mesto. Poslopje prevzame zopet prejšnji lastnik, ki da spodaj poslopje adaptirati za trgovine, zgoraj pa za pisarne. Ce ostane samo pri tem projektu, ne bo ž njim f prav nič pomagano piujikcmu prometu, Se manj pa cdpomoči stanovanjski bede. Ob Cafovi ulici stoji propadajoče gospodarsko poslopje, ki že radi nevarnosti ognja ne bi smelo več eksistiratl. Ako se ves sprednji prostor na Aleksandrovo esto izrabi samo za lokale, se mora fronta ob Cafovi ulici na vsak r.ačin izpolniti s stanovanjskim poslopjem, če ne drugače vsaj za tujce. — Nova zvonolivarna. Družba obstoječa iz Nasimbenija, Zoratlja in Grei-singa bo svojo novo zvonolivarno kmalu dogradila in bode s poslovanjem pričela že prihodnii mesec.
— Nesreča radi neprevidnosti. Posestnik Janez Ra par iz Krvavo peči pri Kočevju je hotel 7. tm. oditi na živinski sejem. Pred odhodom z doma si je vtaknil nabit samokres v žep. Samokres se je sprožil in mu ie krnglja predrla levo stegno. Prepeljan je bi! v ljubljansko bolnico.
— Nesreča pri delu. Alojziju Vrhuncu, delavcu pri usnjarju Ivan Dermota v Železnikih, je stroj odtrgal več prstov desne roke. Vrhunca so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Utonil je 23 letni novinar Mavro G r o s s i n s c r. uskižbcn pri »Jtigoslaven-skem Listu« v Sarajevu. Bil je zelo marljiv pričetnik v trdem novinarskem poklicu. Naj počiva v miru!
— Velika tatvina kož. V času od 7. na 8. t m. ie bila ukradena iz skladišča tovarne Mergenthaler v Mostah večja količnd kož in sicer ie bilo odneseno 27 črnih že izdelanih konjskih kož in 1 kravja koža. vse skupaj v vrednosti 97.000 K. O storilcih se ni sledu.
— Zopet dva drzna vloma v stanovanje. Včeraj dopoldne med 8. in 12. uro Jo bilo z vitrihom vlomljeno v stanovanje urad-dnika Frana Ličana na Sv. Petra cesti 93. Tat je odnesel bogat plen In sicer je bila ukradena večja množina obleke in perila v vrednosti nad 30.000 K. — Sllčen vlom je Ml izvršen 1. t. m. med 8. in 11 uro dopoldne v stanovanje Antona Zumra v Vr-hovčevt ulici 3. Imenovanemu in istotam stanujočemu Frideriku Zumru je bilo ukradeno skupaj za 96.00 k obleke in perila. Kakor je razvidno, razvijajo dolgoprstneži svoje delovanje posebno po stanovanjih In naj bodo stranke pri zapiranju slednjih skrajno previdne.
— Coskusite špecHalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjtiro Valjak, Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah širom naše domovine.
— Razglednice »Stara LJubliana«. — »Učiteljska Tiskarna« je izdala serijo razglednic *Stara Ljubljana«, obsegajočo Sest komadov, ki predstavljajo Ribjo, Študentov-sko in Rožno ulico ter semeniški portal, pogled na stolnico in pred stolnico. Naslikal Saša Šantel. Njegovo ime jamči zadostno, da so vse te razglednice pravo umetniško delo. Serija stane v podrobni prodaji 10 Din., za trgovca z razglednicami 7.50 D.
— Kino Matica predvaja nadvse senzacionalen in poučljlv moralen film »čuvajte svoje hčerke«. Nemoralnost današnje materialistične debe, prodajanje življenja v divjem lovu za kapitalom in propadanje pravega družabnega življenja, vsi ti sodobni pojavi se gledalcem v tem filmu predočilo pred očmi. To delo je doživelo svetoven uspeh in s svojo originalnostjo fascinira publiko.
