a a aaaoaaaoaaaaaaa	a a a a c* a a^|	a
a a bbbbbbbbbbbbbb bA b l\b b b b b„
3 b ^b^^^^b b b b b b b b ti^b b b b	^ j^b | ^ b
KFt -	fitnbaistite
e/e W	L ju bjia na
c c d
d d eeeeeeeeeee
e e eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee - J- ________________________- - ---
iz vsebine:	stran: Poslovanje KTL v primerjavi z drugimi
*	Člani poslovodnega odbora	2,3
' Poslovanje OOUR KARTONAŽA »SIGMA”	4,5
*	Doseženi rezul -
tati jan. - avg.	5
*	Naše inovacije	6,7
' OOZK TIKA Trbovlje	7
' Nova delitev sind. članarine	7
'Uresničevanje zakona o druž. sistemu informir.	8
'Zakonovarstvo pred požarom	9
' Priznanje gasilski
enoti	y
' Invalidnost	10
'Utrinki z
letovanja	11,12
' Predstavljamo vam Slavko Cankar	12
' Šport - rekreacija cija	12,13
'Humor	13
' Križanka	14
Fotografije: Milan Seme
0 rezultatih poslovanja v I. polletju smo že spregovorili v predhodni številki. Tam so bile podane primerjave fizičnih kazalcev proizvodnje med posameznimi TOZD KTL, primerjave vrednostnih kazalcev z lanskim I. polletjem za prodajo na domačem in tujih tržiščih ter komentar pomembnejših finančnih kazalcev poslovanj^ KTL. Kar je bilo tam povedanega, ne želim ponavljati, pač pa nameravam rezultate poslovanja KTL osvetliti s širšega vidika, t.j. z vidika slovenskega in jugoslovanskega tržišča. Svojo namero utemeljujem z u-gotovitvijo, da je KTL se-
stavni in neločljivi član tega tržišča, da je podvržena istim zakonitostim, problemom in značilnostim, zaradi česar so potrebne ne le omenjene individualne rimerjave KTL s samo seboj KTL 1983 proti KTL 1982, posamezne TOZD KTL proti drugim TOZD KTL itd.), marveč tudi primerjave s kolektivom vseh gospodarskih organizacij, t.j. z gospodarstvom.
Konkretno je bil v 6 mesecih letos za KTL ugotovljen za 5 % večji fizični obseg proizvodnje KTL proti lanskemu I. polletju - torej proizvodnja KTL proti lanskemu I. polletju - torej
indeks 103. Vprašamo se, ali je to uspeh v primerjavi z ostalimi člani družine (proizvodnja in predelava papirja). V poslednji številki Indeksa Zavoda za statistiko SFRJ zasledimo, da izkazuje industrijska stroka "proizvodnja in predelava papirja" (kamor s^ada tudi KTL) v celotni državi za 5 mesecev letos indeks fizičnega obsega proizvodnje 99 v primerjavi z istim obdobjem 1982. Posamezne republike od tega povprečja različno odstopajo, kar dokazujejo naslednji indeksi:
-	SR	Slovenija	-	100
-	SR	BiH	-	112
-	SR	Hrvatska	-	90
-	SR	Srbija (vsa)	- 99
od tega AP Vojvodina - 101
Nad lanskim nivojem sta le 2 območji (Vojvodina in BiH), ostali so ostali na istem nivoju ali celo pristali na
nižjem.
Želim pripomniti, da je zgornja primerjava izvršena z vsemi DO iz stroke proizvodnja in predelava papirja in to za prvih 5 mesecev t.l. Namreč do trenutka, ko pišem članek še nismo prejeli novejšega Indeksa in sploh z drugimi podatki ne razpolagamo. Ne glede na omenjene metodološke pomanjkljivosti moremo vendar ugotoviti, da KTL v pogledu proizvodnih rezultatov v I. polovici t.
1. presega dosežene rezultate sorodnih podjetij tako v merilu slovenskega kot jugoslovanskega gospodarstva. Gornji uspeh ne sme v nas povzročiti samozadovoljstva, ker smo napredovali zgolj pri fizičnih pokazalcih -medtem ko smo pri finančnih nazadovali, torej smo z več dela slabše zaslužili. Nadalje je treba porast fizičnega obsega proizvodnje v primeru KTL obravnavati še z vidika večletne časovne serije podatkov. Le - ti nam pokažejo, da je v preteklih letih KTL abstraktno in relativno stagnirala v pogledu proizvodnje, medtem, ko so ostali "člani družine" napredovali (absolutno in relativno).
Na osnovi povedanega naj zaključim, da je izkazana letošnja rast fizičnega obsega proizvodnje sicer razveseljiv podatek, ki pa ne sme voditi k zmernemu optimizmu, nikakor pa še ne k samozadovoljstvu ali popuščanju pri nadaljnjih stabilizacijskih naporih.
Mgr. Vlade Pekle
Pri vodenju KTL želimo novim članom poslovodnega odbora odbora uspešno delo
Delavski svet DO KTL je na svoji seji dne 25.5.1983 sprejel sklep o imenovanju članov poslovodnega odbora, ki bodo skupaj s predsednikom tega odbora Miranom Ri-žnerjem kot kolegijski poslovodni organ predvsem organizirali, usklajevali in vodili delo naše delovne organizacije.
Že iz sklepa je razvidno, da prevzema vodenje delovne organizacije v večini nova ekipa strokovnjakov in le naš dosedanji pomočnik generalnega direktorja Henrik Odlazek je kot novi član poslovodnega odbora neke vrste kontinuiteta med prejšnjo in novo vodstveno ekipo DO. Ker so do 15. avgusta t.l. nastopili delo in s tem 4-letni mandat že vsi člani, smo se na seji uredniškega odbora odločili, da vam jih na eni strani predstavimo v našem Glasilu in s tem omogočimo lažje medsebojno spoznavanje, na drugi strani pa, da nam z odgovorom na postavljeno jim vprašanje prikažejo, kakšno je njihovo gledanje na določene bistvene oz. pereče probleme, ki so prisotni v KTL.
stagnacije razvojne politike ter zaradi stagnacije razvojne politike ter zaradi pomanjkljive politike kakovosti produktov. Na kaj boste v bodoče dali poudarek, da bi se na teh dveh področjih stanje čimprej izboljšalo?
Jože Novosel:
"Razvojna politika se bo v celoti podredila izdelani in sprejeti poslovni strategiji, katere končni cilj je uspešno gospodarjenje v vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah v prihodnjih letih. V ta namen se bodo permanentno izboljševali in racionalizirali obstoječi proizvodi in postopki. Vzporedno s tem pa se bodo iskale tudi nove rešitve. V tem okviru se bo intenzivirala inventivna in raziskovalna dejavnost ob vse večjem združevanju za to potrebnih sredstev. K doseganju teh ciljev bo tudi pripomogla novo osvojena funkcio-nalno-timska organizacijska oblika, ki se formira tako.v posameznih TOZD kot na ravni DO.
Jože Novosel dipl. inž. stroj.
Član poslovodnega odbora za
PODROČJE ZDRUŽENIH RAZISKAV RAZVOJA, JOŽE NOVOSEL
je po poklicu dipl.ing. strojništva. Rodil se je 10.5.1936. Končal je 4 razrede OŠ in ti razredov gimnazije, nato pa leta 1961 končal študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.
V	20 letni inžinirski praksi je opravljal razna vodstvena dela (1969-1976 vodja investicij in vzdrževanja v Exotermu v Kranju in 1976-1982 vodja inžinirskega biroja SOP Krško v Ljubljani), pred prihodom v naš delovni kolektiv pa delo strokovnega sodelavca za procesno tehniko v SOZD Kemija v Ljubljani.
Leta 1978 je tudi opravil pri Gospodarski zbornici Slovenije strokovni izpit "o graditvi objektov" .
Vprašanje:
V	izdelani analizi samoupravne in poslovne organiziranosti TOZD in DSSS delovni organizaciji "KTL" Ljubljana je poudarjeno, da je poslovna uspešnost KTL v upadanju med drugim tudi zaradi
Menim, da je osnovni imperativ prihodnje razvojne politike ustvarjanje pogojev za pridobivanje večjega dohodka!
Glede politike kakovost produktov bi omenil, da se tudi na tem področju pričakujejo kvalitativni premiki kot posledica nove organizacije. Uvaja se integralna ali združena kontrola, kakovosti, ki obsega kontrolo kakovosti od faze ustvarjanja izdelka preko tehnološkega procesa do izdelka na tržišču. Na ta način prerašča kontrola kakovosti dosedanjo povsem tehniško kategorijo in dobiva konkretni tehniško ekonomski značaj. Predvsem pa bo poudarek na preventivnem karakterju kontrole kakovosti tako, da se napake odkrivajo v čim bolj zgodnji fazi proizvodnega procesa, kar bo vse pripomoglo k zmanjšanju stroškov zaradi pomanjkljive kvalitete izdelka in s tem večanje ugleda na domačem in predvsem tujem tržišču.
Član poslovodnega odbora za
MARKETING SISTEM, JANEZ MODER
po poklicu ekonomist, se je rodil 3.1.1944 v Ljubljani. Končal je 8 razredov osnovne šole in 9
Janez Moder dipl. ekonomist
razrede ekonomske srednje šole ter nato leta 1966 diplomiral na I. stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani. Bralce Glasila bo zanimalo tudi de.istvo, da ,ie bil Janez Moder v letih 1961 In 1962 ob šolanju na ekonomski srednji šoli tudi štipendist KTL, pa po končanem študiju zaradi nepotreb po kadrih ni prišlo do sklenitve delovnega razmerja.
Po končanem študiju se je zaposlil v podjetju za mednarodno trgovino Intertrade v Ljubljani - TOZD Trgovina in v svoji 16-letni delovni dobi pri tej delovni organizaciji do nastopa dela pri nas opravljal najprej dela referenta, sam. referenta in strokovnega sodelavca, nato pa je bil od leta 1969 delegat v raznih jugoslovanskih podjetjih ali predstavništvih v tujini (Indija, Malezija), svetnik v poslovalnici Azija - Afrika, od leta 1980 do prihoda v KTL pa direktor poslovalnice za Ameriko.
Leta 19ti0 mu je Gospodarska zbornica Slovenije priznala, da izpolnjuje pogoje za vodstveno opravljanje poslov"zunanje trgovinskega prometa. Kot dolgoletnem vodstvenem in strokovnem delavcu na področju neposredne zunanje trgovinske dejavnosti vam je mogoče, da okvirno ocenite, kje in na kak način bi bilo mogoče čimprej še povečati plasma izdelkov KTL na zunanjem tržišču, pa čeprav so bile letošnje planske obveznosti v izvozu visoko zastavljene - toda tudi uspešno realizirane?
Janez Moder:
Verjetno večina delavcev KTL ve, da se je zunanjetrgovinski aktivnosti v preteklosti posvečalo vse premalo pozornosti, manj pa je takšnih, ki vedo, da takoj ko se je spremenil odnos do tega, tako KTL kot za širšo družbeno skupnost izredno pomembnega področja, že lahko z optimizmom gledamo na dosežene rezultate. Ti so za začetek pomembni in vzpodbudni, a kljub vsemu še vedno skromni, kažejo pa, da možnosti so ter da se je tujih tržišč potrebno lotiti še z večjo zagrizenostjo.
