Nijvelii slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za vse leto . • -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS NARODA
List. slovenskih ^delavcev ▼ Ameriki
i
The largest Slovenian Daily it the United State«.
Issued every day except Sunda. and legal Holidays. 75,000 Readers.
TBLEJ0N: C0RTLANDT 2876.
Entered as 8econd Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO 210. — STEV 210.
NEW YORK. FRIDAY, SEPTEMBER 7. 1923. — PETEK. 7. SEPTEMBRA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
LAHI ZASEDLI NADAUNO OZEMLJE
j
Lz Rima je dospelo poročilo, da so italijanske čete zasedle v bližini Krfa šs nekaj grškega ozemlja, v namenu, da utrde svojo obrambo. — Grško brodovje je zapustilo atensko pristanišče. — Prebivalstvo Krfa simpati-
zira z monarhisti.
Rim, Italija. septembra. — Tukaj bilo uradno iazula><»rn», da j»- za>» dla Italija <>t«»k Paxos in par jako malih «»tiw'*k«»v v nej osredt i bližini Krfa.
S tem )»a m* ni rtvi'im, da hrej>eni Italija po nadalj-li**iii ^nškeni «»temijii.
T.» .!•• storila *aino vsl»*iltida bi utrdila svojo obrambno postojanko na otoku Krfu.
< l»r»»dovj«' j«1 odplulo iz aton.^kega pristanišča. Odplavilo se j«» proti zalivu Yolo. Na ta !].(<• iii >ku>u (irska sugerirati ostalemu svetu, d,i namei a vajo Italijani zasrsti se več drugih gi-ških mest. otokov in pristanišč,
SimI«*i" po p«n« r-ilih, ki so d« <*p«*la danes semkaj, vlada na za>« d»*iiiJt otokih pojMiIen mir.
1'ovi-l ji ik zasedenega ozemlja, Ooiran. j<* s|>oročil. da n;» zasedenih otokih razmere normalne.
Ne sme r« «'i. da prebivalei Krfa simpat izirajo z Italijani. ja>no pa j«\ da so veliko bolj sovražni sedanji trrški vladi kot pa Italiji.
We prebivalstvo sirupa t izira s Konstant inovimi roja-li-ti, Pristašev Vi-nizelozii je na otoku le malo, pa se ti >o plačani od raznih bank in političnih organizacij.
Krf, H. septembra. Ilalijan.sk«* okupacijske oblasti '-o zaphi ile \ >«• orožje, ki se je nahajalo v privatnih rokah. Or««/.j«* o morali izročiti tudi člani italijanske kolonije.
ie »m pedanikom je dovoljeno, da spravijo svoje orožja na Tui^leskem konzulatu.
DVANAJSTLETNI UBIJALEC POSEBNEGA MUZEJA NE BO
--DO GRADILI.
Winnipeg, Kanu !«, r». s.>pt. —	_
!	'London, Anglija. 3. septembra.'
ues dvanaj»>tIt-in»'j»a IMrj Savie-	M-	,	•
.	...	, , Nprva jo nameravala zgraditi an-
Iv. je najini.murilec. k<-r ,	. .	.	.
gleatka vlada p< ;se<oen muzej, v ka-*->• jjIj jt> k<laj zagovarjalo pred .	. .	...	,
t< re^ra lil spravil! vs«» -»Tarine. ka-kaJiii lsJtim	inumi ude- .	, , ...	. . . . .
t»-r>* s<» <i«»rnn v priH)niei e>gip*ov-
! skegra kralja Tutankhamena. Za
INOZEMCI ŽRTVE SILNE KATASTROFE
Uničen je hotel, v katerem so stanovali izključno sami ino-zemci. — Štiristotisoč ljudi je izgubilo življenje. — Ves svet si prizadeva olajšati bedo. — Pomožna akcija se je že organizirala. — Prva se je odzvala klicu na pomoč Amerika. — Štirindvajset ur trajajoč potres.
Zgornja slika je bila vzeta tekom požara, ki j eltvjal leta 1919 v Jokahami. Zgorelo je ;J(XX) his. vsled česar )•• bilo 25.000 ljudi hrt-/ strehe. I mevno je. da tedanja nesreča ni .bila nif* v pri-meri s sedanjo katastrofo. Sjn»-daj j<* tipična japon-ka hiša. kat«-ro j»* [Hirušil p. it res.
MAJNARJI IN BARONI
SE BODO SPORAZUMELI
_ •
Samo glede dveh točk morata priti obe stranki na jasno, pa bo odpravljen štrajk, ki bi imel usodepolne posledice za deželo.
IM pr»-pn Ano Kun
Ko «
je ustrelU fant Mrs. i
mati naročib
t•• starine bodo prizitlali muzej v Kairu Vlada je t ! 140.000 dolarjev.
•o*mi»*r vpra*aJ. zakaj ■ ... ,	, ,
■' Kairu vlada je dala v ta namen . jf fant <«i vrnil, da
FRANCOZI 80 ZAPLENILI 51 KAR NEM&K0 AMERIŠKEGA OLJA.
Dtieaseldorf, NVmetja. r. sept. Nitniko t*a«*opi«>e poroiHl, da so franeoske oblasti *»|>t«*nilr ."»1 kar olja, k: jr» last n«n4k<» aTn^rifike pi t rolejskt- dmibe.
DR. CUNO JE ODPOTOVAL 12 HAMBURGA.
V'V raj	fsl potoval iz Hnm-
burpa na parniicn ** R^liane«-" dr. Wilbelui (*uno. bivši nemški knn-celar. V Ameriko bo dospel sr^di neseea septembra.
PEVEC MacCORMACK, ČASTNI
MEŠČAN.
_
Dublin, Irska. G. septembra. —j Mestni >vet ie dirne« podelil slav-nem II irskemu j>eveu MaeCor-J mack-.j r-anire meŠean«itvo.
ŠTIRJE ZRAKOPLOVCI USMR ČENI V BENETKAH.
Benetke, Italija. G. septembra. Dva aeroplana -ta -e treila v višini 2000 čevljev t«*r padla na /»•tnljo. Pri tej priliki >ta se ubila dva pilota in častnika.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom urnim banko lxrrtaiojo zanesljivo, hitro in po nizkih
conah:
finj m kil« nato ecM deiiln
J^nihtlji:
BaapoMlja na cadnje polto In lxpLaAij« **Kr. poštni fekom] orad" ta "Jadranitka banka" v ljubijanl, Zagreba, Beogradu, Kranja, Celja, Mariboru. Dubrovnika, Splita. Borajera ali drasod. kjer pač sa hitro l^lifllo najusodaeje.
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57 50 .. K 20,000
Pr\ m*kasflia. ki tnmUf manj kot mm tlaot 4<narjev rtfunlm« pa*SlH| M M M«tov ta paAtnln« I« «ru«a atratke.
Italija tn lodono osami j«:
Maspolllja na aadajo patf in laplaCaJe	"Jadranska banka" t TraU,
Opatiji In Zadra.
S00 lir ................$ 9.60
300 lir ................$14.10
500 lir ................$23.00
1000 lir ................$43.00
Prt nakutlt*. ki matajo manj «t M lir računi m« »osatoaj O* « linti*
aa poitnin« tn Oruaa atroftka.
▼rednoot dinarjem in liram aedaj nI atalna. menja ae reffkrat ln neprt-Bakoeano; Is tega nakita nam nI mogoCo podati natančna cene mapraj. po ceni onega dne. ko nam dospe poalanl denar t roka.
Jo podati najbolje po D umiti Money Order all po Mow
Draft.
8AXSEB STATE BAHK
How Torte, V, t.
Olovno softopniitTo Jadranka Bi
Harisburg-, Pa., 6. septembra. PfTinsj-ivatt»kemu psjvernerju Pinch otu bo končno vendarle srečilo dosj-ei sporazum med i>re-TO(»»rarskiam baroni in za>to.pnLki a nt rac it nih m a j n ar je v.
V zaeetku podajanj je bilo <le-set tcek, plede katerih se nista Timjrli obe stranki sjx>razumeti.
.S prigovarja jem in dokazovanjem >e je pa Pinehotu p >sre>"ilo odpraviti os»*m poglavitnih ovir.
Pre.--stajajo še dvo oviri, nam-ree: pr<iuo?arji ^e rnK-<*jo zadovoljiti z d«-set f«lstotnim povišanjem plaee in odločno Ziibtevajo UVedbn ''check off" sistema.
J'nijski uradniki in zastopnik. <lelo<!ajalcev so izjavili, da se bodo jutri jwvj>..Idne ob treh zopet sestali z irovfrnorjem Pipchotom ter nadaljevali < podajanji.
(lovemer Pinchot j«' izjavil: — Operatorji so no* pooblastili, naj izjavim, da so pripravljeni vkloniti se delavskim zahtevam razen v točki, ki zahteva nadde-seto<Ktotno zvišanje plae ter uvedbo "check-off" sistema.
I"pati je. da bo tudi v teh dveh točkah sporazum kmalu dosežen.
KRAUEVNA SHS IMA RUSKA ARMADA ŠTEJE PRESTOLONASLEDNIKA ŠESTSTOTISOG MOŽ
Japonski narod je zadela nesreča, ki je moinuV u.tj-veeja in najobsežnejša v moderni zgodovini.
Kljub temu se je pa že Japonska lotila velikanske 11a-jloge—namree nasititi stotisoeere. in stotisorere oljleri.
Izdelovati je tiuli že začela načrte za obnovljenj«* j><»-rušenili mest.
Ostali svet pošilja na Japonsko ladje, napolnjene z raznimi potrebščinami.
Japonski ministrski predsednik Yamamoto je izdal oklic na narod, naj pomaga vsak, kdor more, bodisi /. rokami, denarjem, dobrim svetimi ali v mateiijalnein oziru.
Kabelska poročila liazananjajo, da je Japonska naročila v Angliji ogromno množino gradilnega materijala. Ameriški inženirji in arhitekti že izdelujejo načrte, j...t..hi |katerih bi bilo mogoče zgraditi nova japonska mesta.
Jokahama je bila veliko bolj prizadeta knt pa glavno mesto Tokio.
Xeko poročila, ki ga je dobil washingtonski državni department iz Kobe, potrjuje prejšnje brzojavke, namreč, da je Jokahama popolnoma uničena, da znašajo človeška izgube na tisoče in tisoče ter da je med mrtvimi tudi do<ti tujorodeev, posebno Amerika uccv.
Neka brzojavka omenja, da so ostale samo tri ali štiri hiše popolnoma nepoškodovane.
^ P^^taiiišee ne more nobena ladja. Dno pristanišča se je namreč dvignilo, jezovi in nasipi so uničeni, izmed neštetih svetilnikov sta samo še dva za rab«..
V Jokaliami je bilo usmrčeiiih nad k) inozenieev. Porušil se je hotel, v katerem so stanovali. Med njimi je tudi par uglednih Amerikaneev, ki so bili na Japonskem v diplomatični službi.
Central News poroča, da je v Tokio 200,000 l judi ; mrtvih.