— Lva Mara! Kino Tivoli! Lya Maral
Najlepši par Nemčije Lya Mara in Frnst Hofmann sodelujeta v senzacionalnem filmu »Lvda Szanin«. Film nam prikazuje Lvdo Szanin, ki postane žrtev skrupulozne-
ga in lahkomišljenega človeka. Prevarana v .svoji ljubavi ustreli svoiega zapeiflvca. Porotno sodišče jo oprosti in Lvda se posveti vzgoji otrok. V zavetišču dece Jo vzljubi zdravnik zavoda. Kljub raznim zaprekam postaneta srečen par. Film je krasno izdelan, insceniran od režiserja Friderika Zelnika po motivih glasovitega Istoimenskega romana pisatelja ArcibaŠeva. Predvaja se od danes do nedelje 12. tm. Nenadkriljiva atrakcija!
— Z veliko pisavo za oblast, tirade, odvetnike itd. ima »STOEWER« zastopstvo Ljubljana. Šelebnrgova ti!. 61.
PONAREJENI 10 DINARSKI BANKOVCI V LJUBLJANI.
Včeraj in tekom današnjega dneva je neka banka v Ljubljani med svežnji 10 dinarskih bankovcev odkrila vrinjene jako spretno ponarejene bankovce In sicer je bilo teh bankovcev zaplenjenih dosedaj 250. Razlika med pravimi bankovci In ponarejenimi je tako minimalna, da jo lajik ne more opaziti. Policija bo takoj, ko bodo končane poizvedbe in ako se bodo bankovci pojavili tudi v detajlnem prometu. Izdala natančen popis falzificiranih bankovcev. Odkod bankovci prihajajo, še ni ugotovljeno. Tendenca kaže z dežele.
KJE JE RADIČ?
— Zagreb, Q. avgusta. (Izv. Ob 13.) Po poizvedbah, ki Jih -e vršil Vaš dopisnik, ie do sedaj ugotovljeno da niti oblasti ne vedo, kje se Radič nahaja. V Zagrebu sploh ne vedo, kam je Radič odšel. Nihče n« ve, kje je.
VREMENSKO POROČILO. — Dunaj. 8, avg.) (Uradno vremensko poročilo). Nebc je bilo danes v Avstriji nekoliko bol) oblačno. Opoldanska temperatura Je prekoračila splošno 25° (Inomost 29", Dunaj 26°). Nad Dunajem so se zbrali opoldne črni oblaki in nastala ie majhna nevihta, toda pozneje se je nebo znova zjasnilo. V Franciji ie temperatura ponekod dosegla 35*. Pričakovati je večinoma jasno, bolj vroče. iQ simtertJa nevihta.
Gosnndarstvo.
—g ZagrebSki žitni trg. Zarreb, 8. avg. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno ba-ška. odnosno vrjvodinska postaja notirajo: Pšenica (79-80kg) 355—365. žolta koruza 280—285, ječmen za pivovarne 300—305. za krmo 270—2S), oves 235—300, pšenična moka »0« 590—610, »2c 565—590, »4- 540— 565, za t rmo 180—190, drobni otrobi 145 — 150. Tcndenra mirna, mlačna.
—g Novosadska blagovna borza 8. avgusta. Na produkta! berzi notirajo: Pšenica bačka. 7M0 kjr. 2—3%, Novi Sad 1 vagon 360, bačka 79-80 kg. 2%, 3 vag. 350. bačka 79-S0ks, 2%, duplikat kasa, 7 vas. 3.35, bačka, 79-fiOkg, 2—3%, stara. 5 vag. 373#, banatska 79-81 kg, 2 ladja Panče-vo. ponudba 350, srijemska 79-^> ks. 2*>, ponudba 360. rž bačka, 64-65 k g. ponudba 295, Iskanje 285, bačka pomladna 67-68kg, duplikat kasa, 1 vag. 297 \j, ječmen bački, ponudba 290, iskanje 2S0, bački, duplikat kasa, 12 vag. 2S5, srijemski, duplikat kasa, 2 vagona 290, koruza bačka 5 vag, 2^0— 275, bačka pariteta 2aba!j. 1 vag, 285, bačka paritet Titel, 1 vag. 285, bačka paritet Barabus, 2 vagona 2S0, moka bajka »0« vagon 585. bačka »6V=« 3Va vag. 390—395, »0« srijemsko, ponudba 595, otrobi bački v papirnatih vrečah ponudba 140, Iskanje 130. Tendenca mlačna
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 9. avgusta. Zaključek sprejet ob 13.