Proces identifikacije proizvodov
in trgov ni enostavna naloga, pa tudi čez noč ni mogoče opraviti ničesar. Toda s kvalitetno predstavitvijo in še bolj s solidnostjo v izvedbi, ki mora biti res na nivoju, kakršno zahtevajo in edino priznavajo tuja tržišča, se nikomur, tudi v težjih časih, ni potrebno bati za naročila. Predstavljam si, da je treba potencialna tržišča iskati predvsem v bližnjih sosednjih državah in pa seveda v tistih deželah v razvoju, ki nimajo lastne papirne industrije oz. le-ta ne pokriva potreb.
Član poslovodnega odbora za finance IN TEKOČE GOSPODARJENJE, HENRIK ODLAZEK,
po poklicu diplomirani ekonomist, se je rodil 15.6.1938. Po končanem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani se je zaposlil in kmalu prevzel za 4 leta vodilno delo načelnika oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Zagorje ob Savi in nato"4 leta delo direktorja gospodarsko-računskega sektorja Investicijskih birojev Trbovlje. 1.3.1974 se je zaposlil v naši delovni organizaciji kot direktor finančno-računovedskega sektorja ter to nalogo o-pravljal do njegovega imenovanja 1.1.1980 za pomočnika generalnega direktorja KTL. Naj navedemo, da je bil Henrik Odlazek v vsem času svoje zaposlitve tudi stalno družbeno-politično aktiven na raznih področjih samoupravnega in družbenopolitičnega udejstvovanja v naši družbi.
Od članov poslovodnega odbora kot novega kolegijskega poslovodnega organa DO KTL ste edini delavec iz dosedanjega vodstva delovne organizacije, zato ste najbolje seznanjeni z dosedanjo problematiko na področju politike gospodarjenja v KTL. Glede na določene spremembe sprejete na tem področju tako z novimi zakonskimi predpisi, kakor tudi z našim samoupravnih sporazunom o združitvi v DO KTL želimo, da nam nakažete, v katerih elementih bo tej politiki dan v bodoče največji poudarek?
Henrik Odlazek :
Oteženi pogoji gospodarjenja, se kažejo skozi nenehno naraš"
(nadalj. na 3. str-)
Slavko Stankovič dipl. inž. org. dela
cajoče zviševanje cen,, omejene ®ožnosti uvoza, pomanjkanje ustreznih materialov za proizvodno, zmanjševanje akumulacije in upadanje reproduktivne sposobnosti, prizadevajo tudi poslovanje naše delovne organizacije.
glede na organizacijske in kadrovske probleme, ki so v nedavni preteklosti vsekakor tudi vplivali na slabše poslovne rezultate je treba razumeti, da n°vi, bistveno spremenjeni po-8°ji gospodarjenja tudi DO KTL Postavljajo v krizni položaj.
V zvezi s tem menim, da moramo v naslednjih mesecih do konca leta vložiti vse napore, da obdržimo proizvodnjo najmanj na dosedanji ravni, oziroma, da jo Povečamo tam, kjer so rezultati slabi (DE -	30, TOZD Kartonaž-
na Ljubljana, TOZD.PA-KO, Kar-tonaža Rakek).
čeprav smo na področju izvoza zabeležili znaten napredek v Primerjavi s preteklem! leti, mo-ramo v vseh temeljnih organizacijah, ki proizvajajo za izvoz doseči resnično in dosledno zavzetost za kvalitetno in pravočasno proizvodnjo za izvoz. Isto velja seveda tudi za vse strokovne službe, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri izvoznih Poslih. Zavedati se moramo, da je povečevanje izvoza edina stvarna perspektiva za nadaljnji razvoj in poslovanje sleherne temeljne organizacije.
Aktivirati je potrebno vse t.i. kvalitetne dejavnike gospodarjenju. V tem pogledu je treba izboljšati organizacijo celotnega Poslovanja (čim hitrejša izpeljava nove organiziranosti v prak-s°), povečati' produktivnost de-■^a, ekonomičnost in rentabilnost Poslovanja in preko tega akumula-tivnost v vseh temeljnih organizacijah. Trajnejša rešitev za izboljšanje slabe likvidnosti je sa-v mnogo bolj pametnem gospodarjenju, z doseganjem večje akumulacije in s tem ustreznim povečanjem virov stalnih obratnih sredstev. Hitrejše obračanje finančnih sredstev in gospodarjenje z bjimi postaja osrednja gospodarska nuja, kajti nova splošna obcestna mera v višini 37 % mora v temeljih spremeniti odnos do depoja. Naraščajoče obresti že letos grozijo nekaterim temeljnim organizacijam, da jim bodo pobrale ves dohodek in da lahko zakadi tega celo zaključijo z izgubo.
Mnogo je še stvari, ki jih bo Potrebno hitro in neodložljivo deževati, vendar mislim, da sem
opozoril na največje in glavne probleme.
ČLAN POSLOVODNEGA OBORA ZA KADROVSKO PRAVNE ZADEVE IN VODENJE DSSS, SLAVKO STANKOVIČ
po poklicu diplomirani inženir organizacije dela - kadrovsko izobraževalne usmeritve - se je rodil 10.11.1946. Končal je študij na pedagoški akademiji in leta 1980 tudi na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju.
Od skupnih 15 let delovna dobe ima 8 let dela na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sicer prvo za vodenje kadrovsko splošnega sektorja ter obenem za vodenje in koordiniranje dela DSSS v DO Central Kranj in pred prihodom k nam za naloge direktorja delovne skupnosti v DO Iskra —JEZE v Ljubljani. V dosedanjem delu je bil tudi družbeno politično aktiven in je že o-pravljal nekatere pomentonejše družbeno-politične funkcije.
Katere so vaše zadolžitve v kolegijskem poslovodnem organu?
Če je v bodoče osnovna naloga kolegijskega poslovodnega odbora DO integracija in krepitev poslovnega sistema KTL z vseh vidikov, potem zagotovo sodi v ta sklop prizadevanj tudi delo na področju enotne kadrovske politike, učinkovito izobraževanje in nagrajevanje, kakor trdi strokovno delo na področju pravne in samoupravne de-
javnosti in informiranja. Tbrej zadolžen sem v DO za poslovne funkcije, ki se neposredno nanašajo na delavca, na njegovo razpoloženje in pripravljenost, da skupno zastavljene dlje tudi dosežemo. Sicer pa je potrebno vlogo člana kolegijskega poslovodnega organa razumeti predvsem v smeri kreiranja poslovne politike, za katero je zadolžen, strokovne presoje, dljne-ga usmerjanja in programskega vodenja vseh delavcev, ki delajo v sklopu določene poslovne funkcije DO kot celote, ne glede na to ali ti delavci združujejo delo v DSSS ali TOZD.
Poleg navedenega ste kot član kolegijskega poslovodnega organa zadolžen tudi za vodenje DSSS, zato želino r da nam prikažete kak-Sne in kje so možnosti, da tudi nri nas uredimo odnose znotraj DSSS iri odrose med TOZD in DSSS?
Vloga vodje DSSS, ki mi je z novo nakro in mezo organiziranostjo KTL, dodeljena, je po zakonu jasno opredeljena in tudr vtkana v prakso združenega dela.
Upoštevaje široko strokovno razvejanost DSSS v KIL, dislociranost
posaneznih organizacijskih enot in obseg dela v DSSS, se izpostavlja obilica nalog, ki jih je potrebno izvršiti, da DSSS deluje povezano, učinkovito in ekonomično. DSSS je samostojen subjekt, ki oblikuje svoj dohodek in ravno tu vidim težišče svojega dela. Vsekakor bo noje angažiranje tudi usmerjeno v napredek in vzdrževanje ustrezne organiziranosti, ki naj ima za cilj realizacijo dogovorjenih nalog, nadalje v zastopanje in predstavlja-T nje DSSS, v oblikovanje ustreznih sistemov delitve po delu itd. Skozi metodologijo svobodne menjave dela mora delavec DSSS pridobiti enakopraven status kot ga ima njegov tovariš v. TOZD. Za razliko od prejšnjega vodenja DSSS, se vsebinski vidik vodenja in izvrševanja mlog DSSS prenaša na vse člane poslovodnega odbora, glede na področje za katerega so zadolženi. Predvsem tu vidim objektivno osnovo za kvalitativno spremembo delovanja DSSS.
Ocenjujem, da je potrebno za razrešitev odnosov znotraj DSSS in posledično trdi navzven, zagotoviti osnovni pogoj in sicer: dodeliti prav vsakemu delavcu DSSS dovolj velik obseg dela ozirom vsakega delavca, ki bo združeval delo v DSSS polno zaposliti. Seveda mora imeti vsako delo uporabno vrednost, sicer je nepotrebno saj ni prispevek k boljši realizaciji dohodka v združenih TOZD; ravno to spoznanje, da hodimo v službo zaradi dela mora v bodoče za vsako ceno prevevati prav vsak segment DSSS.
V DSSS sta dva najbolj nakazana problema: kako zajeziti odhod vodstvenega in strokovnega kadra ter kako rešiti nemogočo uravnilovko-v nagrajevanju?
Res je, velik del vodstvenega kadra je iz DSSS odšel, v analizo tega se ne spuščam. Za preostali del vodstvenega kadra sem prepričan, da iskreno veruje v spremembe, ki so pred nami in se je pripravljen v sklopu enotne strategije nesebično angažirati pri doseganju sprememb. V zvezi z odhodom strokovnega kadra pa želim jasno izpostaviti: ni nikakršnih razlogov za beg strokovnega kadra iz DSSS, nasprotno, v tem času dorekanja nove organiziranosti, postavljanja nov^ strategije razvoja KTL vidim eksistenčno nujnost, da u-dari na plan ravno strokovnost, da le-tej damo splošno priznanje in da v zvezi z njo izpostavimo tudi odgovornost za predlagane rešitve. Nikomur se ne bo branilo, da odide zaradi dvomljive strokovnosti, redela, nekreativnosti, za vsako ceno pa bano skušali zadržati dobre sodelavce!
Uravnilovko ali dosedanjo politiko
"enakih želodcev", bomo odpravili z novo mikroorganiziranostjo, h kateri srno že intenzivno pristopili. Rezultat tega bo nov razvid del in nalog v celotni KTL, kot osnova za stimulativnejše nagrajevanje po delu v smislu vezanja posameznikov ali skupin na tiste poslovne pokazatelje, na katere imajo dejanski vpliv.
Pri dorekanju nove oziroma dopolnjene organiziranosti bo potreben angažma prav vsakega delavca v DSSS in TOZD, zato ob tej priložnosti pozivam vse, da se v zastavljene akcije složno, odločno in učinkovito vključijo!
Podani odgovori članov poslovodnega odbora na postavljena vprašanja nam dajejo določeno zagotovilo, da bomo tudi m nekaterih dosedaj probleratičnih področjih skušali najti boljše rešitve. Zato jim želimo izreči našo dobrodošlico in obenem tudi željo za uspešno delovanje.
Milan Seme
Iz
prakse
drugih
Iz razgovora novinarja z generalnim direktorjem Industrije bombažnih izdelkov Kranj,' Francem Omanom, objavljenem v 38. številki Delavske enotnosti z dne 20.julija 1983 navajamo odgovor na zadnje vprašanje,ker pričakujemo, da bo ta naš prispevek vzpodbudil tudi naše temeljne organizacije, da pričnejo posnemati IBI, za začetek vsaj s slikami delavcev KTL.