Dopisnik Asoeiated Press je eenil v torek število mi t-

i v Tokio na 50,000?—
Iz Belgrada poročajo, da je rodila Vse vojaštvo je izborno discipll-j Povsod v prizadetem ozemlju si oblasti prizadevajo žena jugoslovanskega kralja nirano. — Armadi manjka aa- izboljšati strašen položaj	'
Po deželi zaplenjajo državni uradniki zaloge
Aleksandra krepkega sina. Zadnji čas je bila na Bledu.
enkrat samo težke artilerije in aeroplanov. — 10 odstotkov
--analfabetov.
BelgTad, Jugoslavija, C- sept. —	-
Jugoslovanska kraljica Marija London, Anglija. 6. septembra, i bivša romunska prini-esa) je po- (Poroča Walter Duranty). Ruska darila življenj** krepkfiiiu fantu, rdeča armada je i zbor na orsanl-Mati in <itn>k >ita zdrava.	' zat-ija. ^It*nda ni v nobeni arma-
Ta do«v»dt*k je |>ovzror*il po vsej di na svetu take discipline kot je -Tu »rosi a vi j i veliko navdušenje. bas v ru^ki. Vojaški so dobro or-* + *	ganizirani ter preskrbljeni z
Brzojavka n<> omenja natančno, manjšim orožjem in lahko artile-kje je bil otrok rojen — v Belgra- rijo.
du ali na Bledu.	Zaenkrat manjka Rusiji samo
Kraljeva dvojica se je mudila j se aeroplanov in težke artilerije. namreč par te.hi -v na Bledu. Yse<ra skupaj je v armadi 600.000
Pred par t«*<lni je poročalo slo-' vojakov, vensko časopisje, da je izrazil ju-: Ruski vojaki se zamorejo zaen-poslovanski ^ralj Aleksander že-1 kat kosati z vsakim svojim sose-ljo. da bi bil njegov prvi otrok dom. izvzemši Japonsko, rojen v Sloveniji.	1	sem zadnjič videl rusko
Aleksamler. ki je star sedaj 32 armado leta 1920. je bila disorga-let, se je poročil z romunsko prin- niz i ran a. Vzrok tecra je bil. ker je | eeso Marijo lansko leto dne 8. ju- l>!la pod civilnim in vojaškim po-! nija.
1 Ona je stara triindvajset let.
rt za.
Inženirji obnavljajo železniee, da bo mogoče transporti-rati živila.
f)e. v splošnem
italijansko napredno delavstvo.
turki hočejo imeti hareme nazaj.
Po raznih ameriških mestih so
Angora, Turčija. C. septembra. Narodna skuj »čina j»» pred (lo-
se vršili na Delavski praznik sho- brim let<>m '»dpravila vse hareme di zavednih italijanskih delavcev. Iin s haremi vred tudi mnogožen-
Nastojwili -ji razni govorniki, kiis*vo-so mlločno obsojali sedanje Musso Se,1a-' ^ !>a za,"eIa v,'lika linijevo stališče.	| taeija za zopetno uvedbo hare-
Napredni italijanski tlelavei -o mov. prepričani, da bi bila nova vojna i Skora-» VSii stari T,irki so 7a to-naravnost usodepolna za vso Ita- Vo<1-ja nove^ra Pranja je neki jjj0	J ^ učitelj fsalib Hmlja. Statisti«"no
je dognano, da je na Turškem en miljf»n več žensk kot pa mt-ških.
NASPROTNIKI FAŠISTOV PRC TESTIRAJO PROTI VOJNI.
Carlo Tresa, načelnik ameriške protifašistovske zveze, je rekel včeraj, da l>n poslala njegova organizacija italijanskemu poslaniku v Washington odločen protest proti nemeravani vojni med Italijo in Grško.
Po vseh ameriških mestih se bodo v najkrajšem času vršila velr-ka italijanska protestna zborovanja.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE
MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Gena s poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" 82 Cortl&Ddt St., New York, M. Y.
veljstvom.
Tedanji častniki so bili skoraj brez izjeme še Lz earskih časov. Komunisti so vsakemu takemu bivšemu carskemu častniku pri-delili p<> enega civilnega špijona.
Razen vojakov, ki so sedaj pod orožjem, ima Rusija še deset milijonov dobro izvežbanih rezervistov, katere lahko vsak hip vpokliče.
M«*'l vojaštvom je samo 10 odstotkov analfabetov.
Sempatam sicer plenijo loparske tol] je pa ustanovljen red.
Ooverner Tokia si na vse mogoče načine prizadeva pomiriti prebivalstvo jdavne^a mesta, da bi bilo čimprej odpravljeno, obsedno stanje.
Po vsem svetu se organizira pomožna akcija Ame>:ški rušilec "211" je dospel včeraj v" Kobe ter izročil mestni pravi veliko množino živil.
Kmalo zatem je dospel parnik "C'itv of Spokane" ter dal na razpolago (j()00 ton moke.
Iz vseli ameriških pristanišč ob pacifičnem oceanu so od pluli proti japonski parniki z velikimi zalogami.
Klicu na pomoč se je prva odzvala Amerika Lesni trgovci ob pacifični obali bodo dali Japoncem 4o,0(HMMMi kubičnih čevljev gradilnega lesa.
Šanghaj, (>. septembra. — Japonska vlada si na v«e mogoče načine prizadeva, da bi pokazala z manjšimi številkami množino žrtev, nikakor pa ne moie zanikati, da znaša število mrtvili vsled potresa najmanj 400,000.
Skoraj ravnotoliko žrtev kot potres, sta zahtevala požar in tajfun.
Neko poročilo iz Mitsu pravi, da se je začel potres v soboto opoldne, nakar so trajali krajši in daljši i.otresni sunki celili 24 ur.
Potresne sunke je bilo čutiti po vsej Japonski in tu-di po nekaterih delih Kitajske.
franc. diplomate vznemirja reško vprašanje.
trideset dni v ječi.
Akron, Ohio, G. septembra. — Rodnik R. D. Slusser je obsodil Johna Ilulleta na pe'tnajst dni ječe. ker je v pijanosti prehitro vozil. Ilulett se je izgovarjal, da ima veliko družino in da mora skrbeti zanjo. jZatem je sodnik obsodbo v toliko izpremeuil, da bo moral obtoženec preživeti v ječi trideset noči, namesto petnajst dni.
Vsako jutro era bodo izpustilh da bo sel na <leloT zvečer se bo pa vrnil v ječo.
R6JAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Pariz, Francija, G. septembra. Zunanji urad se intenzivno bavi z reškim vprašajem. Katerikoli razvoj v tem vprašanju, bi imel velik vpliv na sedanji grško-atali-janski spor.
Jugoslovanski minlstarski pred sednik Pašič je bil včeraj v avdi-jenci pri ministrskemu predsedniku Poincareju. Svečano mu je izjavil, da Jugoslavija nima nobenih vojnih namenov.
VELIKANSKA ZALOGA RADI JA V RUSIJI.
ŠTIRINAJST MORNARJEV ZAPRTIH.
Napol j, Italija, G. septembra. — Ko je dospel v tukajšnje pristanišče pamik President Wilson je kapitan izročil sodišču štirinajst mornarjev, ki so se sredi morja uprli njegovim poveljem, ter mu pretili z orožjem.
Puntarje bo zadela težka kazen.
ameriški senatorji bodo
Študirali ligo.
Ženeva, Švica, 6. septembra. —
Ameriški senatorji Swanson, Mc-
Kinley in Hiteheock so dospeli sem
_ „ . _ ..	ter bodo preštudirali ustroj Ijige Petrograd, Rusija, 6. sept. — , ' .	, . ,
u j- • . .	-j -	narodov. Najprej so obiskan gene-
Kadij&ki institut naznanja, da je	1
ekšpedicija, ki je bila poslana v rahle£a tajnika Drummonda, ki Ferghano, razkrila zalogo radija, j J^ Je dal vse zaželjive informa-ki je baje največja na svetu. ' cije.

ir......
"GLAS NARODA"
fRANR MfHN.
•M Puwumi ay
mt Ml
M V
		L. A (V«ta<	■ M A R O O A" t mm mm	
	■ i ■< ■	O«,	Inmpt lunlayi m« H«IMar^	
mrnt* m* tu Ca	» Mtja M mm	A—Hfc.	! Za Nm Vark mm aato M»	mM
C« M ta*m			MJ» Za Iwaaamalwa aa Mfl lata — —	mm
r« mh «	S •»•••ktt.n	• •••taldl	rum i aa P«I lata	
				
•uMcrlpllon Yuriy M-M				
		Mvsrtlm	Mnt mm Agrnm*nt	
	•« •- «*	1*^»;* vMkt dan tzvzamil n«4«d »r ncMNtb«		
L«t<W «r M
*« L A • NARODA" mf Manhattan. I
»>im»omi C«rtlan#4 in
POTRES NA JAPONSKEM
Izmeti vseli držav na svetu je bila Japonska skoraj najbolj imperijalistieiia. Ce ne bolj, pa že vdaj toliko ini-perijnlistiriia, kot j«4 bila Neineija svojeeasno.
Vojaški razred je imel v deželi poglavitno besedo. Kdini namen vlade je bil:"nagrabiti si kolikor mogoče velike ozemlja in bogastva."
Sedaj je jki zadela Japonsko strahovita nesreča.
<V so poročila točna, je bilo vsled zadnjega potreba uMiirčeiiih približno ppl-milijona ljudi, d oči 111 {znaša ]M»vzr<»čeiia škoda 11a milijarde dolarjev.
Nastane zanimivo vprašanje: če bo Japonska kljub tej silni katastrofi še vedno rožljala z orožjem?
Ako so poročila resnična in niso pretirana, je jasno, <' a bo morala dežela že vsaj za nekaj časa opustiti svojo impel ijalistično politiko.
Še sedaj ji je bilo težko dobavljati vire za armado in povečanje mornarice. Oboje je pa morala imeti, ker se •je smatrala, da je vladarica vzhodnega dela Azije.
Najprej bo morala vlada pomagati ljudem, da bodo znova zgradili svoja bivališča, dati jim bo morala hrane ;ii nbj< Le. Pomagati bi morala raznim .industrijam, da se bodo zopet osamosvojile.
Za imperijalistične cilje bo ostalo vladi le malo časa in sredstev.
Najela bo velikanska posojila v Ameriki in Angliji. < >d t«-ga denarja ji 1h> le malo preostalo za oboroževanje.
I Vi tem je treba vpoštevati, da je vsled potresa silno trpela mornarica in da je tudi armada precej na škodi.
Potres je uničil veliko število japonskiK bojnih Itidij.
< «• se bosta japonska moč in sila zmanjšali, bo imela od tega Kitajska največ dobička.
Japonska je izvajala velikanski pritisk na svojo sosedu Kitajsko, posebno v trgovskem in vojaškem oziru.
Ta pritisk bo brez dvoma precej odnehal.
Razvoj Kitajske bo deželo tako okrepil, da ji ne bo tu ba vedno trepetati pred svojim sosedom.