Devize: Curih 17.075, 17.20. Pariz 5.275, 5.^.5, London 426.—, 4.>0. Berlin 0.0015, 0.0025, Dunaj 0.1315. 0.1325. Praga 2.74 2.76, Trst 4.01. 4.03. New-york 92.75. 93.75, Budimpešta 0.4725, 0.505,
Valute: dolar 92, 93.75, lira 4. EFEKTI;
7% Invest. drž. pos. od 1. 1921 70 -71.50. Ljublj.  kredi:,  banka 232.50— -235.—,
1190-1200. 110 -112.
Prva hrv. Štedionica Slavenska banka Hrv.-slav. zemaljska hipotek banka
Hrv. eskomptna banka Jugoslav. banka, Zagreb Trbov. prem. društvo
Slavonija
Exploatacija
Guttmann
100.—,
173.—, 1475—1525. 1000—1020, 285—290, 282.50— 2S7.50. 1300—1325.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 9. avgusta (Izv.) DanaŠma predborza: Beograd 5.95, Berlin 0.000125. Amsterdam 216.—, Newyork 5.46. London 25.—, Pariz 31.10, Milan 23.40, Praga 16.—, Budimpešta 0.035, Bukarešta 2.75. Sofija 5.—, Varšava 0.0025, Dunaj 0.0077. avstr. žig. krone 0.007&.
— Trst, 9. avgusta (Izv.) Današnja predborza. Beograd 25.—, 25.10, Berlin 0.005, 0.006^ Dunaj 0.0325, 0.032275, Praga 68.—. 68.25, Pariz 132.75, 133.25, London 104.5, 106.75, Newyoxk 23-25, 2A40, Curih 424.—, 428.—,
Turistika in sport.
— Plavalna sekcija SK Ilirijo Ima danes, 9. t. m. ob 20. v Športni zvezi važen sestanek, katerega treba, da se udeležijo brez izjeme vsi Člani iq vse članice plavalne sekcije. — Tajnik.
— S. K. »Trbovljec Igra v nedeljo 12. t. m. v Ljubljani prijateljsko nosom, tekmo z rezervo Ilirije.
Poizvedbe.
_ — Zgubila se ie srebrna ura z duble zlato zapestnico od lekarne Plccoll do palače Kreditne banke čez cesto. Polten najditelj jo naj odda v upravi Slov. Naroda.
— Zgubila se je potniška legitimacija, glaseča se na ime š. L. v cirilici, ter se naj" ditelja prosi, da isto izroči proti primerni nagradi v upravi lista.
— Denarnica in sicer za papirnati denar v velikosti 1/8 pole papirja Iz črnega autolak-usnja, znotraj iz rudečega svetlega usnja s štirimi predeli, za zapiranje z enim pritiskalnim z bisernico okrašenim gumbom zgubljena na poti Tržaška cesta, nasproti tobačne tovarne do mitnice potem Tobačni ulici proti Na Bičevju (uenar postranski stvar, ker sem ga imel v naprsnem žepu. v zgubljeni denarnici je bilo eventuelm okoli 40 do 80 K). Iskaioč denarnico sem našel dva vratna ključa in sicer enega v Tobačni ulici drugega na daljni poti od tod čez travnik proti GradaščicL
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK.
Od tovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Poslano/
Piscu notice v včerajšnjem »Jutru« glede kuluka z avtomobili sledeče v odgovor:
Podpisani se ne bavim s politiko In nisem nikdar skuhal — torej Imel tem manj priložnost doseči — kakršnekoli usodnosti po politični protekciji.
Pisec članka v »Jutru« sodi gotovo Ic po sebi, ker je dosegel svojo sedanjo udobno pozicijo le po protekciji tukajšnjih Pr'i-tičnih osebnosti, nikakor pa ne na podlagi svojo predlzobrazbs in praktičnega znanji v bančni stroki.