"Opazil sem, da imate v tovarni veliko umetniških slik?
-Da. Nekatere so naslikali naši delavci, večina pa je delo znanih slovenskih slikarjev in grafikov. Mislim, da je zelo pomemben motivacijski faktor za uspešno delo, prav prijetno delovno mesto in delovni ambient na splošno. Samo tisti, ki je delal v težkih razmerah, ve, kaj pomeni izboljšanje delovnih razmer, prav tako kot ve le tisti, ki še je'že znašel na meji med življenjem in smrtjo - kaj je življenje!
M.S.
Poslovanje OOUR KARTONAŽA „SIGMA” gornji Milanovac
za prvo polugodje 1983.
Našim bralcem želimo z izvlečkom nekaterih postavk iz poročila
0	polletnem poslovanju te temeljne organizacije podati najbistvenejše elemente njihovega dela:
Društveno-ekonomski plan za 1983. godinu, doneli i usvojili smo u februaru za razliku od ra-nijih godina, kada smo nastojali da ga donosimo na početku godine
1	odmah startujemo na izvršenje planskih zadataka.
Ove godine več na samom početku, ispoljena je sva složenost poslovanja u ovoj godini, poč e v od defi-nisanja uslova poslovanja, do pod-ručja cena, plasmana i naplate isporučene robe i usluga.
Z bog toga smo bili pinudjeni da nekoliko puta promenimo prvobitno pripremljene načrte plana, da bi konačno definisali zadatke u realnim uslovima, koje omoguče tekuča poslovna godina.
Morali smo jednostavno planirati tako da rezultati tekučeg rada obezbede izmirenje naših obaveza zajednici, da zadovolje obavezan deo sredstava za proširenje ma-terijalne osnove rada po granskom sporazumu, ali i da omoguče iz -mirenje naših obaveza za anuitete, da pokrijemo povečane cene siro-vina i materijala, transporta i drugo, ali i da u skladu sa moguč-nostima blaže korigujemo lične dohodke da znatnije ne zaostaju iza realnog opadanja standarda zaposlenih.
Z bog svega toga, usvojen plan je u dobroj nameri "napregnut" i ambi-ciozan, ali i neophodan te isto toliko realan uz uslov angažovanja svakog poj edine a u kolektivu.
Bez obzira na teškoče j edino je tako moguče biti usvojen, j er bi u drugom slučaju bili nesposobni da izmirimo tekuče i ranije stvo-rene obaveze.
Uslovi privredjivanja u 1983. g.
U odnosu na predhodne godine, tekuču godinu treba smatrati teškom godinom za privredjivanje. Tu pre svega treba imati u vidu dalje povečanje cena sirovina i repromateriala, cenu energije i transporta, visinu kam ata, a posebno kamata iz poslovanja, zatira razna ograničenja potrošnje, poč e v od dizel goriva do drugih, zatim uvečane izdatke koji su zakonom odred j eni i slično.
Uz s ve navedeno, plasman na tržiš-tu postaje s ve problematičniji, a posebno na području ambalaže, jer se potrošnja u izvesnoj meri sma-njuje zbog smanjenja obima proizvodnje naših kupaca, ali i zbog sve več ih ponuda naših konkure-
nata jer neki od njih su povečali kapacitete u uslovima smanjenja potrošnje ambalaže.
Na drugoj stremi kod posudja osnovne sirovine i pomoč ni materi-jal naglo su menjali'cene na štetu naših gotovih proizvoda za koje nismo mogli, a i nismo imali pravo da cene povečamo u skladu sa rastom troškova.
Kod mesarskog papira gde smo u početku postizali odgovarajuču akumulaciju naglo je tržište tim proizvodom zasičeno, tako da je odnos cena sirovina prema gotovem proizvodu postao tesan i bez odgovarajučih odnosa prema potrebi ostvarenja neophodnog dela dohotka za taj proizvod.
Proizvodnja, kvalitet, uslovi rada
Sa proizvodnjom ako se pola-zi od količine preradjenih gotovih proizvoda moglo bi se biti zadovoljno iako ne u celosti. Razlozi za ovak-vu konstatacija su pdtpuno jasni. Što se tiče stvaren-ja uslova rada nastojali smo da doradom centralnog magaci-na rasteretimo proizvodni pogon i stvorimo uslove da za-krčenost prostora i opreme bude što manje i omoguči ne-smetani rad.
Do punog izražaja dobre or-ganizovanosti dočiče tek na-kon preseljenja kartonaže u sledeču balu i postavljanje opreme po novoj šemi tehno-loškog procesa. Sa druge strane i novi pogon za odr-žavanje koji če se opremiti potrebnom opremom mora dati rezultate koje od tih ulaga-nja uz raspoioživi stručni kadar i očekujemo.
Kada se radi o kvalitetu gotovih proizvoda, mora se reči da godinama nismo imali reklamacije sa ozbiljnijim materialnim posledicama.
Medjutim u prvom polugodju ove godine došlo je do ozbil jni je ugroženog kvaliteta kod sečenja kartona na kveršnajderu, čije materi-jalne posledice nisu još do kraja definisane, ali se o-čekuju u ozbiljnijim iznosi-ma.
Kod kartonskog posudja a posebno tanjira 0 230 još u-vek alati uglavnom prave problem faltanja materijala i deformišu ga u meri koja odudara od našeg uobičaj-enog kvaliteta te vrste gotovih proizvoda. Tu dakle ostaje polje rada o kome mo-3 ramo dalje tražiti rešenja.
-teško je blagovremeno i u odgovara.dw.6iiS količinama nabaviti stnSvine i repro-ma-terijal, teško je i skupo
dovoziti sirovinu i trans-portovati gotov proizvod, teško je prodati još teže blagovremeno naplatiti -s druge strai3 vrlo je teško kreditirati zalihe i celokupna proizvodnja zaključno do dobave gotovih proizvoda kupcu, zbog visokih kamata iz poslovanja.
Snabdevan.le tržišta i cene
Več napred je rečeno da u ovom delu ima brojnih teškoda. Na području osnovnih sirovina moglo bi se reči, da nije bilo večih teškoča kod snabdevanja. Ali kod pomoč-nog materijala problemi su mnogo složen!ji jer ih nema dovoljno ali i cene im neprestano i nesorazmerno rastu.
Tu očekujemo i dalje teškoča i kod snabdevanja i troškova .
Slična ovoj je situacija na području tudjih i sopstvenih transportnih usluga gde su cene znatno rasle čak iza svih očekivanja.
Tržište za kartonsko posu-de obezbedjuje prihvat planiranih količina u tekucoj godini sa najmanje poteško-ca.
Medjutim, kod kartonse ambalaže prostor plasmana se su-žava i treba shvatiti da se daljim aktivnostima mora ra-diti na proširivanju tržišta ukoliko se računa sa da-ljim poslovanjem bar na ovom nivoju.
Neopravdani su svaki prigovori koji se upučuju na pri-hvatanje malih serija i ce-atih promena poslova, jer bičemo zadovoljni ako i tak-vih bude u daljem poslovanju.
Fizički obim i produktivnost
Za prvo polugodje planirali smo da proizvedemo 900 t gotovih proizvoda i izvršimo 250 t usluga sečenja u kartonu, uglavnom za "Tetrapak'.' Medjutim, proizvedeno je 999 ton gotovih proizvoda^iako bi po asortimanu fizički o-bim bio premašen za 11 %, zaostale su usluge sečenja, jer jednostavno "Tetrapak" nije zahtevao više usluga u prvom polugodju od cca 100 t.
Tako je plan realizacije kod kartonskog posudja izvršen sa cca 13. miliona jedinica, a uknpan plan za 1983. godinu iznosi cca 25,5 miliona komada što znači d 1 je plan
u celosti realizovan. Ovde treba reči, da je proizvedeno nešto više posudja od plana.
Medjutim to čini neophodan lage ’ gotovih proizvoda zbog asortinana u isporuci (sa lagerom je oko 16 miliona jedinica - lager e početku godine).
Kod mesarskog papira 50 c/> je prebačen plan za čelu godinu, jer planirano je 200 t a u prvom polugodju prodate 505 t.
Kod kartonske ambalaže pred-vidjeno je 410 t gotovih proizvoda ili cca 900.000 komada kutija. Pored toga predvidjano je planom i 100 t rešetki pregrada i rešetki što je približno na nivou plana.
Na osnova broja komada proizvedene ambalaže zaključuje se da su proizvedene kuti je gramaturom lakše od planiranih ili je asortiman bio takav da su manje kutij6 imale veče tiraže.
Na osnovu ^ ealizovar.og fizi-čkog obima i utrošenih rad-nih sati zaključuje se da je ostvarena produktivnost rada 22,2 kg/h.
Kako smo planirali da reali-zujemo produktivnost rada u 1983 godini 22,1 kg/h zaključuje se da je produktivnost rasla nešto iznad planiranih okvira.
Realizacija robe na tržištu^
Proizvedene količine planom utvrdjene su sa manje ili više teškoča i realizovane na tržištu.
U narednom periodu očekujemo mnogo više teškoča u plasma nu posebno kod ambalaže. Zbog toga se mora računati^11® dalje aktivisanje svih službi na planu plasmana, a posebno se mora pridati pažnja marketingu tj. sistematični joj obrndi tržišta i oceni stanja na tržištu bar u neko j bližoj perspektivi.
Naplata potraživanja
Naplata potraživanja od kupaca postaje sve složenija. Več sam podatak da je u odnosu na predhodnu godinu ostalo znatno veči iznos ne-
(nadalj. na 5. str.)
Janez Turk pri izravnavi izsekovalne forme
.poslov a n j h oour -sigma"
Gornji Milanovac za polu-godje 1983.g.
(nadalj. s 4. str.)
naplačene realizacije, upu-cuje se na činjenicu da ce-®o se tim problemom sresti izraženije nego do sada.
Zbog toga se nameče potreba da se traži izlaz prilikom lovih ugovaranja koja če osladiti za neki mesec.
Rezultat poslovanja
dkupan prihod ostvaren 620 milijonov din veči je u odnosu na isti period pretekla godine za 41 % a takod-Ja i u odnosu na plan za 14_%. Troškovi poslovanja 4 iznosu od 457 milijonov dinara veči su u odnosu na Prethodnu godinu za 51 % a d odnosu na plan za 15 %. 'Dohodak u prvom polugodju 1985 godine ostvaren isti Period protekle godine za % a od planiranog za 16
-Obaveze iz dohotka isto ta-«0 beleže stopu rasta u odnosu na predhodnu godinu ^ % a u odnosu na planira-n§ 22 %.
'Cisti dohodak raste u odno-su na prethodnu godinu po stopi od 11 % a u odnosu na Plan po stopi 15 %.
Investicije su u odnosu na prethodnu godinu ulaganja znatno skromnije ali če biti na nivou planiranog i re-alizovana.