Pri vsem tem je pa treba pomisliti, da si razni imperija 1 i stir-!, i krogi na Japonskem na vse način prizadevajo Čimprej ]»opraviti škodo, obrniti pozornost prebivalstva v drugo smer ter znova začeti roži jati z orožjem.
GLAS NAHODA, 7. SEPT. 1923
Novice iz Slovenije.
Tragična useda štajerske rojakinje.
pmmUu r Dunaja je 31. maja na postaji Kruck i2*t"p<tla iz v»wa neka »lama te>r kc ni več povrnila v kupe, puHtivtoi tam svojo pnljmjyn. Doznalo w je, da je po-zrnje nadaljevala pot do Št. Vida i»;( K«»n>i!i«*rtt, a od tam je L&ginila \v ika !«-<! za njo. Potftajeaiačeliiik je končno ukazal odpreta na postaji puičene kovče^e in je tam iiii-M-1 naslov safimetiio izginile ]>.»tniee. O teia je bil abvt*«čedi Mo jzi j I.tnnar v Laškran aa Sta-jer '<»mii. kf je javil, da ae je nje-f.">vn mati Helena L«snar odpravila k se*tri v New York. Dne 22. maja t. L je na •pamikti 44Aquita-nia « Ipotovala nazaj v domovina in je 29. riiaja prispela v Cherbourg ter od tam 31. v Iiruek, kjer je Stopila. V ho, poirvedov&nja o njeni n.nialjni innwJi t#o ictfaJa brez irpeiia Izginila je brez vtiake sledi. Domneva se. <la je poNtala žrtev karkega rnparskega napada.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je 19. avgusta po daljši bolezni preminul zubotehnik
Slavko
Dne 20 avgusta zjutraj je umrla v Ljubljani Marija Koreoeen, rojena R tli ar. soproga železniškega uradnika v Ljubljani.
Poroka na Triglavu.
V	pf iideJ j«*k 20. »vguMta m- je vršila v kapelici pri Triglavskem domu ntFKradariai poroka g. M.
idiia, bančnega uradnika na »ju, z gdč. heopatdkio Mi-
klavčičevo, bančno uradnico v Ljiuhljani. Žeaiitovanj*ka družba je odšla v nedeljo zjutraj iz Aljaževega doma v Vratih na Triglav. Ženitovanjska pojedina je biJa v \leksandrovem domu pod Triglavom. Vsi so bili žiclane volje.
Težka železniška nesreča pri Kranju.
V bližini železjii&ke postaje Kranj ae je na progi 20 avgusta «log(*tila težka železniška nesreča. Čevljarski mojster Kristijan Kogoj iz Tržišča je peljal a trži-akim vlakom proti Kranju. Nedaleč od kranjske pos-taje je Kogoj skočil z drvečega vlaka ter je pri skoku tako nes-rečno padel na tla, da je prišel pod vlak. Nesa-ečrnku je vlak odtrgal popolnoma levo nogo m je poleg teg-a dobil težke notranje poškodbe.
Zopet težka neereča pri delu.
Hlapec Jakob Soklič, zaposlen pri 'Kranjski stavbni družbi" v Ljubljani, je zašel na nepojasnjen na/-in zopet m«*d že ae premikajoči težko obložen voz. ki (ga je z vso silo stisnil čez trebuh. Težko po-^codovanega so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je resno.
NAČELNIK AMERIŠKE POMOŽNE AKCIJE NA JAPONSKEM.
t.
Peter Zgaga
Neko staro slovensko prerokovanje pravi, da bo takrat, ko bo vse narobe, blizu konec sveta.
Kdaj bo konec sveta, ne vem natančno, vem le to, da je sedaj vse narobe.
Na Ebert.
Nemškem vlada sedlar
Bivši kajzer žaga drva v Door-nu. —
Papež se jem.
strinja z Mussolini-
Slika nam predstavlja rear-admi rala E. A. Andersona, poveljnika ameriškega pacifičnega brod ovja. Kakorhitro je izvedel o potresu na Japonskem, je naro čil vsem bojnim ladjam, naj od-plujejo v japonska pristaniš ea ter naj izkrcajo tam svoje zaloge.
Hlapec Avguštin Jekovec, zaposlen pri lesdiem trgovcu Virniku 11a Jezerskem, je pri odrivanju nekega voza z de.sno roko zašel med kole, ki mu jo je popolnoma strlo.
Ivan Porenia, delavec v vevški papirnicL je 20. avgusta prišel pod neki voz, ki mu je zlomil levo nogo.
Vsi poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico.
ni k inž. FT»rst, inž. Malec ini inž. dr. išiman kot zastopnik poljedelskega ministrstva češkoslovaške republike. Kraljev razgovor s šu-marji je trajal nad pol ure, nakar je 11a vrtu sledila bogata zaJkuska.
Po nasledstvenih deželah hodijo psi z medaljami, katere so dobili njihovi gospodarji v priznanje
največje hrabrosti.
* * #
Diplomatje dajejo drug drugemu častne besede.
* * *
Predsednik najstarejše slovenske Jednote v Ameriki je pogreb-
nik po poklicu.
* * •
Nemška princesa, je rodila sina, ki je določen za bodočega vladarja Srbov, Hrvatov in Slovencev. * * *
Pojavil se je dopisnik, ki ni začel dopisa z besedami: 4iKer že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine . .
Smjdsixroauska
Ustanovljena 1. 1898
3CatnL itelmnta
Inkorporirana I. 190*
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
cor. Diamond and Qrmnt
Glavni odborniki: Preaednlk: RCDOIi* PERDAN, »33 E. 1S6 St.. Cleveland. Q.. Podpredsednik: LOUIS RALANT, Box 106 Pearl Av(., Lorain. O.
Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely. Minn.
Za&unt blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Minn.
magujnik neizplačanih smrtnin; JuHN MOVEK.N, 412 — IStb Lmluth. Mlnn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JO8. V. GRAHEK, 303 American State Hank Bid«.. «00 Grant St. »t (Sixth Ave.. PiLtaburgrh. Pa.
Nadzorni odbor: ANTON ZBAPNIK, Room 20« BakeweU Eld«..
Streets. Pittsburgh. Pa_ MOHOR M I.ADlC, 1334 W. 18 Street. Chicago, 111. FRANK SKRAH£C. 4S22 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD BLABODNTK, Fox 480. Ely. Minn. GREGOR J. FORE NT A. Black Diamond. Wuh. FRANK ZURICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN FIRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. G3» — 3rd Street, Salle. III. JOSIP STERLE. 4u4 E. Mesa. Avenue. Pneblo. Coio. ANTON CElJVRC. 63« Market Street. Waukegan. I1L
---JednoUno uradno glasilo: "Glaa Naroda".
Vae atvarl tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pollljatv« naj M puilljRjo na Klavnega tajnika. Vse pritožbe na] ae pofillja na pred-aednlka porotnega odbora. ProAnJe za sprejem novih članov ln bolnlika aprlčevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoiiSka Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaal tajniku blltnjcga društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gL tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovl % 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Delavci med seboj.
Delavec Blaž Tromklin iz Ljub-
Karne nrzgode in
Antcm Hajnikf delavec pii ljubljanski stavbni tvrdki Kotnik & fvanetč. <»i je pri delu poškodoval levo noeo.
Anico Pristaive, IKl^no hčerko poaestnifca »"Črne vasi pri Ranlov-lji-rf, je u^rčsnil domači pes nevarno v dewo nogo.
Razni vlomi in tatvine.
V Črnomlju so neznani sto'i-ilci vlomili v tigtfvino čevljarja Alojzija Fabjana. Tatovi so odnt^li 17 kož finega črneira ii-snja. 4 telečje kc/.e po dinarjev, C telečjih kož po 275 dinarjev in 8 parov nu&kih čevljev, vse skupaj v ljane .se je spri z nekim sode.av-| vivdnasti <J75(, dinarjev. Vlomilci eera, pri čemer -a je sldenji uda- j ^ v<irli .skozi okno T nI z !<>pato po jrlavi, tako da je uarejeal!ra klju^em moral iskati pomo&i v bolntjeL itr-*n,v:i»e
i I>ne 14. a v srn sta j«» bilo v Dol.
Nočni napad v Ljubljani. Uuliorju vlomljeno v stanovanje Na Tržaški cesti nasproti tobac-^ Helene Mihelič in odneseno za 12 ne tovarne je neki neznanec napa-; tiso£ kr(m obk.ke_
del ponoči domov se vračajoeo ku-> ]>osr ,tniku Antonu Jeveu v Cr-liari<*o Klaro liizjak in jo posiko
Tatice obešajo, ščajo.
tatove izpu-
vezo m s po-oilpi-li \Tata
»ii vavi sta biLi izpod kozolca u-kradeni dve ]M>steljni odeji, vredni 1000 kron.
Posestifiku Andrejn -Jemejeiču iz T'nea pri Rakeku sta bila v noči od 1:1. na 14. avgusta ukradena dva konjska komata, vredna 14 tisoč kron.
Jožefi Hlažina v (Vmožičah je bilo odneseno za 2^40 K perila.
POZOR, SLA3VINIKAEJI!
Odg"cvor in pojasnilo na članek v tem listu št. 205 z dn» 31. avg.
Tvrdka Jacob KILshewitz & Sons Co.. Inc., je prevzela tovarno od tvrdke Jacob Elishewitz Co., 48 A V est 4tb St., Xew York, N. Y.,
doval na irlavi. Yerjetno je tudi, da »e je seznanila s kakim konti-liom, ker je bila precej v rožicah". Morala je v boinieo.
Roparski napad v Gor. Bistrici.