Svetoval bi mu vsekakor, da se brr, i rajše s študijem bančnih strokovnih kn;; . kot pa z nečastnim ovajanjem, kar mu b — zlasti če se bodo sčasoma — kot je pričakovati, stavile v bančnem poslovanju na osebnosti na vodilnih mestih glede teoretičnega in praktičnega znanja iste zahteve, kot v mirnih časih — gotovo več kor: .
Celje, 8. avgusta 1923.
liano OgorcuU. •Za ia dopis uredništvo ne odgovarja.
Si
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD« dnr 10. avgusta
stev. 181.
sip Peteline
LJUBLJANA, So. Petra MštP 7.
Pnporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne siikance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
rialzzižie cena. Postrežba tetaa.
mm
Zahvala.
Ob prebridki in prezgodnji smrti nase ljubljene
Anice
za izkazano sočutje izrekamo vsem naj-prisrčnejšo zahvalo.
Enako se zahvaljujemo vsem za častno spremstvo na njeni zadnji poti, zlasti gdč. Fani Linhart za njeno požrtvovalnost ob bolezni pokojnice, vsem darovalcem lepega cvetja ter vencev, po-štnočekovnemn zavodu ter zavodu zavarovalnice Jugoslavija. Enako gg. pevcem za ganljive žal osti nke.
Maša zadušnica se bode brala dne 13. t. m. ob & zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 9. avgusta 1923.
Žalujoča rodbina: Roilr
naročnino!
Za žejo
so najboljši pristni Marinarjsvft •»•61 taoiaiil feonbeai
Dobijo se povsod. Na debelo pri
tvrdki
Jos. Vitek - Ljubljana,
Krakov trg 8 (zraven Mestnega doma)
prodam
Dr. Drl
ordinira zopet redno od 2
do 3 vsak dan. BeetbOTBOf/a «1.15 priti.
(Nepremožnim brezplačno.)
Pisalni stroji. stinUn
mehanična delavnica
(ponravltalnica)
L. BARAGA, LJnblj Šelsabarajova mlioe 6-1.
Pozor!
Veletrgovci!
Trgovac dobro poznat po cjeloj Jugoslaviji traži zastupstva večin tvrd k ma kojeg artikla, putuje na vlastiti rizi ko uz procente, dajem jamčevinu. Ponude slati na Ivan Kos mar, Pakrac. 8129
Ousa
banatskog, rešeta nog, više vagona za odmah dobije se kod H. Di-mle, Zagreb, JartiUeeva ulica 24. Telefon 19-16. 8199
Večje število
kanarčkov
(harcerjev) je na prodaj. — Novi Vodmat it. 115.
8191
Spalna oprava,
nova, kompletna, iz me* hkega lesa. se po ugodni ceni proda. Ogled in po* jasnila: Glince 10. 8187
Pisalna miza,
popolnoma nova. Se ne* rabljena, na prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8185
Pisalni stroj
7. vidno pisavo, selo do* bro ohranjen, at radi selitve ugodno proda. — Vprašati: Sodna ulica 4/tl. levo, 8132
Motorno kolo
NSU, 4 HP, z dvema pre* stavama in prostim te* tekom, prodam. — Mi* kloSičeva cesta 15, pri* tličje, desno. 8153
Brez posebn. obvestila.
Potrfj globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša zlata, predobra in nenadomestljiva soproga, mamica, teta, gospa
soproga tovarnarja
danes, dne 9. L m. po kratki in mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, bogu-vdano zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 11. avgusta 1923 ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 48, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v lastno grobnico.
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1923.
Avgust tabkar, soprog.
Avgust Žabkar, sin. — Zlnka in Angela
Žabkar, hčerki.
Jedan vagon prima 0
banatske
moke
franko vreće franko Zagreb, odmah za dobiti kod M. D!mić, Zagreb, Jurišićeva ulica 24. Tel. 19-16. 8198
Ovinjene in dobro ohranjene
sode
od 200 do 400 Htrov kupi trgovina z vinom And Najač, Komenda pri Kamnika. 819?