Poseban problem koji je is-taknut i u izveštaju su cene sirovina i repromateria-la koje neprekidno beleže znatnu stopu rasta uz činjenicu da naši gotovi proizvodi uglavnom ne menjaju cenu. Zbog toga u rezultatima poslovanja se da videti da troškovi poslovanja beleže i največu stopu rasta. Sredstva za poslovni fond su ostvarena nešto iznad planiranih, medjutim, radi znatno veče amortizacije koja je uzrokovana zbog revalorizacije a delom zbog na-bavke novih osnovnih sred-stava. Največi medjutim, razlog zbog čega sredstva za proširenje materijalne osnove rada nisu veča upravo je sadržan u znatnom povečanju troškova poslovanja.
Kod zaposlenosti procenat povečanja kreče se do 4 % sto je na nivou plana i do kraja godine smatramo da broj zaposlenih nečemo uvečati.
Što se tiče sredstava namenjenih za lične dohotke zaposlenih ona iznose za prvo polugodje tekuče godine
1.506,000	starih dinara što je u ovom trenutku iznos na proseku ličnih dohodaka za opštinu Gornji Milanovac.
N.B. - M.S.
Pridne roke učencev med
počitnicami!
Foto vest:
V temeljni, organizaciji Kar-tonažna Ljubljana so tudi letos za nadomestilo odsotnih delavcev v času poletnih dopustov sprejeli v delovno razmerje za določen čas 150 u-čencev ter študentov in sicer 16 v juniju, 59 v juliju in 57 v avgustu. Po izjavah redno zaposlenih delavcev je bila večina med njimi pa tudi v tistih zelo vročih dneh zelo marljiva.
M.S.
Po preteku osmih mesecev ugotovimo, da smo le začeli delati več in bolje
Lado Marinko star. pri pripravi vzorca za izvoz
Po preteku osmin mesecev lahko ugotovimo, da smo le začeli delati več in bolje. Samo v avgustu smo proizvedli 7.879 t izdelkov ali 13 % več kot lani in 3 % več od dinamičnega plana.
Največ je k visokemu dosegu fizičnega obsega tržne proizvodnje doprinesel TOZD Valkarton, saj so v predelavi dosegli rekordnih 2.298 tizdelkov. Večje presege dinamičnega plana beležimo še v Kartonažni DE - 20, saj je po njeni zaslugi TOZD le presegla dinamični plan, nadalje v Papirni konfekciji, v Kuverti in Embalažnem servisu.
Tako smo v obdobju januar - avgust proizvedli 58.739 t ali 1.700 t več kot v enakem obdobju lanskega leta in za nekaj ton več od dinamičnega in operativnega plana. Dinamični količinski plan za osem mesecev presegajo v Kartonaži (za 1 %), Valkartonu (za 3 %), v Kuverti (za 16 %), Embalažnem servisu (za 3 %), v Tiki (za 3 %) in v Sigmi za 20 %. Proizvedene količine pa bi bile lahko še večje, če bi ne bilo toliko težav pri oskrbi z izdelav-nimi in repromateriali.
V avgustu smo dosegli fakturirano realizacijo v višini 992.000.000 din ali 36 % več kot v lanskem avgustu, letni dinamični plan po planskih cenah pa smo presegli za 22 %.
Osemmesečna fakturirana realizacija pa znaša 3.384.000.000 din ali 26 % več kot v enakem obdobju lanskega leta in 11 % več od dinamičnega plana. Vse TOZD so sicer presegle plan fakturirane realizacije, vendar so % preseganja ponekod prenizki, če upoštevamo, da so se izdelavni in reproma-teriali precej bolj podražili in si na ta način nižamo akumulacijo. Prizadevanja, da bi povečali izkoristek materiala so se uresničila, saj smo za 1 % bolje izkoristili material kot v lanskem
avgustu in tako znaša avgustovski izkoristek 86,7 %, lanski v istem mesecu pa 85,8 %. Razen Tike so ga izboljšale vse TOZD.
Pri pregledu rezultatov za obdobje januar - avgust pa lahko zapišemo, da je v osmih mesecih poslovanja izkoristek materiala ostal na lanski ravni in znaša 86,7 %. Izboljšale so ga TOZD Kar-tonaža, Papirna konfekcija, Kuverta- in Embalažni servis, le TOZD Kartonažna ga je za 1 % poslabšala.
Na konvertibilni trg smo izvozili 374 t izdelkov, na klirinškega pa 43 t, tako, da je bilo skupno izvoženo 417 -t, to pa je za 86 % več kot v lanskem avgustu in 4 % manj od dinamičnega plana. Mesečni izvozni plan so izredno presegli v Valkartonu in v Papirni konfekciji, manj od plana pa so proizvedli za izvoz v Kartonažni in Tiki.
Za opravljen izvoz smo zaslužili
351.000	$, kar je precej več kot v enakem obdobju lanskega leta. Izvoz na klirinško področje pa vrednostno zelo šepa, saj smo dosegli komaj polovico načrtovane vrednosti, ob skoraj izpolnjenem količinskem planu.
V osmih mesecih smo izvozili v vrednosti 175.865.000 din oz.
2.774.000	$, kar je za 37 % več kot v lanskem enakem obdobju in
5 % več od dinamičnega plana. Izvoz na konvertibilni trg je znašal 133.000.000 din oz. 2.098.000 $, kar je za 80 % več kot lani v enakem obdobju in 9 % več od plana.
Plansko zadolžitev vrednostnega plana izvoza so presegle TOZD Kar-tonaža, Valkarton, Papirna konfekcija in Kuverta, Tika zaostaja za kumulativnim dinamičnim planom za 7 %, Kartonažna pa za 40 %, (na konvertibilnem trgu) in le za 3 % na klirinškem trgu.
B.J.
**>{<*********** ******* *********** *******************************
******************************
Vsak koristen predlog, ki se uveljavi v praksi, se sedaj tudi materialno vrednoti
Takoimenovana patentna zakonodaja se je v zgodovini pojavila obenem s kapitaliz-
Izumiteljsko pravo in patent imata svoj izvor v privilegijih, ki jih je oblast izdajala v takoimenovanih "litteral patentes". S temi privilegiji so se podeljevale različne monopolne pravice (na primer: monopol do uvoza blaga itd.) in v tej obliki privilegijev so podeljevali izključno pravico do dzkoriš-čanja novih izumov.
Prvi patent te vrste so izdale Benetke leta 1474, 1623. leta pa se je že pojavil t.i. zakon o monopolih, s katerim so bili določeni pogoji izdajanja patentov.
S tem patentinim zakonom dobiva izraz "patent" vse bolj pomen in veljavo, ki jo ima danes.
Uporabo načela privilegijev je prekinila šele francoska revolucijska zakonodaja in v zakonu iz leta 1791 uvel-
javila načelo, da je pravica do patentnega varstva naravna pravica izumitelja, ki nastane z intelektualno stvaritvijo sama po sebi, ne pa iz podeljenega privilegija.
Zaradi zlorab prijav že znanih izumov so v zakonodajo v ZDA leta 1812 uvedli prakso formuliranja posameznega izuma in od takrat dalje poznamo določbe, da morajo bitjL-izumi v patentnih prijavah ustrezno opisani. 1815. leta so zahtevali, naj patent zajema samo nove izume in to ne samo v mejah ene države. S tem se je uveljavilo načelo novosti, kii.'je veliko prispevalo k splošnemu razvoju tehnike v svetu.
Za zavarovanje patentov so v Nemčiji 1874. leta ustanovili posebno društvo za patentno varstvo, katerega predsednik je bil Werner Siemens, ena najpomembnejših osebnosti nastajajoče-
Naprava za dviganje kartona na navijalni stroj - hidravlično dvigalo
ga nemškega kapitala.
Zaradi gospodarske ekspanzije procesa pravnega varstva. Sprejela jo je tudi takratna Srbija, čeprav nikoli ni bila njen aktivni član. Jugoslavija je postala njena članica leta 1921 in je to še danes.
Z uvedbo socializma so izumitelji zavarovali izume pretežno z "izumiteljskim spričevalom", s katerim je pridobila država lastnino nad izumom in pravico do njegovega izkoriščanja, izumitelju pa je pripadala razen moralnih pravic še pravica do odškodnine.
S prvo spremembo ustave je bil uzakonjen patent kot edina oblika varstva izuma, obenem pa je uveljavilo tudi varstvo tehničnih izboljšav.
Avtomatska žaga z lastnim pogonom
Danes razlagamo patent kot listino, s katero se izumitelju zagotavlja varstvo izuma, ki pomeni rešitev določenega tehničnega problema in ki se more uporabiti v industriji ali v drugi gospodarski dejavnosti. Varstvo izuma traja 7 let. Uporabnik izuma pa mora plačati izumitelju plačilo odvisno od tega, koliko je kak izum prispeval k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov. Izumitelj ima pravico do posebne nagrade tudi ža izum, ustvarjen v OZD, ki se izkorišča, ■njegovega vpliva na povečanje dohodka TOZD pa ni mogoče neposredno izraziti, temveč prispeva k izboljšanju delovnih pogojev, varstvu ljudi itd.
Najnovejši zvezni Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razli-jivanja ureja varstvo izumov in izboljšav ter spodbuja ustvarjalnost, kar pospešuje razvoj sodobne domače tehnologije. S tem ustvarja tudi pogoje za razširjanje na enakopravni podlagi tehnološkega sodelovanja z drugimi državami in z vključitvijo v mednarodno delitev dela na področju tehnološke ustvarjalnosti omogoča, da se izumi izkoriščajo v proizvodnji, obenem pa varuje interes potrošnikov in organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu.
V teku skoraj šestih tisočletij je po svetu prijavljenih že na milijone izumov, žal pa je jugoslovanski delež na tem področju izredno majhen, saj vsi vemo, da po številu patentov sodimo v Evropi na predzadnje mesto - za nami je le še LB Albanija. V času vsesplošnega gospodarskega blagostanja za še tako modre predloge ni bilo pravega posluha,kar ima za posledico več sto izumov domačih predlagateljev, registriranih in uspešno uveljavljenih v tujini.
Torej nikakor ne gre več zamotavati lastne domače pameti, ki ima danes, v zaostrenih gospodarskih pogojih še kako pomembno vlogo. Čeprav v naši TOZD dolgo ni bilo čutiti organiziranega vzpodbujanja na tem področju je bilo kljub temu storjenega precej. Po delovnih enotah obratuje vrsta naprav, ki so sad osebnih želja po izboljšanju tehnološkega
postopka; žal pa predlagatelji razen moralnega priznanja niso prejeli ničesar kar bi stimuliralo njihovo nadaljnjo ustvarjalnost. To pa je eden od vzrokov za tako majhno število izboljšav. Od leta 1980, ko je vodstvo temeljne organizacije začelo s spremljanjem razvojne dejavnosti, nam je uspelo storiti še korak naprej.
Vsak koristen predlog, ki se uveljavi v praksi, se se- j daj tudi materialno vrednoti* [
Nekaj najnovejših tehničnih izboljšav, med katerimi so take, ki bistveno vplivajo na prihranek dragocenih deviz, predstavljamo nekoliko podrobneje:
Zadnja faza na "špiralno-na-vijalnem stroju" v obratu navite embalaže je odrez špi' ralno navite cevi. Zaradi za-starelosti pomični sklop stroja za odrez cevi ni omogočal točnosti odreza, niti maksimalne izkoriščenosti stroja.