Dne 10. avgusta je prišel v liiso gozdarja Ludvika Krajčija. ki stoji na samem v sr,v2tlu pri Gorenji Bistrici, neki okoli 351etni moški, ki je imel obraz namazan s sajami ter je z nožem v roki zahteval od gozdarjeve ž<*ne denarja. Slednja se ga je ustrašila in mu je dala 20 dinarjev, s čemur pa ropar ni bil zadovoljen, temveč je izjavil, da dobro ve, da ima še denar. ker je prodala svinjo, in da jo zakolje, ako mu ne prinese vsega. Prestrašena žena mu je nato izročila še dva bankovca po 100
dinarjev. Ropar je nato pobegnil, jter Preuredila v toliko, da bo Oblasti so uvedle zasledovanje, kij '«hk<> zaposlenih do 100 delavnih pa je dexsedaj ostalo brezuspešno. moi?i- Jaz podpisalli Sem prežel
vwlstvo ])od pogojem, da bodo de-
Jngoslovenski sumarji pri kralju|,avci zap,>"^ui 11 mesecev v letu
na Bledll	' 11 P1*^0''' unijsko plačo ipo 90^ od
, . , ,	i	I ducata. V d^lo se sprejme le dobre
Povodom izleta na Bled .so se , „, , , , , ...	. i izvezbane delavne moči.
poklonili udelezniki jugasloven-'
!«k c ga šumanskega kongrem kra-| Jaz sem bil eden l>rvih Sk>ven-Ijn Aleksandru kot pokrovitelju Icev^ kl seni I>rj9toI>il v ^^ 111 I'druženja. Na vrtu kraJje^ega /at<> tudl vem» kaJ Je dol>ra letnega dvorca Suvobor je kralj mzaci«fa za delavca. Delavska or-
sprejel udeležnike kongresa, 300| ffanizaelJa ne l>i sinela delati no' po številu. Podpredsednik glavne J bciie Pomenske razhke med članu uprave U družen j a inž. Miloš Čir- 9VOje orjramzaeije, na žalost je tu kovič je pozdravil v iskrenih be- pn na& v Xew Yorku že luarSakdo sedah kralja ter mu poklonil da-j1Zmwl roiak^>v	&
rilo, lepo vezano knjigo "Gozdar-! vedno zajK>stavljen za drugimi, če-
stvo Slovenije'". Kralj se je dlje prav sni° i>0 vseh tovar:ial1 fPri" časa razgo^ arjal s posamnimi ela-	kot naiboljSi delavci pri tej
ni glavne uprave in ostalimi člani
'.'druženja. Zanimal se je zelo za Prejšnji gospodarji ao imeli za-j^ocsdne razmere poramnih pokra^; Polena v svoji tovarni le dva ro-jin. posebno za Slovenijo, Bosno f jaka. a danes jih dela že nad de-in Hercegovino, zaendil pa se je,in je prostora še za mnogo ko sn mu pripomnili, da Jugosla- več. Tud» Pajerju in Mr. Ro-vija kljub velikemu gozdnemu bo-, janeu »o vrata še vedno odprta, če gaKtvu les «e uvaža. Člani Udru- sta zadovoljna sprejeti tovarniake ženja so mu to dejstvo strokovno I><>i?oje.
pojasnili. Kralju «o bili dalje; Kdor dvomi nad tem mojim po-predstavljeaii po pred&odnikn Čir- n^cilom, naj pride in se sam pre-kovieu in glavnem odborniku M.jPr*ea. če se res godi našim roja-Stamenkovieu tudi gostje kon^re-'kom kaka krivica, sa: eoSkosdovaski šumarji in za-i	Frank Cerar,
stropniki šumarskega udružemjaj	vodja tovarne
češkoslovaške republike predaed- Jaeob Elishewitz & Sons Co., Inc.
V New Yorku dela par izuce-
nih slainnikarjev slamnike. * * •
Rojak, ki je dal pet dolarjev
pri ofru, ni dobil odveze.
* «
#
Marijine device rode otroke. Zdravi in navihani zakonski pari
so brez otrok. -
# * •
Kdor dela, strada, kdor postopa
ima vsega dovolj.
* * *
Zeuske in moški ne plešejo veft 7. nogami.
• * •
Ljubezen traja toliko časa, dokler ne rečeta oba "ja".
* * *
Pretepač Dempsev ima na leto trikrat \-eč plače kot predsednik
(Združenih držav.
# • •
Liberalci niso več gospodarji
ljubljanskega magistrata. * * *
Bivši puntar je kraljevski komisar.
# ♦ •
Ce hočeš dognati naravno bar-bo na ženskem obrazu, jo moraš tri dni ribati z gazolinom.
Nekdo je spisal povest, v kateri se zaljubljenca na koncu nista vzela.
• • »
Neki gospod je oznanil na priž-nici: — Ne dajajte več, dragi moji župljani, sedaj imam dovolj.
* ♦ •
V Berlin bo prišel srbski poslanik, ki je nemščine zmožen.
* * *
Devetdeset odstotkov vina, ki se popije v Ameriki, ni iz grozdja. Popijejo ga večjidel stoodstotni Amerikanci, katerim je po postavi komaj pol odstotka dovoljenega.
• ♦ •
Zimska ženska obleka, ki tehta šest futov, pokrije le za pol funta mesa.
• . •
Newyorska policija je poslala v norišnieo moža, ki je prišel sam povedat, da je usmrtil svojega prijatelja.
Maršal Franchet d'Esperey pride v Jugoslavijo.
Francotski poslanik v Beogradu je obvestil vlado, da se bo povodom petletnice osvdbojenja Bito-Ija (dne 1«>. septembra) vršila svečana zadušil iea u francoske vojake, katerih je okoli Bitolja padlo približno 7000. Francoska vlada je sklenila, da pošlje na to svečanost maršala in častnega ju-goslovanskega vojvodo Franchet a d'Espereya. Pri tej priliki bo Francija odlikovala mesto Bitolj z vojaškim vojniin križem, katerega bo po zadušilici izročil maršal županu mesta Bitolja.
Pred obnovo prometa na Jadranu.
Iz Sušaka poročajo; Ministrstvo saobračaja je pomorski oblasti v Bakru brzojavno naročilo, naj p<>-
Izove Zvezo mornarjev iiv lautnikt* ladij, da brez odloga pričnejo zopet s premetom. Ministrstvo pred-f laga, naj se promet ponovno vzpostavi do začasaie določitve vladne subvencije, dočim bi mornarji na-kinulno prejeli zvišano plačo. Zveza mornarjev je spredlog sprejela. last/uiki ladij pa še niso cxlgo-vorili. Upati je, da b<i promet na Jadranu v kratkem vzpostavljen.
Jugoslovanski aeroplnn najden v Rumuniji.
V nekem selu rumunske liesara-bije je bil najden jugoslovanski aeroplan. s katerim je nedavno iz Novega Sada pobegnil bivši ruski podpolkovnik Lojko. Aeroplan je nepoškodovan. Čiru se službeno ugotovi, da je najdeni aemplan last Jugoslavije, ?a bo rumunska vlada izročila jug >slovansium pooblaščenim odposlancem. O polkovniku Jjojku ni duha ne sluha.
Originalno verzijo
o povodu Kadičevega bega pr'ma-^a beograjski list "Balkan". Piše, da so nekateri hrvatski oficirji kockali o tem. da s sabljo branijo east kraljice proti Radičevim izpadom. Podali so se k njemu in zahtevali, da tekom 48 ur poda .svečano satisfakeijo kraljevskemu paru, sicer ga razsekajo na drobne kose. Radie se je «ilno zmedel in zatrjeval, da sam ni nikoli slabo mislil o Karadjordjevičih in da mu je slabe komentarje impu-tiral le beograjski tisk. Oficirji so f-dbili ta izgovor in <*stali pri svoji zahtevi. Na Radiča je ta zaključek napravil težak utis. ker so vsi iz najuglednejših hrvatskih abi-telji. Kmalu nato je pobegnil... Za to malo verjetno storijo je odgovoren list "Balkan".
Princ Gjorgje spisu je svoje spomine?
Tržaški list^'La Sera" poroča iz Beograda, da namerava princ Djordje (Jurij) napisati svoje spomine. \ tem relu l»i opisal zgodovino Srbije, zlasti pa rodov i no Karagjorgjevičev. Posebno p<>-glavje b: ipridržal svojemu političnemu delovanju od leta HH>8. dalje, ki je d overilo do alKlikacije (odpovedi prestola). Princ bo te spomine podprl z novimi političnimi in diplomatičiiimi dokumenti in vzbudil ž njimi splošno pozornost. Tržaški list ve tudi poročati, da se že ponujajo amerikan-ske knjigarne, ki hočejo njegovo knjigo s prav mastnimi honorarji založiti. — • Kar se je babi hotelo, »e ji je tudi sanjalo, pravi ruski pregovor. Homo že videli!
t |
Rcparski umor v trgovini.
V	Novem Sadu je bil 14. avgusta zvečer izvršen drzen roparski umor. Trgovea Jakob Midler je bil v .-ivoji odprti prodajalni umorjen in oropan. Morilec je izginil brez sledu. Ves Novi Sad je razburjen. ker je to v kratki dobi že tretji roparski umor.
Za rešitev slovaškega vprašanja.
*4 Sla venski Dnevnik" poroča, da je sklical predsednik Masaryk konferenco vseh slovaških politikov, da se točno pouči o slovaških zadevah. Na tej konferenci bo smel svobodno govoriti vsak brez razlike na strankarsko pripadnost.
V	Jugoslaviji je taka konferenca nemogočo.
ALI VESTE, —
<la bo <lala jugoslovanska vlorln zapreti Stj«-|»aiia Itadlča, C-v ne Imi kmalu prenehal s protidržavnim pihanjem? Ali veste, da boste iwttom okusa 100% fl-stejra turSkega tobaka v Helmar kmalu
sju>zna!i razliko med dobro cigareto ln navadno cigareto?
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
ADVERTIM IN -OI AS
I A RODA*.
irOVA ZAOTMVA PJIG1
NA KRVAVIH 1'POUANAHl
& Spisal Iran MatiSZjS
$1.
50
fp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega' slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga J« trdo mm, nelrnje 270 itnad in 20 alik is vojn«. "QLA* NAHODA" m Cortl*ndt StrMft, New York, V. T.
Radičeva protidržavna propaganda v Londonu.
Rezervir&nost angleške javnosti. — Ifcepublikanstvo plašč za Radi-čevo ha bc burit vo. — Komentarji o Radičevem begu.. — Odredbe proti H&SS. — Anglija dementira pomoč Radičn. — Navodila jugoslovanskim poslaništvom zaradi Kadiča.
Iz Londona so 24. avgusta pri-1 spela nova poročila o Radičevi propagandi v Londonu. V jugoslovanskem ministrstvu zunanjih del je zbran materija! in poročila, kako pišejo ]HKamez/ii volilni anjfbški listi. Opažati je, da je večina uglednega in vmliltw*ga an-gleškcga tiska napram Timliču zelo rezervirana, mali «lel list m- pa se mestoma ogreva ea Sadtfevo itle< l«»gij*>, meti drugimi pos«4>no Nemcem prijazni ''Manchester (itiardianki v ostalem zagovarja ^politiko l>lnvd Cleorga in pr: katerem imajo velik upliv Geor-geovi prijatelji.
"Manchester Guardian" pravi med drugim: Radič je uvaževanja vreden mož. ki m* žf od davna ba-vi s politiko in ki je zadnja leta postal zagovornik federalističnega ust roja KIlS proti -»rb^keinu een-tralizmu. Radič rtaglaša. da je bila seilanja ustava hrvatskem« na-timIii usiljeni in jo je zato zavrgel, Srbi so ga zaradi tega zaprli kot protklržavnega agitatorja, toda njegove ideje s« dobile op«>ro v narodu in na j»r*»t»-*t Hrvatov je bil on (Radič) izpuščen na svo-hodo. Od tedaj je vse močnejše republikansko gibanje med hrvatskim narodom.
Isti ILst končno veli o republi-kanizmu, da se hrvatski republi-kanizem večinoma uporablja samo kot geslo, ne pa kot realen politični eilj. ker so bili mnogi Radičevi somišljeniki malo poprej zelo lojalni podaniki habsburške dinastije. Razk -1 s Srbi lahko zna-či začetek nove hrvatske politike, ker je Rad m* izjavil, da bi z navdušenjem povedel hrvatski narodi v svobodno federacijo z Avstrijo in Madžarsko. — List zaključuje svoj članek o Radiču. da je človek mnogih idej. ki čestokrat pri-li a jo jo v kolizijo druga z drugo in ga vsled tega smatrajo za nedoslednega jvolitika.