Vezenje3
v Konjicah se vrši 10 dni. Tečaj 20. avgusta 1923. Stroj no-nm etno vezenje, masenje perila, nogavic itd. Priporočam najnovejše, najcenejše šivalne stroje, po žeiji na obroke. Pojasnila daje
JUSTINA PAVŠER, strokovna učiteljica - Celje Gosposka ulica 25
Puch-motor
2% HP in pomožni mo* iorji znamke Cockerell, •/• HP. po nizki ceni na* proda f. — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
Stiskalnica
za seno (preša), popolno« ma nova, naprodaj (Ta*
hrik»t Mavfarth Sc Co.T Wien). — Pustek, Šmar*
je pri Jelšah. 8201
Več lepo cvetočih oleandrov
naprodaj. Ogleda se jih lahko vsak popoldan od 2. ore dalje. — Trnovska ulica 7. 8207
+
Trije Diesel-
motorji
rden 70 konjakih sil druga dva r>o 30 konjskih sil, riprcJnj. — Kern, Celovška c. 91/a. Ljub* ljana VII. 8108
Proda se
zaradi odpotovanja osem rjuh, osem brisač m dru* £o, vse novo, predvojno blago, po ni^ki ceni. — Naslov pove uprava ».SI. Naroda«. 8202
Moško kolo
v dobrem stanju se pro* da za 3500 K; otroški ~" *~*twte in sedenje za 2SOO K; žele* lezen štedilnik za 2500 K. — Naslov povr uprava *SL Nar.«. 8180
Vodno kolo
z napravo za dviganje, za nizko in visoko vodo s potrebno transmisijo. se produ. — Dragotin Hribar, Zaloška cesta 14.
8114
Spalna oprava
rra eno osebo, popolnoma nova, naprodaj za 4000 dinarjev, ter nova s v i* lena obleka za 1200 dinarjev. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 8215
Glina in rjav
gramoz
za nasipanje dvorišč ali vrtov, poceni naprodaj. Spodnja Šiška. 2ibertova ulica 227, v bližini drž.
lodvora. 8154
Proda se hiša
v tržaški okolici ob glav* ni cesti z dobro vpeljano gostilno, zraven pripada« jočimi gospodarskimi po» slopji in zemljiščem. Ev. se tudi zamenja za vilo ali hišo v Ljubljani. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8142
N»»»»«»»»»»»m 'P
I     Krn "m
Kurjim
vsakovT. rabljeno orodje za strojno ključavničar* sko delavnico. — Ponud* be na: Accctto, Ljublja* na. Tabor 2. 8150
r
Posojila
Posojilo
500.000 Din. ozir. manj, za kratko dobo, proti visokim obrestim, na sigur* no intabulacijo ter proti
posebni bonifikaciji se išče. — Pojasnila daje notar dr. Jos. Barle, Ma* rfbor, Aleksandrova ee* sta 14. 8163
►9
Službe
g ,».~*ov*+»»»»»«»»»6<SJ
Zlatarski vajenec
se sprejme v trgovini Milan KoŠak, Cankarjevo nabrežje 31. 8145
Prodajalka in
učenka
za mešano trgovino se sprejmeti. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 8140
Šofer
s predvojno skušnjo, išče službe na deželi za ta* koj. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »A. K./S190«.
V katerem kraju
bi potrebovali dobrega rarnostoin^ga krojača? 2ena jc dobra šivilja; event.  bi  začela tudi tr*
govino. — Ponudbe proti provmitvi stroškov pod »D^ber kro***'R176«r na upravo »Slov. Naroda«.
Pevovodja,
režiser iger itd. (obrtnik) bi se nastanil na deželi. Kje ga rabite? — Ponud* be pod »Pevovodja 8177« na  upravo »Slov. Nar.«.
Sprejme se
več samostojnih čevljar« skih pomočnikov za zbi* to delo. — Poizve se pri Aloma Companv, anonč* na družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 8156
Šofer in obrtnik,
oženjen, brez otrok, išče stanovanje z eno sobo in kuhinjo ali pa samo sobo. — Ponudbe na upra« vo »Slov. Naroda« pod »A. K./8189«.