Zato je razvojni tehnolog Prša Hajko po lastni zamisli izdelal avtomatsko žago, ki je priključena k Spiral-. no navijalnem stroju. Zaradi zamenjave elektromotorjev s hidravličnim so zmanjšane gibalne mase, kar ima našle' dnje prednosti:
-izredno lahek pomik žage,
-	povečana je hitrost navijanja cevi, za cca 30 >,
-	zmanjšale so se mehanske poškodbe cevi,
-	nastavitev žage je enostavna in hitro izvedljiv9
žaga je v obratovanju od 1978 leta dalje, izračun- p8 zajema le dveletno obdobje. Kljub temu so številke dovolj zgovorne: v obdobju 2 let je bilo iz-delano več kot 4.200.000 komadov doz, s tem pa povečan prirastek dohodka za
210.840,00	dinarjev. PredlagateljUj Prša Rajkotu je bila izplačana nagrada v znesku 121.510,00 dinarjev*
Zastarelost in nevarnost V0', škodb pri delu sta bila vzr9 ka za izboljšavo v enoti n8"' vite embalaže. Ena od faz dela je tudi kalibriranje kartonskih cevi. Ta proces dela se je izvajal na hidr8' vlični stiskalnici po sicer ustreznem, vendar nevarnem postopku.
Delavka je neprestano posegala v nevarno območje
(nadalj. na 7. sV^
ZAČETEK RAZVOJNE DEJAVNOSTI
(nadalj. s 6. str.)
stroja; temperatura kalibri-ranja je bila nastavljena zgolj po občutku; ves tehnološki postopek je bil zato počasen; porabljenih je vse preveč nepotrebnih gibov, kalibrirale so se samo cevke v dolžini 400 mm, vstavljale ga ročno.
S pomočjo nove, avtomatske horizontalne kalibrirke se v delovno območje stroja ne posega več; cevke se avtomatsko dodajajo, njihova dolžina pa je poljubna.
Električni grelec je zamenjal plinskega, zato je temperatura bolje nastavljiva in regulirana s termostatom. Uspešnost izbojšave dokazuje povečana produktivnost dela za okoli 160 %.
Napravo sta skonstruirala Dimnik Marjan in Racman Prane ter za predlog prejela 38.997«00 dinarjev.
Kako koristen je vsak predlog v tekmi s časom in zaostrenimi pogoji uvoza, se je pokazalo pri realizaciji izdelave tekstilnih.cevk za egiptovskega naročnika.
Rezalni avtomat Mayer, na katerem naj bi se naročilo izdelalo, je bil zaradi o-mejitve uvoza rezervnih delov dalj časa v okvari. V ponovni "zagon" mu je pomagal skupinovodja Sigur-njak Ilija. Predlagal je neposredni priključek elektromotorja na rezalno vreteno. Primerjalni izračun pove dovolj:'za ročno rezanje in pakiranje bi potrebovali 100 delovnih izmen, tako pa je enota porabila za izdelavo naročila le 2? delovnih izmen in ugo-
Izboljšava pri
dila kupcu v dogovorjenem roku.
Predlagatelj je za gredlog prejel nagrado v višini 5000 dinarjev.
Rebolj Anton tehnolog v obratu potiskane embalaže je po lastni zamisli izdelal "napravo za perforačijo maskirne folije."
S pomočjo te nagrave uvoženo maskirno folijo perfori-ramo sami, kar nam prinese okoli 3750 DM prihranka letno.
Predlagatelj je prejel za dveletno obdobje obratovanja naprave 37-610,00 dinarjev odškodnine.
Izboljšava ima lahko pomembno vlogo tudi pri zmanjšanju bolniškega staleža zaradi goškodb pri delu in preprečevanju poklicne bolezni, predvsem ojevare hrbtenice.
To dokazuje predlog tehnične izboljšave "naprava za dviganje kartona na navijal-ni stroj - pnevmatsko dviga-
izdelavi doz
lo." Napravo je skonstruiral skupinovodja v enoti navite embalaže, Pirnat Milan.
Pred vpeljavo te naprave je bil potreben izreden fizični napor delavke, saj je naenkrat morala dvigniti več kot 50 kg težak zvitek kartona na višino. 70 do 80 cm. Iz tega sledi, da je bilo v 8 urah treba dvigniti tudi do 10 ton kartona. S to napravo se je število delavcev pri stroju zmanjšalo, odpada pa skoraj ni, saj je gri mehanskem dvigovanju možnost poškodb kartona veliko manjša.
Naprava je že dalj časa uspešno v uporabi, o zasluženi denarni nagradi pa bo poslovni odbor, v katerega pristojnosti so izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi, razpravljali v kratkem.
Organiziranje lastnega oddelka za razvojno dejavnost
kaže, da na to godročje stopamo še bolj načrtno in zavzeto. Dejavnost tega oddelka je potrebna in koristna, ker je dokončno prodrlo v zavest slehiernega izmed zaposlenih, kako pomemben je lahko vsak, na pogled še tako neznaten gredlog za tehnično izboljšavo.
Skoraj vedno imajo delavci, ki predlagajo kako izboljšavo, vsaj dve težavi: najprej, kako bi svojo zamisel spravili na papir, nato pa še, kako bi jo realizirali. Sedaj pa jim omogočamo, da se o svojih predlogih pogovorijo s tehnologoma v tem oddelku, ki sta strokovno ustrezno usposobljena in tako hitreje opravijo pot od nastanka ideje do njenega uresničenja.
Uršič Mojca
OOZK „TIKA” Trbovlje pred kadrovanjem nove ga vodstva
rel in da s takšnimi stroji ne moremo doseči zahtevane kvalitete, še manj pa zadovoljiti potrebe tržišča po komercialni embalaži. V tiskarni smo ta problem v veliki meri že rešili, ostaja pa še vedno problem slotra v kartonaži. Zavedamo se, da
Naša 00 ZK ima 20 članov ZK, kar predstavlja od skupno 159 zaposlenih 12,5 % komunistov. V članstvu je pretežna večina žensk in mladih, kar je tudi v-sorazmerju s strukturo zaposlenih v TOZD TIKA.
Dosedanje delovanje OOZK lahko ocenjujemo, da je bilo dokaj dobro. Komunisti smo se Polno angažirali pri kadrovanju novih članov v vrste ZK saj smo v letu 1983 sprejeli 7 novih članov iz neposredne proizvodnje, ker smo do sena j čutili pomanjkanje komunistov iz te sredine. 00 ZK razpravlja o vseh večjih problemih, kateri se pojavljajo v naši TOZD in daje tudi Pobude in predloge za rešitve na organe upravljanja. Kelo tesno sodelujemo z os-Ppvnimd organizacijama sindikata in mladine v TOZD. “kupaj s sindikatom smo razpravljali o integraciji v no KTL, o dohodkovnem povezovanju med TOZD, razpravljali o" letnih planih ter investicijah. 00 ZK je dala P?pudo za spremembo nekaterih členov pravilnika o de-
litvi sredstev za osebne dohodke v tem smislu, da se bolj nagradi dobro delo, ker dosedanji pravilnik ne stimulira dovolj dobrih delavcev. Komunisti razpravljamo tudi o naših investicijah, saj se dobro zavedamo, da je naš strojni park zasta-
je nabava novega slotra življenjskega pomena za našo TOZD in njene delavce. Nabava tega stroja se je vedno odmikala iz leta v leto, tako, da tudi sedaj v teh težkih gospodarskih razmerah ne vemo kaj in kako.
Trenutno stoji pred našo 00 ZK zelo pomembna naloga kadrovanja novega vodstva 00 ZK, katere smo se komunisti že lotili in jo mislimo tudi kvalitetno opraviti, saj bo naše nadaljnje delo v veliki meri odvisno od vodstva 00 ZK.
sekretar OOZK Leon Hauptman
Nova
delitev
sindikalne
članarine
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sprejel sklep o spremembi razmerja pri delitvi sindikalne članarine. Tako bo v bodoče ostalo osnovnim organizacijam sindikata 40 % od skupno vplačane članarine, ki se mesečno obračunava od neto osebnih dohodkov delavcev, 60 % pa prejmejo občinski sveti zveze sindikatov.
Navedena nova delitev članarine se bo upoštevala že ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec julij.
M.S.
URESNIČEVANJE ZAKONA O DRUŽBENEM SISTEMU INFORMIRANJA
Marca letos so zbori slovenske skupščine sprejeli zakon o družbenem sistemu informiranja, hkrati pa so potrdili tudi obsežen program uresničevanja zakona, ki ga je pripravil republiški komite za informiranje. Zakon daje pravno podlago za izgradnjo smotrnega in na sodobni tehnologiji zasnovanega ter usklajenega družbenega sistema informiranja.
S tem zakonom pa so dobile tudi informaciiške službe, samoupravni in poslovodni organi ter sindikalne organizacije v ozdih številne naloge in obveznosti.
Uresničevanje zakona ter vlogo informacijskih služb in sindikalnih organizacij pri tem je obravnaval tudi odbor republiškega sveta ZSS za obveščanje in politično propagando. Med drugim je odbor sklenil, da bo predsedstvu republiškega sveta ZSS predlagal, da na eni jesa-nskih sej obravnava informiranje v ozdih z vidika dosedanjih sindikalnih stališč in z vidika uresničevanja zakona o družbenem sistemu informiranja. Pri slednjem nikakor ne gre zgolj ali predvsem za formalno normativno usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v ozdih z zakonom. To je sicer treba o-praviti do konca marca prihodnjega leta. Zaradi smotrnosti pa bi se veljalo dogovoriti, da se tako usklajevanja opravi ob siceršnjem dopolnjevanju oziroma spreminjanju samoupravnih aktov vendar ne pred sprejemom osnutka republiškega zakona o javnem obveščanju (ki naj bi prinesel nekaj novosti tudi za obveščanje v ozdih). Tako bi se izognili dvakratnemu usklajevanju, kar pa ne pomeni, da v zvezi z uresničevanjem zakona o družbenem sistemu informiranja zdaj ni treba nič napraviti. Nasprotno, le temeljite priprave, obravnave predlogov za izboljšave in spremembe, ki jih bodo pripravile informacijske službe in poslovodni organi, v sindikalnih organizacijah in na samoupravnih organih lahko prispevajo k spreminjanju odnosov na tem področju, k boljšemu delovanju sistema informiranja v ozdih in tudi k boljšim pravilnikom o informiranju, kjer se bodo zanje odločili.
Več pomembnih tem je, o katerih bi morali v ozdih v okviru uresničevanja zakona o družbenem sistemu informiranja spregovoriti in predlagati izboljšave.
1.	Da bi odpravili podvajanje pri zajemanju in izkazovanju podatkov ter si zagotovili vse potrebne podatke in informacije je treba v ozdih oceniti stanje pri zajemanju in izkazovanju podatkov za lastne in sir-se družbene potrebe ter predlagati ukrepe za racionalizaci-
tlkrati bi veljalo spregovoriti tudi o načinu zagotavljanja javnosti in dostopnosti podatkov in informacij. 0 tem naj bi v ozdih razpravljali delavski sveti in sprejeli ustrezne sklepe (še prej pa odbori za informiranje, kjer jih imaijo) na podlagi strokovnih gradiv,
•ki jih morajo pripraviti informacijske službe (te pa so v
glavnem knjigovodstvo, računovodstvo, plansko-analitični sektor, sekretarji delovnih organizacij in tozdov, tajništva samoupravnih organov in organizatorji obveščanja).