"Daily Herald" komentira Ra-dičev beg s stališča realne politike. Radijev beg je izval nezadovoljstvo med njegovimi somišljeniki. a Radioeva trditev, da ima njegovo jx»tovanje v inozemstvo velik diphmiatient značaj, je treba smart rat i za neosnovano. Nasprotno je verjetno, da je Radič pobegnil v momentu, ko je vlada izačela akcijo proti hrvatskim av-to*naš«*m. Radičev neugledni odhod iz Zagreba znači brez vsakega dvoma močan moralni udar gi-banju, ki ga je vodil.
Svoj »»časno Radiču zelo naklonjena revija "Near East", ki je t d d i priobčila pred meseci Radičev članek, poln klevet proti edinstvenosti države, piše v članku z dne 23. avgusta:
Ker je Radič tajno odšel iz kraljevine SHS, moramo znati, da je to smatrati za pametnejše nego počakati na sklep parlamentarnega odbora, ki je bil designiran, da odloči, če ie treba razveljaviti Radieevo poslansko imuniteto, d® se zagovarja, pred ftodiačem zaradi raznih predsodkov. Ker (rtvari tako stoje. Radič ne more pričakovati velike dobička od svojega obiska v Angliji.
Angleško javno mnenje ima sicer simpatije ublaienje centra-lbrti&nega sistema, nego je sedanji kraljevine SIIN. Angleško javno mnenje pa na drugi strani nhna m kaki h *rmpatij za republikam-zetn, niti za intraasigvntno politiko, ki *e poslužuje jadikovanja in pr«4iranega jezika, namesto da pottkuia doseči sporazum.
Radičevi pristaši imajo sedaj odločiti, kt je Radieeva odsotnost aa njihovo atvar koristna ali ne. Ako se nadejajo, da se Radičev vpliv okrepi * ustvaritvijo osebnih stikov in rezi med Radičem in britansko vlado, je to potem samo prazen up, Icajti Velika Britanija si ne £eli vmešavati v notranjo politiko kralje rine Sili*, ker je v nje interesu, da kraljevina sama izravna vsa politična nesoglasja »iT da doseže stvarno, za njo velik gospodarski napredek pomen je joče edisrstvo.
Zrn danes (23. avg.) pričakuje-
jo povnrtka zunanjega ministra dr. Ninčiča v Belgrad iz kopališča Aix les Kaias. Po informacijah iz Zagreba pričakujejo blokajški po-litični krogi, da bo zunanji minister dr. Nrnčič objavil na seji ministrskega sveta važne odredbe, ki se imajo jx> odobrenjil ©d strani ministrskega predsednika uporabiti proti vodstvu IIRSS.
Po poročilih iz Budimpešte poslovni odpravnik angleškega poslaništva odločno zanika vse vesti, da bi bilo dalo poslaništvo Velike Britanije vizum in potne dokumente Stj<»panti Radiču za njegovo potovanje v London. Odpravnik mul drugim izjavlja, da ne pozna Stjepana Radiča, niti ga
ne želi (Hkznati.
Na ve-,ti bel grad >k i h listov, da je jugoslovanska vlada odposlala angleški vladi protestno noto zaradi tega, da je angleško poslaništvo v Budimpešti pomagalo Radiču pri njegovem begu v inozemstvo. {»otdovni odpravnik, minister Balfour, objavlja, da poslaništvo niti njepa osobje ni sode-lovalo pri Radičevem begu. Poslaništvo je o Radičevi misiji izvedelo šele potom časopisov. Niti angleški poslanik, niti osobje poslaništva ni bilo nikdar v stikih / Radičem.
Na podlagi sklepa ministrskega sveta so bila podrobna navadila zaradi Radičeve propagande v inozemstvu odposlana poslaništvom v Londonu. Parizu. Rimu. na Dunaju in v Budimpešti.
GLAS NARODA. 7. SEPT. 1923
UELMA
RAZLIČNE OD
VSEH OSTALIH
TM* A V A D N S cigarete A ~ vsebujejo navaden tobak. HELMAR turške cigarete so iz 100' < čistega turškega tobaka, najboljšega tobaka na svetu za cigarete.
HELMAR se razlikujejo od ostalih, kajti napravljene so iz čistega turškega tobaka in ne iz mešanega tobaka.
20 HELMAB stane nekaj več kot 20 navadnih cigaret, in z vsako HELMAR imate nekajkrati več užitka.
HELMAR so v lepenkas-tih škatljah, kar jih ščiti pred lomljenjem in kruše-njem. Navadne cigarete so v zavojčkih.
ZAPOMNITE SI ŠKAT-
Sovjetski rubelj in marka.
Danes lahko rečemo, da je nemška marka že blizu popodnega so-vjetiziranja. Pri propadanju nemške marke opažamo iste pojave, kakor smo jih videli ipri katastrofi sovjetskega rublja. Dočim pa je sovjetski rubelj že popolnoma izdihnil, se nemška marka šele bori s smrtjo. Kakor je nastopila v Rusiji brezmejna poplava bankovcev, tako vidimo isto v Nemčiji. V promet prihajajo številično vedno višji bankovci in ne bo dolgo trajalo, ko se lxi računalo samo po milijonih in še za te se ne Ikj moglo dosti kupiti.
Vendar pa je razlika med Nemčijo in Rusijo. T«ode ruskeiga rublja ni bilo lahko preprečiti, ker no bile gospodarske prilike v Rusiji po vojni zelo slalw, dočim je bila Nemčija po vojni v polnem obratu. Zato je gotovo neverjetno, da se propast nemške marke ni dalo preprečiti kljub reparacijam. V industrijsko tako visoko razviti državi, ki je kmalu po vojni pričela s svojimi izdelki resno konkurirati na zunanjih trgih, .se zdi tako strahoviti padec valute nemogoč brez namernega uničevanja denarne vrednosti.
Kdaj se bo ustavilo padanje marke in kako se bo sanirala nemška valuta, je dan«* menda se v božjih rokah. Rusiji se je že tpo-•irf-ilo. postaviti temeljni kamen novi valuti. ' S precejšnjo spretnostjo je ruska finančna, uprava
nekako porinila v *»tran sovjetski nibc'j, katerega h sricer vedno ti--Iv« in uporabi je za kritje »vojih finančnih potreb, ter LcviK'la, sicer ne fornielno, pač pa praktično prehod v novo zlato valuto.
Najprej se je proglasila vred-nftitno-stabikia račujuska onota v vateni 10 zlatih rabljev. Pa enota •ie je imeiujvala červonec in ruska državna banka je pričela izdajati bankovce v oervoncih, ki morajo biti najmanj s 25 odst. v zdravih valutah ali kovini, a z ostankom bančno polno kriti. V mesecu maju je bilo za okrog 90 milijonov zlatih 1*1 bi je v v obt^u. (Wronec •<e ni progiasil kot zakonito plačilno sredstvo pač zato, da se bo "pnstitev sovjetskega ruMja izvrgla polagoma in breg panike. Čer-vcm*i se tržijo na mosko\'>*3 borzi kakor devize. Državna banka vodi konte v červoncih in poslovni »vet se poslužuje toga novega račun in plačilnega sredstva.
Sovjetski rubelj drugače sanirati je gotovo nemogoče, saj že tudi za nemško marko, ki je ven-daile še f>red aovjetakim rubljem, ni videti Nahoda.
LJO IN IME.
Izdelovalci prvovrstnih turških in egii»čanskih cigaret na svetu.
BQ^S
of
IO
or 20
Znamenitosti na zemlji.
Pod naslovom "ČVasa mnogi še ne vedo" je izšla v Curihu knjiga. ki pojasnjuje nekatere eks-1 rente v zgodovini človeštva. Uvod v ekstreme tvori sedmero svetovnih čudežev:
Eiffelov stolp v Parizu, vl^jk vUN> metrov.
Woohvorth Building v New i'i rku, najvišja zgradba na svetu nadstropji i;i h!ša v New V( rku ki ;iua prostora za 10.000
judi.
Največji kolodvor na zemlji je t .'rami Central Terminal New 1"« rk Central železnice, katera te-•e p< d po\-išjem zemlje.
Najhitrejši vlak na .svetu je eks-j 5,;^; pres meti I^ondonom in Liver-
Razne vesti.
Mussolini in zastopnik sovjetske vlade.
Novega zastopnika sfcvjetske vlade Jordanskega je sprejel Mussolini v eno uro trajajoči avdi-jenci.	/
Francosko predavanje v Ljubljani.
Dne 16. avgušla je prispelo v Lj^Mjano 30 akademikov 4,Re-uii < n d "Kelair *' iz Pariza. Name-rav; ;.» prepotovati celo jJugosla-vij >, tla jo spoznajo. < Od svoje trr>i hočejo Jugoslavijo jiezna-franeoskimi razmerami ter
ijenih krajev. V tem smislu nai»i-san članek je objavil rudi v največjem kodanj-šfcem listu "Politi-ken".
Jugoslavija pa na tem zborovanju sploh ni zastopana, ker ima oči vidno dovolj drugih- skrbi doma.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", 90:
Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
( r»zx>*M»i razne predsodke o Fran-po,lom. ki prtslrvi v 8T minutah;	se v	y
► 1 angleških milj. V ,-ni uri pre- to ,vrho ^ prin-dili v dvorani ho-Jteri ta vlak nad 100 kilometrov tHa rnion" p,s,W„ večer, na
1 !•:' . V ....	. . ,	j katt rem	vršila predavanja
Najdalj most je viadukt čez v f|awPlavala
Ilaokong v Kitajski; <h lg je
'4 km.
Največja < Maj
ladja seda.11 j*4t i
ta v- učiliški profesor Ht*nri
fC -n-hl-r .. temi "S.-dobna fran-
. ..	Jeje« >k.l misel** in Piei-re Me-snard.
te . last White Star Lirne. • .j; ja
Največji svetilnik na svetu je'«,
ribtfk na neki višini v B»>*nu. !nju
Xa j večji pogon na zemlji je in-
»i-re .\it-s: r.eo!e normal" so peri ur", k 'sVatL-r'cem socijaLgem giba-v Franciji".
■talac:ja Queeitst< n 11a Niagai*:.
Najvišji hrib v Evropi je po šolskih knjigah M< mblanc, v resah-; pa gora Elbrus v Kavkaziji.
Največ vulkanov (ognjenikov) ima Japonska.
Najhladnejša pokrajina na zemlji je pri kraju Verliojansk v Sibiriji.
Najstarejše drevo je neka močvirna cipresa v Mehiki.
Najglasnejša ptica živi v Južni Ameriki in Afriki in se imenuje < imenom, ki pomeni po naše 1 zvonček'*.
Madžarska propaganda.