Akademik-tehnik
išče instrukcije iz realnih ' predmetov, tudi klasičnih jezikov, ali prim. službo. Nastop takoj! — Ponud* be pod »80/8184« na upr. »Slov. Naroda«.
lokali
Cen« oglasom do 20 besed Dla 3*- ; vsaka naejaljna bese s a 30 para, s davščino vred
Sostanovalca
if><
Trgovski lokal
v Spodnji ši*ki s popol* noma novim inventarjem se odda za 15.000 Din. — Naslov pove uprava »SI. Narodaa. 8214
Gospodična,
vešča vseh pisarniških del, zmožna slov., nemškega in ital:janskega jezika, išče mesta kontoristinje. — Ponudbe pod »Kore* spondentinja 8193« na upravo »Slov. Nar.«.
Delovodja,
oienjen, izučen strojni ključavničar, x večletno prakso posebno pri delu na štancah. zanesljiv in trezen. — išče primerne službe. — Ponudbe na zvezo delovodij in indu* striiskih uradnikov v Ljubljani 8178
Družinski oče,
35  let  star, izobražen«
prosi plemenitega delodajalca za kakršnokoli delo. bodisi duševno ali manuelno, samo da pre* hrani svojo družino. — Ponudbe pod »Marljiv 81S8« na upravo »Slov. Naroda«.
Pekarija
se vzame v najem proti odkupnini: za posredova* nje nagrada. — Naslov: trafika   rotovz   v Ptuju.
8197
Iščem lokal
za kovačnico na perife* riji mesta. — Ponudbe pod »Lokal in kovačnica 8182« na upravo »Slovcn« skega Naroda«.
Stavba z velikimi lokali
v lepem trgu ob cesti in železnici. pripraven za vsako obrt. naprodaj. — Pustek, Šmarje pri Jel* šah. 8200
Gostilno ali
trgovino
išče v najem ali na račun v tem izvežban boljSi zakonski par. Dopisi pod Garancija in kavcija/8212 na upravo »Slov. Nar.«.
za večjo sobo išče urad; n\k. — Porvdhe pod »Rimska cesta'S 196« ca upravo »Slov. Nar.«.
Soba,
lepo meblovana. s po* sebnim vhodom, sc odda pri boljši rod' ini sa boljšemu gospodu. — Po* nudbe pod »Lepa soba MSI« na upravo »Slovca* skega Naroda«.
r
Hzzno
Zastavice,
Stanovanja
Išče se soba
za trgovsko pisarno v blizini kolodvora. Pred* nost ima lokal s telefo*
nom. — Ponudbe pod »Trgovska   pisarna/8111«.
Primerne službe
v kaki pisarni išče iz* obrazen mladenič s štiri* mi meščanskimi razredi in enoletnim trgovskim tečajem. Gre tudi na de* želo proti preskrbi s hrano in stanovanjem. — Ponudbe pod »Začetnik 8183« na upravo »Slov. Naroda«.
Primerne službe
išče gospodična, absol* ventinja državne dvoraz* redne trgovske šole v Ljubljani z 2 in pol letno prakso samostojne knji* govodkinje pri stavbni zadrugi, vešča slovenšči* ne, nemščine. Italijanski* ne, deloma srbo»hrvašči* ne v govoru in pisavi knjigovodstva, dopiaja, slovenske stenografije in strojepisja; popolnoma zanesljiva pisarniška moć — Ponudbe pod »Vestna 8203« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se soba
(prazna ali meblovana) po možnosti s posebnim vhodom, električno raz* svetljavo in parketi — Ponudbe pod M. M./8152 na upravo »Slov. Nar.«.
Stanovanje,
obstoječe iz dveh do treh sob. kuhinje in pritiklin. se išče v mestu ali okoli* ci blizu železniške posta* je za takoj. — Ponudbe pod »Tri sobe/8194« na upravo  »Slov. Naroda«.
Išče se
ena ali dve mebloveni (oziroma prazni) tobi z uporabo (ali brez) kuhi* nje s 15. avgustom ali pozneje. — Ponudbe na: Dr. Alojzij Vrtačnik, od* vetnik, Ljubljana, Beet* hovnova 10. 7912
Sobica,
snažna in  svetla, s po*
sebnrm vhodom so odda pri bolj$i družini z vso oskrbo dvema gospod i 5» nima, najraje dijakinja* ma s 1. septembrom. — Dopisi pod »Škof j a ulica 8211« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
zalepke za srečolov in ia!ji\'o poŠto priporoča M. TiČar, Ljubljana. 8100
Razprodaja
vsakovrstne vinske poso* de, dokler traja taJoga, pri tvrdki / Avguštin, Spodnja Šiika, Jerneja cesta 231. 76 0
Družabnika
tiče za povečanje obratu in  irvršitev  večjega na ročila   industrija,   ki je edina   v  drŽavi.  — F nudbe  pod Durand"81> na upravo »Slov. Na'
Žaga
s tremi listi in cirkularV<> na stalni vodi v begati lesni okolici se odda v
najem za daljšo dobo. — Ponudbe pod »Vodna . ga/8139« na upravo »SL Naroda«.