Osnovne organizacije sindikata ter konference oz. njihovi izvršilni organi pa naj politično ocenijo stanje, predlagane ukrepe strokovnih služb in poslovod* nih organov ter spodbudijo razpravo o tem na samoupravnih organih.
2.	Za uveljavitev smotrnega sistema informiranja v ozdih bo treba proučiti ustreznost obstoječe organiziranosti informacijskih 3luzb in hitreje uvajati so-dobno poslovanje (računalniška-tehnologija). Pri tem bodo morale informacijske službe zagotoviti preglednost svojih podatkov ter za to oblikovati kataloge podatkov na podlagi predpisane metodologije.
Sodobna informacijska tehnologija sama po sebi še ne zagotavlja tudi hitre obdelave in izkazovanja pomembnih podatkov. Danes so v ozdih računalniki še vse premalo izkoriščeni, oziroma računalniških programov ne uporabljajo tudi za načrtovanje, predvidevanje poslovnih procesov, organizacijo in podobno. Ob večji izrabi računalnikov pa vedno bolj izstopa problem zaščite in varnosti podatkov in računalniške opreme, zato bodo morale informacijske službe in poslovodni organi tudi temu nameniti ustrezno pozornost.
Tudi pri tem naj bodo sindikalne organizacije spodbujevalec razprave. Obravnave devetmesečnih rezultatov gospodarjenja so primerna priložnost za razpravo o vseh vidikih sistema informiranja v ozdih.
3.	Sindikat kot politično organizacijo predvsem zanimajo vsebina, dostopnost in razumljivost informacij, ki jih delavci s posrednim ali neposrednim obveščanjem dobijo za svoje delo in samoupravno odločanje. Temeljna lista informacij kot minimalen fond najbolj pomembnih informacij (usmerjevalnih, odločevalskih in kontrolnih) v ozdih še ni uveljavljena. Res je, da je lista iz leta 1980 ostala v praksi poizkus, zato jo bo treba dopolniti (informativna služba RS ZSS), jo vnesti v pravilnike 0 informiranju v ozdih ter temu prilagoditi sistem zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov. Uveljavi-, tev poglavitnih kazalcev gospodarjenja in drugih potrebnih po datkov in informacij pa terja tudi razmejitev in uskladitev dela med informacijskimi službami. To pa istočasno pomeni, da je za celovit sistem informiranja v ozdih treba opredeliti podatke, ki jih (konkretno) morajo dajati posamezne informacijske službe. Hkrati pa bi morali vse službe, ki zbirajo, obdelujejo, "ustvarjajo" in posredujejo podatke, vsebinsko in organizacijsko povezati oziroma združiti (tudi službe za avtomatsko obdelavo podatkov).
V večjih ozdih se bodo verjetno odločili za pravilnike o informiranju. Opomnik, kaj vse sodi
Delo na disketah
v tak pravilnik, bo pripravila informativna služba republiškega sveta ZSS - seveda pa ga bo treba v ozdih konkretizirati ter prilagoditi lastni organiziranosti.
Zakon o družbenem sistemu informiranja v posameznih členih prinaša načela, ki so pomembna za delovanje sistema informiranja v ozdih in jih bo treba upoštevati oziroma razdelati:
a)	vsak' dajalec podatkov je ‘odgovoren za njihovo resničnost, celovitost, pravočasnost in dostopnost, uporabnik pa pri uporabi podatkov navede vir podatkov in je odgovoren za njihovo celovitost ter dosledno in pravilno uporabo;
b)	s samoupravnih splošnim aktom na podlagi zakona se določijo tudi načini in oblike zagotavljanja podatkov in informacij javnosti;
c)	zakon in samoupravni splošni akti določajo vrste podatkov, ki so predmet posebne zaščite in ravnanja, način njihove zaščite ter ukrepe in postopke, s katerimi se preprečuje njihova nepravilna, zlonamerna ali nepooblaščena uporaba, prikrivanje in spreminjanje;
d)	javnost in dostopnost podatkov se zagotavlja z izkazovan-
Slovenščina v javnosti
Da bi v Zvezi sindikatov Slovenije pospešili uresničevanje (portoroškega) posvetovanja "Slovenščina v javnosti" in prispevali svoj delež k višji jezikovni kulturi, je svet republišega sveta zveze sindikatov za izobraževanje, znanost in kulturo obravnaval vlogo in naloge zveze sindikatov pri razvijanju jezikovne kulture in skrbi za razumljiv in lep slovenski jezik ter sprejel priporočila za organizacije in organe Zveze sindikatov Slovenije.
Navajamo nekatera, ki zadevajo organizacije sindikata v združenem delu:
-	Razumljiv in lep jezik naj bo značilnost vseh besedil za potrebe poslovanja in samoupravnega odločanja; to velja tudi za vsa sredstva obveščanja (glasila, bilteni, zborniki, oglasne deske, razglasne postaje, plakati itd.). Vsa besedila, namenjena javnosti, bi morala biti lektorirana.
-	V rabi jezika se je treba_ izogibati samodejnemu prenašan-
za zajem, podatkov
jem podatkov na enostaven in razumljiv način, z izmenjavo podatkov in informacij z objavljanjem v sredstvih javnega obveščanja in z neposrednim obveščanjem;
e)	vse informacijske službe so v mejah svojega delovnega področja odgovorne za resničnost, celovitost, pravočasnost, razumljivost in dostopnost podatkov, ki jih zbirajo, obdelujejo in izkazujejo;
f)	informacijske službe v okviru svojih pravic in obveznosti evidentirajo, zbirajo, obdelujejo , hranijo, izkazujejo podatke in informacije, zagotavljajo javnost in dostopnost podatkov, pripravljajo in posredujejo gradivo za samoupravno delegatsko odločanje, na zahtevo delavcev, njihovih delegatov in organov u-pravljanja pa morajo informacijske službe pravočasno zagotoviti tudi podatke iz drugih informacijskih služb;
g)	za vzpostavljanje in delovanje informacijskih služb je odgovoren poslovodni organ oziroma tudi drug organ, določen z zakonom in samoupravnim splošnim aktom.
M.K.
( Informacije RS ZSS 4/VII)
ju pravnih izrazov v komuniciranju pri delovnih postopkih in samoupravnem odločanju.
-	Delavcem je treba na ustrezen način pojasnjevati nove politične in ekonomske izraze (eha od možnosti je besednjak novih izrazov kot rubrika v glasilih ipd.).
-	Sindikalne organizacije naj bi aktivno sodelovale pri oblikovanju predlogov in pri sprejemanju odločitev o poimenovanju organizacij združenega dela in njihovih izdelkov. Pri tem naj bi upoštevale sporočila portoroškega posvetovanja in mnenja jezikovnega razsodišča pri RK SZDL.
-	Strokovne službe naj bi jezikovno pravilno oblikovale pisna navodila za uporabo izdelkov in vse oblike propagande
za te izdelke.
-	Delavcem iz drugih republik in pokrajin, ki delajo v Sloveniji, je treba omogočiti, da bodo o temeljnih samoupravnih dolžnostih in pravicah seznanjeni v njim razumljivem jeziku.
Z različnimi oblikami izobraževanja pa jim je treba omogočiti, da se bodo seznanili z osnovami slovenščine, kar jim bo omogočilo bolj dejavno vključevanje v samoupravljanje.
PRED OBVEZNOSTJO ZA STALNO USPOSABLJANJE DELAVCEV ZA VARSTVO PRED POŽAROM
Urejenost ob stroju - varno delo!
listava SR Slovenije določa v 20. točki 321- člena, da Skupščina SRS z zakonom ureja tudi varstvo pred požarom. Zato je IS Skupščine SR Slovenije na 53. seji dne 17.2.1983 določil besedilo Predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom s tezami, katero je bilo objavljeno v skupščinskem gla-silu "Poročevalec" dne 13-5-83-Zaradi pomenbnosti gradiva navajamo nekaj predlogov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom v TOZD.
Usposabljanje delavcev
Večletno spremljanje stanja varstva pred požarom kaže, da prihaja do večine požarov zaradi nepoznavanja nevarnosti za nastantic Požara, kakor tudi zaradi nepoznavanja ustreznih ukrepov, zato predlagatelj meni, da bi bilo potrebno določiti, da so osnove varstva pred požarom sestavni del vzgojnoizobraževainih programov osnovnega in usmerjenega izobraževanja, ter da morajo TOZD skrbeti za stalno usposabljanje svojih delavcev za varstvo pred požarom (S.teza).
Služba varstva pred požarom
TOZD moralo imeti določenega delavca odgovornega za izvajanje tožamovarnostnih ukrepov, TOZD
v katerih je nevarnost za nastanek požara večja, pa posebno; službo za varstvo pred požarom Delavec, odgovoren za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov, lahko opravlja te naloge poleg svojih osnovnih nalog, kjer pa je zara-di požarnovarnostne problematike to potrebno, pa le naloge s področja varstva pred požarom (10. teza).
Pravilnik o varstvu pred požarom
Sedaj veljavni zakon zavezuje TOZD le, da morajo sprejeti pra-vilmik o varstvu pred požarom, ne določa pa kaj vse je potrebno v tem pravilniku urediti, zato je predlagano, da je potrebno v pravilniku o varstvu pred požarom določiti organizacijo varstva pred požarom, način usposabljanja delavcev, način vzdrževanja naprav in sredstev za javljanje in gašenje požara, ukrepe za preprečevanje nastanka požara, zagotavljanje požarne intervencije ter pravočasno evakuacijo ljudi in premoženja idr. (12. teza).
Evidenca o požarih
Zaradi ugotavljanja stanja na področju požarnega varstva, proučevanja vzrokov nastanka požarov, ugotavljanja uspešnosti gasilske intervencije ter preventivnega ukrepanja je predlagana obveznost
TOZD, da vodi evidenco o požarih (13- teza).
Inšp^ifirii j^ta dejanja
Predlagana je razširitev pooblastila, da posamezna inšpekcijska dejanja s področja varstva pred požarom opravljajo poleg strokovnih oseb tudi organi in organizacije oziroma gasilca društva. (18. teza)
Gasildm enota
Zaradi neurejenega statusa teritorialnih poklicnih gasilskih e-not kot tudi industrijskih poklicnih gasilskih enot je predlagano, da se teritorialne poklicne gasaldke enote ustanovijo kot delovne organizacije, industrijske poki ione gasilske enote pa se lahko oblikujejo kot TOZD ali pa kot posebne organizacijske enote
oziroma delovne skupnosti (22. teza).
Sredstva za izvajanje zakona
S predloženim zakonom se ne nalagajo nove obveznosti upravnim organom. Nalagajo pa se obveznosti TOZD in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim glede usposabljanja na področju varstva pred požarom in organiziranja službe za varstvo pred požarom, vodenja evidenc o požarih, sprejemanja ustreznih aktov, ki
urejajo to področje in drugo, vendar pa predlagatelj meni, da so sredstva, ki bodo potrebna za izvedbo teh določb bistveno manjša, kot znašajo škode, ki jih povzročajo požari, ki so največkrat posledica nepoznavanja vzrokov požarov in ustreznega ukrepanja ob požarih.