Kje je ALOJZIJ MOSER? Star je 48 let, po poklicu kovač, doma iz Radovljice na Gorenj-sk cm. Pred 16. leti je šel iz doma v Cleveland, Ohio, in pozneje leta 1913. je imel naslov: e. o Pacific Ilotel, 409 Wooster St., Oakland, Cal. Njegova žena Koza Moser, rojena Baloh, želi izvedeti za njegov naslov. Kdor ve, naj poroča meni. — Franc Molioric, posestnik na SoJi 40, pošta Višnjagora, Slovenia, Jugoslavia.	(6-7—9)
Orijentalski humor.
Nasradin-hodža je sadil čebulo, a p redno jo dene v zemljo, oplju-je v^ako posebej. Ko ga vprašajo. >.akaj tako dela, odgovori:
"'Zalivam jo, to dobi od mene, a za nadalje ^aj prosi Boga!"
V neki zimski noči začuje Nasradin-hodža na svojem vrtu ljudi, ^■i se tiho pogovarjajo. Ker se je bal, da so tatovi, se zavije v odejo, odp.e vrata in gre na dvorišče, a žena spi mimo dalje. Ko pride na dvo; išče, zagleda tri neznance. Hrž o!otopijo Na.sradina-hodžo, in ko vidijo, da ni na dvorišču iiič, kar bi se dalo odnesti, reče eden izm-'d njih:
4'Dajte ljudje, drugega ni, da bi odnesli, pa vzemimo hodži
odejo I '
Sna mejo mu odejo z ramen, a Nasradin-hodža zbeži v hišo, deloma od strahu, deloma vsled mraza. V s^bi najde ženo prebujeno, in »na vpraša*.
'"Kdo so bili ti ljudje na dvorišču in o čem so ne pogovarjali?** "Nisem jih poznal**, odvrne Na-.radhi-hodža, ''samo to vem. da <0 se nekaj pogovarjali o naši odeji.'* * "A kje imaš odejo T" "Ne pražaj mene, kje je odeja, pra*aj one druge!** odvrne Nasradin-hodža.
Nasradin-hodža jih posluša, zazida vrata in naredi nova proti jugu.
Pridejo drugi sosedje, mu to zamerijo in rečejo:
"Bolje bi bilo, da si obrnil vrata proti zapadu."
, Nasradin-hodža posluša tudi njih. zazida zopet vrata in naredi druga proti /.apadu.
Ko pridejo tretji sosedje, najdejo tudi oni ne<lostatke in rečejo: ''Vrata bi morala biti proti
vzhodu."
Tedaj ae naveliča tudi Nasradin-hodža, si postavi kolibo 11a kolena in jo obrača na vse štiri
strani.
Nasradin-hodža .sd je zgradil hišo. da ima streho nad seboj. Pridejo neki sosedje, ju ogledujejo hišo. najdejo takoj nedostatek in rečejo •
"Vrata so proti severu, bolje bi bilo, da 80 proti jugu."
Nekega dne se je Nasradin-hodža tako napil, da ni mogel ^tati na nogah in zaspi. Ko se ipre-budi, hoee še ves dremotein k vratom. a'ne najde stopnic, pade skoz neko luknjo in obleži.
Žena prihiti k njemn in'ga pra-ša, ali še živi: z mu jo zi odgovori: *4Županjo pokliči, hitro!" Zena si misli, da si je morda možgane pretresel in beži brž po zdravnika.
Ko pride zdravnik, ga Nasra-i din-hodža niti ne pusti k sebi ter J ga vpraša že pri vratih;
"Air si že kdaj padel po stop-njieah?**
"Nisem**, odgovori zdravnik. '4 Tedaj me ne moreš ozdraiviti * \ reče Na^radir-hodža, "pojdi z Bogom! A ti, žeaia. pokliči mi hitro županjo, ona je že večkrat ozdra- j eila svojega moža od iste bolezni*'
V Kodanju zboruje ravnokar med narod na parlametarna unija. Xa veliki šmaren je bila prva seja. To priliko je takoj porabil grof Apponv za propagandističen jrovor v korist madžarskih zahtev, zlasti za povrnitev v vojni izgub-
Brezplačno onim, ki trpe vsled revmatizma
Mi imamo r<>v ik»-» in zdravljenju revm «-tizma. IN Jljrmn l r»-x_ pl.uno vsaktmu, ki j»i-1 j*i»nj. »V vus b<>l# skl^i't in mi»U»r. fi> > okvir- %'f trpite vsilil izpr^memT e vn mena, sr vam tukaj nudi |>ri-lika. Način j»- priprost. • ■.-n»-n (er je i.*-tnn pomagal. NV oai-r-ajte w na najujii-r-»lu<"aj«>, »-«» rt«* trpeli rno >1« ali deset	<'e ste 1-»skušali vse l>re«-l> :>ite takoj m	jirlpr.—
st.. metodo, ki j«> iM.šlj.ino na pr<»-
sto prt-iskušnjo.
BREZPLAČNO—NA NAŠE STROŠKE
Mi noOerno niti penija vnaprej. nm> vaš« ime in naslov. Mi vam twmo takoj poslali ta prosti uioret* na nair •jtrfSk" za p<MkuAnjo in upopul-«. Slo-lerirn je i*- pomasula ta nova, pri prosta. domai-a met<Kla- »'■» trt>ite v»le t revmatlxmi r»e zamudite tf upi.drie 1-nlike. 1'ISITK DANES.
PLEASANT MKmiOl) CO.
F. 21
3624 N. Ashland Ave., Chicago. III.
fZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
»e more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za ls-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nanj ali aam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pri* pomniti, da nikakor ne moremo pri* poročati pofiiljaii Čeke ▼ Jugoslavijo.
SploSno mnenje vlada, da m čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa nI res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavnl za ljudi deželi, ker so banke oddaljene li izplačajo take Ceke ▼ dinarjih iele
potem, ko dobe lx Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na defeli ln
potujejo v Ameriko, Je najbolj« pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih, kateri se jim izplačajo na
zadnji pošti brez neprlllk.
Tudi sa nabavo potnega lista — (posa) je najprlprarneja poslati dinarje. Dokler namreč potni list nt potrjen od ameriškega konzula.
ne more potnik dvigniti dolarjev.
Stroške za razne listine ln potni list se pa lahko plača tudi a dinarji.
V Itajiji in
osemljn —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje komur do poljubnega	če je
pa namenjen denar le aa potovanje.
Je na nakaznici označiti vidno: plačati le. ako naslovnik potuje.
Vsled naraSCajoOh stroikov sa se morali odloBti prevredttl pri-stojblno za dolarska izplačila kakor sledi; Za isplaOla do 92B. računamo po 78 eentov; od $28. naprej po 8%. to Je po S eeate od dolarja.
Ne
Vsak je svoje sreče kovač.
J JUDJE navadno v nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronašli/da sta usoda in sreča taki, kakor so si ju sami provzroeili.
Nobena druga stvar ne doprinese k Vaši sreči toliko kakor zdravje, marljivo,delo in razumno varčevanje.
Napravite si Vaš način hranjenja še danes in vložite Vaše prihranke v domači denarni zavod na
"Special interest account"
kjer bodo sigurno naloženi in Vam prinašali 4% obresti na leto.
DENARNA NAKAZILA V STARO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IN PO JAKO ZMERNIH CENAII.
ZASTOPAMO VSE PREKMORSKE PAROBRODNE
DRUŽBE.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Ta pristojbina dolaraka
Italiji.
FRANK SAKSER^ STATE RANK 82 Certbn* St, « NevTarfcGfty
Izšla je nova izdaja
'PESMARIGA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje .sledeče pesmi
z notami:
I.	Nit »lan; 2. ros oženil l>i se; 3. Kazen: 4. Kmečka pesem : 5. Vasovalec: C. Na tr^u; 7. Pesem o beli hišici: 8. ProSnja; f>. I>an slovanski; 30. Tihi veter <xi iuorja;
II.	Še ena ; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, sotnoiee ; 14. La.li-
ko noj-: 15. Deklica mila: 10. Slanea: 17. Vabilo: 18. Pastirček; 10. Rožmarin; 20. Cerkvi«-a; 21. TroSnja; 22. Imel sem ljulti dve;	Ihini«-i; 24. Savska; 25. Oblaček;
2G. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 2.S. Ljnbez^n in pomlad ; 2». Kožica 1 slavulj; SO. Naša zveztla; 31. I.ahko noč; 32. Pod noč; Kaj bi te praSal: 34. Bože pravde; 36. Na jrrobih: Nad zvezdami: .'i7. Vabilo: Uslišl nas: .'10. Xa morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčiea; 43. Ol>-
lafek; 44. 1'touljenka ; 45. Potrkali na okno: 4C. Clas Cirobo-
va: 47. Katrica: 4R- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdrnvicu; 31. V mruku; r»2. Lepa naša domovina ; 53. Vitrred se povrne: 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak Žalostna; 5<>. Slanica: 57. Oj. te mlinar: 58. Pojdam v rute; 50. Slovenac. Srb. Hrvat: (jO. Naša zvezda; 61. V slovo; 62. Iz-ljubljeni cvet; C3. Sanak sj>ava ; G4. Glejte, kako umira pravični : Go. Naprej >6C. Kje dom je moj. 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska: 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina ; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; 70. Zrinsko. Frankopanka; 80. Što
futiš, S r bine tuini?: 81. Pobratimija: 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica ; 8«. Njoj ; 87. Njega ni; 88. Pod oknom : 80. prva ljubezen : 00. I^ihko noč; 01. Pri oknu »va molče slonela: 92. Strunam; S»3. Slovo: 94; Strunam: 95. Pro-finja; 06. V ljubem ^i ostala kraji: 07. Pod oknom; 08. Ljubezen In pomlad; OO. I-ahko noč: 10o. Raztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
' Gena s poštnino $3.
CiGLrAS NARODA"
82 Cortlandt Street
New York
ROJAKI. HAROOAJTX SB MA "GLAS HAB0DA", MAS*
UMMVB1M. T
jglAS^SAROPA. JL SEBT. 1923
DEDŠČINA.
Spisal Richard Dallaa.
Za "Olas Naroda" poslovenil J. T.
k<
m
*	(Nadaljevanje.)
Ko se je pa vrnila, rau je izročila tri banko-vee po petdeset dolarjev rekoč:
—	Niste se motili — »lužicinja je imela denar. Moj Bog. to so ženske ! Takoj jo bom »podila iz službe. Na posle se pa dandanašnji človek res ne sm zanesti.
—	Hvala vam — je odvrnil Miles. — Ali veste, ee so bili ban-vei v plaačevecn /epu?
—	Da, v zunanjem žepu so bili. Mile« jo je ostro pogledal.
—	(iospa Bunee — je rekel slednjič — če bi bil jaz na vašem Htu, bi priznal, da sem bankovce sam našel. V jaJvo težaven polo-
iaj bi prišli. <V bi poklicali služabnico in jo obdolžili tatvine. Jaz in taie p<*spod ne bova ni«"e*ar izdala, če boste priznali resnico.
S tesni be>edami je |M-emagal njen odpor.