Kot družabnik
s 40 do 50.000 Din tn so, delovanjem želim prU' piti k trgovini mešane ali
manufakturne stroke v mestu ali večjem prometa nem kraju. — Ponudbe pod »Manufaktura 'M 70« na  upravo  »Slov. Nar.«.
Znanja sreli
inteligentna, trg. naobra* žena, bolita gospodična, 33 let stara, neoporečne preteklosti z lastnim po* hiš tvom, z njej primer* nim gospodom, trgovcem ali uradnikom. — DonUi pod »Strogo tajno.'8213« na   upravo »Slov. Nar*.
Kot družabnik
s 100.000 do 200.000 Din in ourbnim sodelovanj bi pristopil h kakemu dobroidočemu podjetju, lesni ali kaki drugi trgo* vini. Sem trgovsko iz* obrazen, vešč knjigovođa «tva in več jezikov. Rc* flektira samo na dober promet — Ponudbe pod »Abstinent'8138« na upr. »Slov. Naroda«.
Inserati v »Malih oglasih«
imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. Narodu«.
Cena  za prvih 20 besed 5.— Din, vsaka nadalina beseda 30 para.
Slovenska Matica naznanja žalostno vest, da je preminul odlični slavist, njen častni član, gospod
dr. Vatroslav Jagić
m*w•rtttainl proteMr itd. Ud.
Slavnemu in velezaslužnemu znanstvenika bodi ohranjen trajen in časten spomin!
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1923.
II     ft« Brata PohSIn I« dr.
H11 mlin tvornica
■ |jil| vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje,
99 ™ "••■■•i kovinastih gumbov i. t d.
Ljubljana I, poštni predal 126 Š%™
takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce bi cenik. Pri večjih naročilih popust.
oaoaoacDvcDi
■ OlOfOlOlOI
6865
Naročajte „Slovenski Narod11
CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ O
Portlflisd- cement
v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi.
Trgovci dobijo primeren popust. Prodafnl mrad rorUaadflkega eanenta. A. Pl-CEvHU, L|«bl|anaf pisarna in skladišča C«sta na
jnino ielenioa.
Jeziki!!
P. n. občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastneno odobreno pisarno za prestavitan|e spisov iz tujih ie-
slkev v slovenščino in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren. Vljudno se priporočam za obila naročila.
moko Prlviek so?9
Llubljana, Miklošičeva cesta 18. L n.idstr., poleg sodeča.
Kupi se ali vzame v najem
tovarniško poslopje
z nalmanj 300—500 m2 obsega jočimi prostori v Ljubi iani aH kvečjemu 3 km oddaljeno. Eventuelno bi prišia v poStev tudi hiša s prodornimi dvoriJČi, vrtom sli dvoriščnimi stavbami. V ponudbah je navesti opis in kraj stavbe ter cene, brez teh podatkov se na ponudbe ne ozira. — Posredovalci izvljučeni.
Ponudbe je po«taM na upravniltvo Slovenskega Naroda pod šifro Tovarna 300-8179. 81.9
VINO
Špirit   i 55
VSEH VRST ŽGANJE
Arko
VINO
e tov
SIROVI rafinirani 98.7%.
Generalno amstopotvo tovarno ^ARKO",
COGNAC MEDICINAL. TvJvfvai B-ia.
najfinejši brez vonja vodno na
„VINEA"
skladišču po najnižjih oonah GORLJIVI
d. z      Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka itd.
LJUBLJANA — RUDNIK.
TRIPLE SEC. LIOUERS. Taltffon B—IS.
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne«.
5V