J. Kopač
Priznanje gasilski enoti TOZD
Kartonažna Ljubljana in zlata
značka CZ Borisu Rošu
B£a tekmovalni taktični vaji gasilskih enot občine Ljubljana center dne -15.6.1983 na športnem igrišču KS Poljane je med 16 enot jami CZ gasilska enota CZ TOZD’ Kartonažna Ljubljana dosegla odlično drugo mesto ter prejela od štaba CZ Občine Ljubljana center pisno priznanje. Čteštitamo!
Štab CZ Občine Ljubljana center je dne 20.6.1983 na slavnostni seji podelil tov. Roš Borisu, vodji enote CZ TOZD Kartonažna Ljubljana, zlato značko CZ za leto 1983.
Iskreno čestitamo!
J. Kopač
Boris Roš pri delu
Porast invalidnosti -vse večji problem razporejanja invalidov
Porast invalidnosti
Kakor narašča število delovnih invalidov v Berilu naše BO, ■ tako narašča problem invalidnosti tudi v TOŽB Kar-tonašna Ljubljana.
Problematiko delovnih invalidov so obravnavali tudi slovenski sindikati na svojih kongresih. Opozorili so na nevzdržno stanje in na potrebo, da se to področje sistemsko uredi in to predvsem preko sistema invalidskega zavarovanja.
Statistični podatki nam povedo, da je 82 % delovnjh invalidov {podatki SPIZ) iz neposredne proizvodnje in, da je vzrok pretežno v boleznih, ki so povezane z delom. Ha prvem mestu je vzrok za oceno invalidnosti bolezen, sledijo poškodbe izven dela in poklicne bolezni. Tu gre za bolezni kosti, mišic in veznega tkiva, čemur sledijo bolezni srca, ožilja ter duševne motnje. Vzroki so običajno "nepovezani z delom", dejansko pa ne moremo spregledati njihove povezave med delovnimi in življenjskimi pogoji, zdravstvenim varstvom delavcev, bolezensko odsotnostjo in invalidskim upokojevanjem, oz. sploh z nastankom invalidnosti.
Ocena v zadnjih 15 letih v SR Jugoslaviji kaže, da se invalidsko upokoji vsak tretji delavec. Več kot štiri petine teh delavcev je iz neposredne proizvodnje, kar jasno kaže, da čim nižja je kvalifikacija, več je invalidskih upokojitev. V naši temeljni organizaciji Karto-nažna Ljubljana se je v letu 1982 upokojil invalidsko vsak peti delavec. Vsi delavci so bili iz neposredne proizvodnje.
Prikaz problematike invalidnosti v TOZD Kartoaažna v__
letih g
Delovna zmožnost delavcev po BE v maju 1985
[— delavci zaposleni v D£
starejši delavci
55, ženske 50)
EEp- invalidni delavci s telesno okvaro ter z zdravniškimi omejitvami
ISO -
grafikoni
Zmanjšana delovna zmožnost po DE TOZD je sledeča:
DE-10 = 6,7 %
DB-20 = 7,9 %
DE-30 - 17,7 %
BEW50 = 4,1 %
DE—60 = 21,5 %
DE-80 = 9,7 %
Prikaz invalidnosti v TOZD Eartonazna Ljubljana v letu 1980 in 1983
V naši TOZD Kartonažna se srečujemo skozi vse leto s porastom invalidnosti in telesnih okvar delavcev. Prikaz invalidnih delavcev v letu 80 in 83 nam pozorne prikazuje grafikon, ki pokaže, da porast invalidnosti ni zanemarljiv podatek. Vzročnost za sam pojav pojasnjuje narava dela v proizvodnji: delo je težko, na delovnih mestih pa so v večini zaposlene ženske. Iz grafikona je tudi razvidno, da ge v zadnjih 3 letih najveeji porast invalidnosti in telesnih okvar v DE-10, sledita ji BE-30 in DE-20. Predvsem pogosta so obolenja rok in nog zaradi enakih ponavljajočih se gibov, v zvezi s tem pa tudi obolenja hrbtenice.
Ob ustrezni ocenitvi invalidnosti s strani Skupnosti invalidskega in pokojninskega
št.delavcev z invalidsko oceno	50
Branka Jankovič delavka s telesno okvaro in Marija Zajc invalid na lažjem delu pri prebiranju
zavarovanja, se pogosto soočimo s problemom, na kakšna lela in naloge naj premestimo delovnega invalida.
V omenjenih enotah je vedno manj delovnih operacij, ki bi invalidnemu delavcu omogočale nadaljnje združevanje dela v naši TOZD. Pogosto se ukinjajo tudi razne lažje delovne operacije.
-	skrbel za preusposabljanje in dousposabljanje delavcev,
-	vzpodbujal raziskovalna in inovacijska dela s področja proučevanja in preprečevanja invalidnosti.
A.S.
Problematiki invalidnosti bi bilo potrebno posvetiti veliko vec pozornosti ter v prakso vpeljati tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi morali biti dolgoročno planirani. Doslej smo se vse preveč zadrževali na poudarjanju različnih pravic, ki izhajajo iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, vse premalo pa na sistematičnem odstranjevanju vzrokov, ki 'pripeljejo do nastanka invalidnosti. Za take oblike preprečevanja invalidnosti bi bilo potrebno pritegniti skupino strokovnjakov in strokovnih služb v naši DO. Prav na tem področju bi bilo veliko dela za odbor za varstvo pri delu.
Ta odbor, ki že deluje na nivoju DO, bi naj zajemal tudi strokovne delavce iz kadrovskih, socialnih in službe varstva pri delu. V taki razširjeni sestavi naj bi opravljal naslednje naloge:
-	kritično proučeval investicijske načrte, ki bodo vplivali na spremembo delovnih pogojev,
-	spreminjal prilagajanje delovnega časa delavcev, kakor tudi nočnega, nadurnega in zdravju škodljivega dela,
-	skrbel za redne preventivne preglede in premeščanje delavcev,
Bralcem
Glasila KTL!
Ena izmed temeljnih nalog Glasila KTL, kakor jo določa temeljna vsebinska zasnova Glasila je: "Omogočati vsestransko izmenjavo mnenj, predlogov in stališč med delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti, ki naj razvija in spodbuja objektivno kritiko in polemiko ter mobilizira vse delavce za izvrševanje skupno določenih akcij, katerih uresničitev vodi k začrtanim poslovnim uspehom in uveljavljanju samoupravnih odnosov v združenem delu."
Vaš prispevek-izpolnitev tega cilja!
Uredništvo
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je
Glasilo KTL
oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
j
SE NEKAJ UTRINKOV Z LETOŠNJIH DOPUSTNIŠKIH DNI

Poletje se kar traja in te zadnje avgustovske dni sonce pripeka kak dan še kar s pravo poletno vročino. Prepričan sem, da tudi med bralci Glasila počitniško razpoloženje še ni zamrlo, marsikdo pa se rad v mislih še vrača na lepe trenutke, ki jih je poleti preživel na dopustu. Zato bo ta prispevek samo dopolnil to razpoloženje ali pa sprožil komentar že sedaj, kje preživeti dopust v prihodnjem letu. Odločil sem se opisati nekaj vtisov z letovanja v novem počitniškem naselju "Zaglav" pri Miholaščici kot tam "daleč" na otoku Cresu.
Da sem se odločil letovati tu, sta dva razloga, eden kot pri večini ostalih radovednost, kakšna je ta naša nova počitniška pridobitev in drugi pridobiti lastno mnenje ali so kritike nekaterih glede nakupa utemeljene. Ne samo moje, temveč mnenje vseh, ki so bili vprašani je:"Tu je čudovito"! Take pohvale sem slišal od marsikoga, ki je letoval tudi že prej zato mora naša bodoča skrb biti namenjena na eni strani dokončati še neurejenost same okolice hišic in druga obnašati se čimbolj vestno in varčevalno do tega našega družbenega premoženja.
Moj odhod iz Ljubljane je bil v duhu napotka nekaterih predhodnikov, naj, če mi to prostor omogoča, pripeljem s seboj zelenjavo in meso. Kar zjutraj med potjo sem se ustavil na ljubljanskem živilskem trgu in docela Popolnil proste kotičke s tistimi zelenjavnimi dobrotami, za katere sem vedel, da jih tam ne bo: stročji fižol, rdeča pesa, kolerabica, bučke, melancane, paradižnik , korenje in še in še. Mislim, da bo ta napotek dopustnikom še tudi prihodnje leto dobrodošel, pa čeprav bo morda že Zgrajena nova samopostrežna trgovina v samem počitniškem naselju. Kar se tiče sadja, pa Čeprav sem ga tudi jaz pripeljal s seboj, je mala kontejnerska trgovinica bila kar ustrezno založena in je vsaj malo omilila
visoke cene pri prodajalcu v Mar-tinščici.
Priznam, da sem glede poti najbolj skeptično pričakoval prevoz s trajektom, saj so mi še iz prejšnjih let letovanja na Lošinju ostale dolge čakalne kolone v kar živem spominu. Sedanja vožnja kar petih trajektov pa je to čakanje na naši strani skrajšala samo na 30 minut, toda, ko sem na drugi strani 20. avgusta opazoval dvokilometrsko kolono vračajočih se, med katerimi je bilo tudi precej KTL-ov-cev, se mi je ponovno vrnila misel na preizkušeno prakso, da bi tudi Pri nas, prihodnje leto bilo dobro Prestaviti menjalni dan izmen na 5., 15. in 25. v mesecu, to je nekoliko drugače, kot je to v večini hotelov ali počitniških domovih ostalih delovnih organizacij.
Ko prispeš v ta naš "počitniški paradiž" ob prijaznem sprejemu oskrbnika Mirka Plaznika, ki te pospremi do tvoje hišice, te prevzema občutek notranjega veselja, da smo v KTL končno le naredili velik korak v izboljšanju družbenega standarda delavcev. Sicer se povsod naokrog še srečuješ z znaki napol dokonča-he gradbene dejavnosti, kar sicer Horda kvari prvi vtis tistemu, ki sicer ne ve, da naselje obstoja še-
le leto dni. če si pa zamisliš, da bo to kmalu vse urejeno, morda celo tako, kot spodaj pri hišici nekega privatnega lastnika, ki je tako urejena, kot, da bi jo za vzorec potegnil iz škatlice, potem je občutek dejansko izreden.
Da ne bi sam podal oceno, pa preberimo, kaj so mi odgovorili naši letujoči delavci.
Vera Pirc - DSSS
Kako se imate na Cresu, v našem naselju?
"Moram reči, da je odlično urejeno. Nisem pričakovala, da je vse že tako lepo pripravljeno za uporabo, saj ima delavec vse na razpolago in ni potrebno s seboj za bivanje prinašati ničesar'.'
Kakšno je vaše mnenje glede možnosti za kopanje?
"Menim, da so plaže urejene, vsaj tu v Miholaščici in seveda druga v kampu Slatina v Martinščici, ki mi je zelo všeč, ker so še tuši in tudi trgovina.
"Sama hišica je v redu. Vsi se v njej dobro počutimo, saj imamo pravo udobje, ki ne bi moglo biti boljše. Vse je lepo vzdrževano. Glede plaže pa menim, da bi bilo dobro, da bi se uredila, naredilo stopnice do nje, kakor tudi primerne vstope v morje.
Na skalah bi se dalo z zalivkami cementa narediti tudi prostore za sončenje. Sicer je tu malo dalje lepa peščena plaža, pa zato hodimo večkrat tudi tja, ker je do tam le 15 minut hoje."