Začela je tožariti, da je uboga ženska, ki menda lahko obdrži vse, kar najde v svoji lastni hiši.
Miles m' ni več menil za njeno moled-ovanje, prijel me je 7a, roko. nakar sva odšla.	T
Ko sva bila sama. -em mu izrazil svoje začudenje.
Njeno postopanje je bilo jako spretno — sem rekel. — le »koda, da bo ta zadeva Wintersu več škodovala, kot pa koristila.
—	Kako? — je vpraa&l.
—	Ker smo našli ostale tri bankovec v hiši Mrs. Bnnee. Ne more biti nobenega dvoma več, da ni bil v oni noči pri White-jo razen W interna nikogar. Edino le nanj bo padel ves sum.
—	Vi ne promatrate zadeve .s pravilnega stališča — mi je odvrnil. — Najvažnejše pri najdbi denarja je dejstvo, iki potrjuje rean&noot \V interno ve izpovedi.
Začudeno sem pa pogledal.
Vedoč, da ga ne razumem, mi je podrobnejše razjasnil.
Njegovo poja.sni.lo se je glasilo takole:
—	Ko je šel ono noč White iz hiše. je pobasal denar malomarno v žep. Nič čudnega, ee je izgubil v veži en bankovec. Če se je tako zgodilo, je Wintersova izjava, da je denar našel, povsem verjetna.
Spoznal sem. da ima prav v tej točki. Preostajale so pa še druge stvari, ki si jih nisem mogel pojasniti.
—	l> je vzel White dotično noč ves denar seboj, kaj je bil potem namen morilca ? ,Zakaj bi ga bil umoril, če ne zastran denarja ?
—	Tudi to se bo pojasnilo.
Po teh besedah sva se razšla.
* * *
Jaz sem šel v klub v namenu, da najdem dobrega advokata za
Wintersa. Kje pa iskati?
V klubu sta bila van Bult in Littell.
—	Glej pa — sem se domislil -ob pogledu na L«ittella — boljšega advokata kot je on, si ne morem predstavljata.
Ko sem mu spomčil svojo željo, je zamahnil z roko.
—	Ne rečem, da nisem bil nekoč dober zagovornik, toda sedaj sera že deset let v penzijonu. Tako velike odgovornosti nikakor ne niorum prevzeti. Vi ste naj pripravne jši človek za to. Če izstopite iz državnega pravdništva, lahko nastopate kot privatni zagovornik.
—	To mi je nemogoče — sem odvrnil. — Preveč sem zainteresiran pri celem slučaju, da bi mopel nepristransko nastopati.
Van Bult, ki je dotedaj mirno poslušal, se je vmešal v po govor:
—	Če bi bil jaz jurist, bi brez dvoma prevzel za govorništvo. Ker pa nisem .se mora eden izmed vaju dveh odločiti. Ali se hočeta pokoriti mojemu odloku?
Jaz sem pritrdil.
—	In vi Littell? — je vprašal.
Po dolgem premišljevanju se je uklonil.
—	Torej dobro, — je odvrnil van Bult. — Littell naj ga zagovarja.
Jaz sem se globoko oddahnil.
Wintersova usoda je ležala v dobrih rokah.
Šele ko spni začel nekokiko premišljevati, strni prišel do prepričanja, da smo malo preveč zahtevali od Littella. Ni bil več mlad in že dolgo vrsto let ni nikogar zagovarjal.
Kljub temu sem bil pa toliko sebičen, da nisem hotel jaz stopiti na njegovo mesto.
Littell je kadil debelo smodko in premišljeval. Naenkrat je pogledal na uro ter rekel:
—	Sedaj je štiri. Cas je, da se lotim svoje naloge. Vi, van Bult mi ne morete nič pnma-nrati. vi Dick — je rekel meni — mi boste pa re'iko koristili. Spremite me k Wintersu. Jaz bi rad sam govoril žnjbn in iz njegovih ust slišal njegovo izjavo.
—	Ali bi šla takoj? — sem ga vprašal.
—	Da, takoj. Ne smeva izgubljati časa.
—	Lepo od vas. da nte se lotili s tako vnemo — sem rekel
—	Sedaj, ko sem mkrat prevzel, je moja sveta dolžnost, da zav!t>im.
—	Čakajta malo — je rekel van Bult. — Če ste prepričani, da Winters ni kriv, je treba po mojem mnenju krivdo iskala drugje, namreč pri Belle Stanton.
Cmoiknil je za trenutek, potem pa nadaljeval:
—	Če kdo ve kaj natančnejšega o umoru, mora brez dvonfa ona vedeti. Plašč so našli v njeni hiši. Kako je dospel tja? Stavim, da bo tvoril plašč največjo oporo pri najdbi pravega zločinca. Ženska je pač ženska. Kdo jo pozna, kdo jo premMri? Ženska je vsega zmožna
—	Vse, kar ste rekli. — sem odvrnil — je resnično. Na to setn tndi že jaz mislil in sem naročil detektivu Milesu, naj jo natančno izpraša.
—	In kaj je dosegel ?
—	Ničesar, ililesu je rekla, da ne ve ničesar o tej zadevi.
—	Jaz sem pa prepričan, da mora dosti vedeti.
—	Vi ste na napačni poti. Van Bult, — ga je prekinil Littell. — Vaši dokazi so sicer dobri, toda vzemimo, da be Belle res umorila našega prijatelja. Naravnost blazna bi morala biti, M bi po umoru vgela plašč v svoje stanovanje. Rajši bi ga vrgla na cesto, kot pa imela tak dokaz v svojem domn.
Bult je skomignil t rameni ter odvrnil r
—	Vi juristi ste čudili ljudje Vi prisojati zločincem vse preveč pameti. Ali mislite, da so zločinci res tako pametni-kot ate vi junstif^Tidva z Dallasom pravita, da sta prerpničana, o Wintersovi nedolžnosti, če sta res prepričana, marata začeti slediti pri ženski. Ce ni White pastil pri nji plašča, ga je ona odnesla tja oziroma ve, kdo ga j« odnesel.	(Dalje prihodnji* )


ELECTRIC SIGN
Električno znamenje je kot prodajalec, ki stoji pred vratmi vaše trgovivne ter vabi ljudi, naj stopijo notri. Električno znamenje opozori nase več ljudi kot jih more navaden prodajalec, kajti videti ga je mogoče nad en blok daleč podnevi in ponoči.
Z veseljem vam bomo pomagali izbrati znamenje, pripravno za vašo trgovino. Vprašajte za podrobnosti
The New York Edison Company
~yft Your Service
Electric Sign Bureau
l 30 East I 5th Stre«
Telephone: Stuyvesant 5600
Pogovor v šoli.
kor da-bi bil'kdo orehe zagnal po
tleh.
"Poprej? Sedaj pa primerjajte s tem neprehoden gozd, čez in čez prepreden s slakom. V gozdu , so bile razne divje zveri, panterji, volkovi; ponekod je prehajal gozd v divje poljane, ki so se po njih podili. velikanski jeleni,' bizoni, Indijanci, ki so bili strašnejši od divji konji. . . Razen tega so se podili po gozdovih in poljanah divjih zveri; pobijali so drug drugega in tudi belokožce ter jim slačili kožo. Sedaj pa primerjajte, kaj je bolje: divje poljane in gozdovi z zverinami, z Indijanci, brez hi." 111 L rez elektrike — ali široke
'ulice, tramvaji, elektrika in niti I sledu o divjih Indijancih!?" , Učiteljica je v eui sapi ustrelila to tirado in se je zmagoslavno ozrla po sobi, češ, ali sem vas?
Zdaj vidite, deca. . . in sami presodite, kaj je bolje — kultura ali tako življenje? Na vidiš ti, Kruglikov Kapiton. . . Torej povej, kdaj so bolje živeli, takrat ali zdaj?"
Arkadij Averčerko.
ALI VESTE, —
Ne da se reči, da bi bila dva bila. . sovržna tabora Ne, bila sta samo očetom.
nasprotna tabora. Dva tabora, kij Jjaž, debela laž: Očeta sploh niše ne razumeta. Dva tabora, pri-.ma, pred včerajšnjem je bila v šo-|(la tll(li v .Tllffoslaviji organizacija, zanesljiva drug do druzega.	,li( kakor je danes, in do New ki ima podobne namene kot italijanski
En tabor je obstojal iz visoke, j York a je tri tedne vožnje	j fašizem ter <la se ta onninizaeijn ime-
blede učiteljice "deške in dekliške Xatalja Pa5kova je bila lahko' °rju1,,a1!..	je tur5ki
,lr«m	na ipbil nošte- •	- •» ■	i-	. , tobak najboljši in najbolj drag za ci-
sole . drugi tabor pa je OH po &ie m neprisligeno postavljena na laž'Kaivre in
^..	--v • 1 »	----xa*, fjarete 111 Helmar vst
vilu nekoliko veejL Bilo jih je Ka- pred VRem razPl?dom. jokala se je *ti turški tobak ter s kih dvajset glav, ostriženih ali pa,in kroginkrog so se ji posmehoval i. ~ opremljenih z drobnimi kiticami, 0d sramote je bila popolnoma zme-sklonjenih nad starimi šolskimi ^^ bilo » je Vroče in ni vedela> klopmi. . . Vse glave so bile nag- kum bi se dela_
nad starimi šolskimi Vse glave so bile nagnjene na levo, kakor da bi jih kdo vse na isti način izpahnil, v vse jezike so se zagrizli majhni mišji zobčki, Rjuhinu Andreju je pa od zanimanja celo tanka, dolga slina prilezla iz ust.
Škripanje črtalnikov, duh po napol suhem črnilu in vzdihovanja, nekatera od počivanja, nekatera od napenjanja in naperjenosti — to je bilo vse, česar je bila polna velika, mračna soba.
Za odprtim oknom, da polovice
Predvčerajšnjem. .
a uptsnbfk
La Savole, Havre; Orduna. Cherbourg.
Hamburg; Olympic. Cherbourg: Byndun,
Boulogne; Marta Washington. Trst.
11.septembra
Aqult&nla. Cherbourg. Bremen; America, Cherbourg; Canopie, Cherbourg, Bremen; Colombo, Genoa.
12.	septembra Tyrrhlnia, Cherbourg, Hamburg; Parle
Havre; Sierra Ventana, Bremen; President Adama, Cherbourg; Zeeland, Cher bourg.
13.	septembra Thuringia, Hamburg;
bourg, Hamburg.
14.	eeptembra Muenchen, Bremen.
15.	eeptembra
Saxonia, Cherbourg, Hamburg: Rocham-beau, Havre; President Roseevelt, Cher-
Flnland, Cher-
3.	oktobra:
Paris, Havre; Belgenland, Cherbourg; Pres. Polk Cherbourg; Seydllt«. Bremen; Conte Rosso, Genoa.
4.	oktobra: Westphalia, Hamburg.
6. oktobra:
Homeric. Cherbourg; George "Washington. Cherbourg, Bremen; Orca, Cherbourg Haimburg; Volendam. Boulogne. 9. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Mauritania, Cherbourg.
10.	oktobra:
France, Havre; Pres. Garfield, Cherbourg; Yorck, Bremen.
11.	oktobra:
Pres. Wilson hurg.
13. oktobra:
Majestic. Cherbourg;
Trst; Mount Clay, Hara-
AmeHca, Cher-
bourg. Bremen; Ohio. Cherbourg, Ham-	,Erernfn; Saxonia, Cherbourg;
(Konec prihodnjič.)
Helmar vsebujejo 1009o ci-ko v leitenkah, ne
pa v zavojtti?
"Torej vidite, otroci: Če bi bil kdo od vas v New Yorku, bi videl velikanske večnadstropne hiše, na stotine švigajoeih tramvaj-skih vozov, elektriko, velika dvi-j gala in vse to je po zaslugi kultu-j re. Zato, ker so prišli izobraženi' ljudje. Ali veste, koliko let je staro to mesto ? Poldrugsto let — nič več!"
"Kaj je pa poprej bilo tam?" je vprašal Rjuhin Andrej in vzrav-
pozlačenim s solneem so se zibale "*} SV0-J od	sključeni hrbet
vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pip* vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi ▼ "Glas Naroda".
Chicago. Havre; Orduna Cherboars. Hamburg; Ryndam. Boulogne.
16.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg: Reliance Cherbourg, Hamburg; Canonic, Cht-rboi.rjj, Bremen.
17.	oktobre:
Muenchen Hamburg: Pros_ Adama, Cherbourg: Tyrrhenia, Cherbourg. Hamburg.
18.	oktobra:
Albert Ballin. Hamburg; Rochambeau, Havre.
20. oktobra:
La Savole. Havre: Olympic. Cherbourg: Ohio, Cherbourg, Hamburg; New Am-sterdarii, Boulogne; Leviathan, Cher, bourg.
23.	oktobra:
Aquitania, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
24.	oktobra:
Pari?. Havre; I'res. Monroe. Cherbourg.
burg; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne; Conte Verdi, Genoa.
18.	eeptembra
Mauretanla. Cherbourg; Suffren Havre; President Fillmore, Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg.
19.	septembra France, Havre; President Monroe, Cherbourg, Lapland, Cherbourg.
20.	septentbra
j Hansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg; Bremen, Bremen.
21 eeptembra America, Genoa.
22. septembra
President Harding, Cherbourg, Bremen Orbita. Cherbourg, Hamburg; Majestic. Cherbourg; Veendam. Boulogne.
25. septembra Berenguria Cherbourg.
2f. septembra
Laconla. Cherbourg. Hamburg; Pre a Van Buren. Cherbourg: St. Paul, Cher bourg; Glullo Cesar®, Genoa.
27. septembra
Mlnnekahda, Cherbourg. Hamburg. 29. eeptembra
Albania, Cherbourg; Laffayette. Havre Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Boulog-}^ oktobra-
ne; Columbus. Bremen.	Resolute Cherbourg. Hamburg.
2. oktobra:	Mauretanla. Cherbourg.
Pittsburgh. Cherbourg. Bremen: Pre«. 31. oktobra: Arthur. Cherbourg. Brenypn: Resolute^ France. Havre; Pittsburgh. Cherbourg Cherbourg, Hamburg; A«iuitanla, Cher- Bremtn: Bremen. Bremen; America, Ge-bourg.	noa; Bevedere. Trst.
25. oktobra:
Thuringia, Hamburg; Colombo. Genoa.
27. oktobra:
Homeric, Cherbourg: Orblfa. Cherbourg. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Vendam. Boulogne.
s.
S. LEVIATHAN
Najhitrejši, Največji, Najfinejši.
stare akacije. V logu se je vročekrvna in urna ptičica tako zadrla, da so se kar zbali zanjo — hipoma pa jim je zastalo sree. Daleč s potoka so se čuli kriki kopajoeih otrok, z neba so pa sevali solnčni žarki, prijazni, topli kot materina roka, ko boža svojega ljubljenca po glavici. Za vraga, tako lepo je! Zažvižgal bi, zakričal in stekel s prašne sobe tihe šole kakor orel. letel bi po ulici, zaspani od vročine, in skakal kot še nikoL.
Toda to se ne sme. Treba se je učiti.	]
Sredi splošnega ustvarjajočega dela je nepričakovano šinilo Krug-likovu Kapitonu v glavo usodepol-no vprašanje:
"Čemu se je treba pravzaprav učiti? Ali je to v resnici potrebno?"
Kmglikov Kapiton je pogumen človek, ki mu ne zmanjka besed.
"Zakaj se pa učimo T" je vprašal in kljubovalno zrl v učiteljico, ki je hodila no razredu.
Njegove oči so se izbočile m zaokrožile deloma iz radovednosti, deloma iz strahu, ker si je upal zadati tako nadležno vprašanje.
"Za Boga, čuden človek si ti," se je nasmehnila učiteljica in ga pogladila s svojo mehko dlanjo proti upirajočim se lasem. "Kako zakaj? Da bi razumni, izobraženi in da hi si pridobili ugled pri dru-
Kih."
' **Kaj pat če se ne bi nčilit"
'4 Potem ne bi bilo nobene kulture."
"Kakšne kulture "
"No, to je tebi težko povedat;. Najbolje bo, če razložim na primeru. Če bi bil kdo od va* v New Yorku. .
"Jaz sem bila," je nekdo visoko zapiskal čisto pri steni.
Vsi so začudeni obrnili proti tej pogumni potovalki. Kaj- je? OdkodT
Najbrž se nahaja po šolah poseben šolski škrat, ki se vrti med šolskimi klopmi in počenja vsake vrste neumnosti, ki jfli potem zva-i na popolnoma nedolžne učence. Najbrže je sedaj on potegnil Na-taljo PaSkovo za drobekano kiti-eo, jo sunil v rebra in ji zašepetal: "Reci, da si bila, reci!"
On ona je rekla.
" Natalja Paskova, lagati je grdo. No, kdaj si bila ▼ l^ew Yorku f S komf
Natalija bi se rada udrla ▼ zemljo; resnično jo je ranil ikrat, naj to reče; toda beseda je kot ptič. Enkrat deti, potem je pa ne ujame« Tež.	_
"Bila sem... PriaeZem, da sem
tfiko, da je glasno zalireščal, ka-
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani cenie
Kako sem se Jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L, 2. in 3. del Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika t krasni povesti življenje na kmetih z vso avojo resnobo in teiivami ter nam predočnje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	JO
Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.00
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem ▼ pouk. Po recničnih dogod-^ sestavljen. Vsebuje 239 strani,	.61
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsehnje 149 strani,	M
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega dff dna v Življenje slovenskega ljudstva ter aa slasti odlikuje po živo in resnično »lik^Tiih domačih značajih. ■— Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
lTriinjii»liii roman. Po vsem sveta	po-
vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroifiHiia pota, kako je prišel na sled akriviioctiiia sMuml Vsebuje 144 strani	JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti is ljudskega življenja m trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.4»
Zadnja kxr*čka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodov ka poVest Slavni pisatelj nam opiraje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki ' junaki borili soper prevzetne graŠčake in jnna-iko ffliiN' mnčeniike smrti Vsebuje 878 strani,	.11
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
Potujte v Jugoslavijo na največjem parniku sveta.
CE ste namenjeni v Jugoslavijo ali fe hoč-eto dolnti Rem iz starega kraja svojo družino, uživajte udobnost in veselje na največjem svetovnem, najhitrejšem in najbolj r:l;:kosnem parniku.
Na razpolago imate udobne kabine, prostorna izpreha-jalisea, družabne prostore, dosti razne in najboljše hrane in zadovoljivo jnistrežbo uljudnili služabnikov
Vi iK>tujcte s tein ameriškim pa mikom naravnost v rherbourg in Southampton, kjer l»odo agentje te črte poskr-l»eiiT da boste varno dosjieli. kamor ste namenjeni.
Parnik GEORGE WASHINGTON. AMERICA in drugi parniki I". S. Lines naravnost v Bremen.
Za cene tretjega razreda iti nadaijne informacije pISIte na
United States Lines
45 Broadway	New York City
Zastopniki v vseh slavnih mestih.
Canadian Office: 79 Queen Str. \V_. Toronto
Upravitelji za
UNITED STATES SHIPPING BOARD
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA
(pr«ko Otnovi)
Najboljša in najkrajša pot po Sredozemskem morju s naiimi vdičutnimi parniki, COLOMBO ....... 11. sept......25. okt-
AMERICA ....... 21. sept.....31. okt.
'GIULIO CESARE (novi) ...... 26. sept.
*DUILIO iprvokratno odplutje) .. 20. nov.
^XajveCji in najhitrejši ltu.lija.nski parnilci.
Udobna kabine tretjeca raxreda i 1 4 la t posteljami za drullne ln tenake. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno.
Za podrobnosti vprašajte natega agenta
T vaSem mestu aU pa naravnoet pri
mmn seresale mm
Italia-America Shipping Corporation
1 State Street General AflentlNsw York Nsflt ssstopnlkt ▼ JujcoalavtJk Jadranska Banka. Belcrad In njene podružnica
Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko.
UKB rUatmtl m potnika A da J9 natanko poučen o potnih , fiUJagl ln dragih stvareh* ki so ▼ md ■ potoTioJca. Vstod lakutoj« nan Je mogoC*
dati	pojasnila.
««dM tudi moo naj-kl teajo kaktaa ▼
m.
POtOTtti T
atari kraj, m	kar aa to
r Y(
petovatl v stari kraj
I sni. MAS I, smsjo MUk In J* Na Sstjs tfsjsmo
i eSewna pojssnls
te Itn 11 kiaK naj muB p*» aavodlla* kajti ItorDo prte-
faoUMa
Mata tam
Frank Sakaer State Bank
New York. Plymouth. Havre. Paris
PARIS____ 12. sept.; 3. okt.; 24. okt.
FRANCE 19. sept.: 10. okt.; 31. okt. LAFAYETTE 29. sept.: 10. nov. New York. Havre. Paris
ROCHAMBEAU........13. septembra
SUFFREN..............1§- septembra
RO U SSI L LON ............ 6. oktobra
LA SAvOiE .............. 20. oktobra
New York, vis© 1 Spain!. Bordeaux LA BOURDONNAIS 18. septembra. PSiU m aavaAa imm mwis afiaailrai rnn4z IS STATE STREET.	NEW YORK
Kje je FRANC KOM AC * Star je 42 let, doma i z Bovca, na Pri-morskfMu. Išče se ga radi ččlne materi. Oglasi naj se bratu: Adolf Komac, na staiiici, Osijek. Slavonia, Jugoslavia.
(6-7—9)
MAraOKAK JB
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
NajnoTsjia flustroTana lada}a Vsebuje 808 itnal ■ poilirijis
Tokk Ottjr.V.
BO/AKIh JCABOOAJTE 8S HA •0LA8 BABODA', NAJVBOJI BLdtBtm vmvtnK v xDiuUna ittiifiA