Imate kakšno mnenje glede organiziranja družabnosti, da bi se delavci med seboj spoznali?
"Ne vem sicer točno na kak način, toda resnično je dejstvo, da se sosedje med seboj ne poznamo. Morda bi se dalo preko oglasne deske ali pa z določenim organizatorjem organizirati medsebojne igre na plaži ali v morju. Pravega družabnega življenja pa zaenkrat tu še ni, razen večerne glasbe v kampu."
Na letovanju tudi upokojenci
Maja Rozman - Kartonaža Rakek
Kako se počutite na Cresu?
"Vse je v redu glede hišice, razen plaže, ki še ni urejena, toda mislim, da bo z leti tudi to rešeno. Sicer manjkajo nekatere stvari v trgovini, toda zadevo urediš, da nekaj prineseš s seboj, drugo pa poiščeš takoj."
Ali smatrate, da je bil naš denar v tej investiciji družbenega standarda utemeljeno naložen?
"Mislim, da! Pa tudi hišica je bila ob prevzemu izredno čisto urejena."
Torej lahko ugotovimo, da nekateri delavci le čutijo, da morajo s svojim družbenim premoženjem gospodarno ravnati.
Kako komentirate vprašanje potrebe po zabavnem življenju?
"Sama sicer tega ne pogrešam, sigurno pa bo za mlade potrebno nekaj organizirati. Nekateri sicer hodijo v kamp "Slatino" pri Martinščici, toda to je le daleč. Bolj pa smatram, da bo nujno potrebno urediti neko plažo za kopanje pod samim naseljem, kar pa morajo urediti drugi, ne mi."
ta pa je resnično dobra."
Zanima nas, kakšen je vaš občutek in počutje, če upoštevamo, da je tu ena zraven druge 22 naših počitniških enot?
"Mene osebno to nič ne moti, čeprav moram priznati, da sem pričakovala nekoliko večji stik med samimi delavci, ki tu letujejo iz raznih temeljnih organizacij in delovne skupnosti , saj- smo dejansko kar 10 dni skupaj."
Mnenja sem bil, da je to morda le sedanja začetna hiba, saj še ni neke centralne točke, recimo, restavracije, kjer bi naš Mirko Plaznik že ob prihodu izmene se dogovoril za srečanje delavcev na spoznavnem večeru vseh KTL družin.
Majda Plevčak - TIKA Trbovlje
Počitniško naselje Zaglav na Cresu
No, če je potrebno na to plažo z avtom, pa plaža v Miholaščici ni daleč in greš do nje lahko kar peš.
Ta plaža mi zato ugaja, ker je peščena in v začetku nizko morje, tako, da je primerna tudi za otroke.
Tam, kjer sem prejšnja leta letovala, so bile povsod samo skale,
Kakšen občutek imate ob letovanju v našem naselju? Kaj mislite glede same udobnosti in kaj glede možnosti za kopanje, oz. kaj smatrate, da bi se dalo še narediti?
Majda Plevčak z družino
Kako je po vašem mnenju že urejeno vprašanje preskrbe?
"Slišala sem, da bodo prihodnje leto gradili samopostrežno trgovino tu v naselju. Ker smo vedeli, da je preskrba slaba, smo prinesli s seboj meso in zelenjavo, kar nam je prav prišlo, glede ostalih osnovnih živil pa je preskrbljeno."
Pavla Avsenek iz Lepenke Tržič je bila enakega mnenja kot bstali vprašani; na vprašanje, če bi še prišla sem pa je z veseljem potrdila in pri tem predvsem poudarila izredno dobro počutje, ki ga ima v tej morski klimi in lepem vremenu.
(nadalj. na 12. str.)
Vera Pirc pred hišico
(nadalj. s 11. str.)
Bralcem ne bo na podlagi danih odgovorov težko ugotoviti, da je zadovoljstvo med delavci vsestransko in da tudi kaka še nerešena zadeva ne more tega spremeniti.
Ja, pa tudi kaka meduza, ki nekatere dni nagaja ne more spremeniti izrednega užitka, ki smo ga imeli s kopanjem na peščenih plažah v kristalno čistem morju.
Milan Seme
Predstavljamo vam Slavko Cankar
Življenje je ni 'božalo in prav o tem je povedala presenetljivo misel:"Baje sem stara 53 let, kot pa ponovno 50, saj sedaj vsaj vem, kaj je že za menoj, ker nisem imela lepega življenja.”
Presenetljivo, če pomislimo, koliko nas je, ki bi se radi vsaj za trenutek vrnili v mlajša leta.
V družini, kjer je odraščala, otroških ust ni manjkalo. Možnosti za lagodno življenje ni bilo, domačija in okolica tudi ni nudila zaslužka. Poročila se je in z možem odšla v 'Fieso. V tistem obdobju, pn letu 1950 je bilo na Primorskem veliko hiš izpraznjenih in tako sta kugila hišo malo nad našim počitniškim domom. Navajena trdega kmečkega dela je poleg svoje zemlje in živine pomagala tudi na okoliških njivah in počitniških domovih, ki so v šestdesetih letih zaživeli svoj razcvet.
Pred nekako osmimi leti je Cankarjeva postala oskrbnica našega doma. Ko o tem razmišljam, se mi zdi izraz "oskrbnica" za delo in ljubezen, ki jo ima Slavka do našega počitniškega doma, neprimeren, saj diši preveč šifrirano po katalogu del in nalog. V pogodbah o delu, katere smo z njo sklepali do prejšnjega leta, ko je končno postala redna delavka našega kolektiva, namreč nismo nikoli opisali njene ljubezni do roz in trte, ki krasi dom ter daje prijetno senco v vročih poletnih dneh.
Da ni malo dela, tudi v času, ko v domu ni gostov, bo verjel le tisti, ki ima hišo in vrt okoli nje, dočim si stanovalci blokov in stolpnic vse to le bolj težko predstavljajo. Na zemlji dela ne zmanjka, kot pravi Slavka, ker dela ni potrebno iskati, saj te zemlja sama kliče.
Poklepetala sva tudi o gostih doma. Kaj veliko ni povedala, da pa se čudi, kako človek cel dan poležava na plaži in se preteguje kot martinček na skali in se cel božji dan ne pritakne nobenega dela, tega ne razume. Tudi odnos gosta do doma spozna kaj kmalu in sicer še prej ne, pa v trenutku, ko jo, sicer bolj redki, zaprosijo za omelo ali kako drugo čistilno sredstvo. Ve, da gost s takšno prošnjo ne bo v sobi, na stropu ali steni pustil sledov čevljev. Nekateri pač ubijajo nadležni mrčes tako, da vanj meče-^. jo obutev, steno pa zadane-jo večkrat kot mrčes. So pa tudi posamezniki, ki so izkušeni v tovrstnem ugašanju luči in se prav nič ne razburjajo, če ob tem razbijejo stikalo.
Slavka si želi, da bi bil dom bolje vzdrževan tudi s strani tovarne, pri čemer misli predvsem, da bi morali zamenjati pohištvo.
0 njeni skromnosti, morda bi lahko celo rekli naivnosti pa govori tudi naslednji dogodek:
Ob koncu letošnje sezone sem jo povprašal čisto slučajno, kako je kaj zadovoljna z osebnim dohodkom, ki v sezoni znaša cca 8.000.- din mesečno. Pove, da ne ve, ker je zadnjo plačo prejela v juniju. Presenečen ugotovim, da
zaradi kadrovskih menjav v naši blagajni-dva meseca ni prejela osebnega dohodka, pa se ni nič potrudila, da bi povprašala, kaj je s tem. Odgovori, češ, saj mi bodo že poslali in res ne vem, ali je še kdo v naši tovarni, ki toliko časa ne bi povprašal po svojem zaslužku.
Ob koncu sezone se Slavki lahko le zahvalimo za njeno delo ter ji obljubimo, da ji bomo še v letošnjem letu o-mogočili ogled tovarne.
D.V.
Šport - rekreacija-
Naše športno - rekrea tivne akcije
Po počitniškem zatišju bodo v jesenskem in zimskem obdobju zopet zanimive razne rekreativne dejavnosti v okviru DO KTL.
Septembra smo se udeležili ŠPORTNIH IGER PAPIRNIČARJE SR Slovenije, katere so se odvijale v Medvodah v organizaciji AERO - Medvode in bomo o njihovih dogajanjih kaj več napisali v prihodnji številki Glasila.
Mesec oktober bo verjetno še dokaj topel mesec, zato nameravamo organizirati dva rekreativna izleta v bližnjo okolico, katerih se bo lahko udeležil vsak član kolektiva. Prvi izlet je predviden do Valvazorjeve koče. Nadalje bomo z ekipami sodelovali na raznih TRIM tekmovanjih in prireditvah.
Se posebej bo zanimiva aktivnost v zimskem času, vko-likor bodo snežne razmere ugodne. Tako bomo organizirali tečaj smučanja za otroke staršev zaposlenih v DO
KTL, katerega se bodo lahko udeležili tudi naši delavci. Poleg prvenstva DO KTL v smučanju, ki je najmasovnejša akcija KTL, bo v zimskem pe-riodu še tradicionalno sankaško tekmovanje izpod DOMA POD STORŽIČEM na katerem je udeležba vsako leto številčnejša. Smučarji - tekmovalci pa se bodo udeležili zimskih športnih iger papirni-čarjev SR Slovenije.
V zimskem obdobju nameravamo organizirati tudi tečaj za neplavalce, katerih je med našimi delavci prav gotovo veliko.
Tudi prvenstva DO KTL v različnih športnih panogah se bodo odvijala v tem obdobju.
Skratka, vsak član kolektiva si bo lahko našel del organizirane "rekreacije, kako jo bo izkoristil, pa bo to odvisno tudi od njega samega.
P.M.
Sodelovali smo na TRIM tekmovanjih...
Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana Center organizira vsako leto trim tekmovanja in prvenstva v različnih športnih panogah.
Tako se odvijajo prvenstva v malem nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, smučanju itd.
Večine teh tekmovanj se udeležujejo tudi ekipe Kartonažne tovarne Ljubljana, ki so v letošnjem letu dosegle zavidljive uspehe.
V	začetku leta smo se udeležili občinskega prvenstva v smučanju -veleslalom in teki, kjer smo v veleslalomu med moškimi ekipami zasedli 1. mesto, dočim so bile ženske na 5. mestu. V skupni uvrstitvi pa smo zasedli drugo mesto, takoj za ekipo Emone.
V	teku na smučeh še nismo imeli ekipe, pač pa so tekmovali posamezniki med katerimi je bil Železnik Veko na 6. mestu v svoji skupini.
Tekmovali smo budi v kegljanju (moški, ženske) in so moški zasedli 14. mesto med 23. ekipami, dočim so bile ženske na 9. mestu.
Med posamezniki se je še posebej odlikoval Kelnarič, ki je v posameznem delu tekmovanja na koncu osvojil 5. mesto.
Vidne rezultate dosega tudi ekipa nogometašev, ki nastopa vi. občinski ligi. Po spomladanskem delu tekmovanja je trenutno na 4. mestu z še dvema neodigranima tekmama. Tudi šahisti so tekmovali na sindikalnem prvenstvu Ljubljane, kjer so v III. skupini zasedli drugo mesto in le za eno točko zgrešili II. ligo. Vseeno pa je to lep uspeh naših šahistov, ki pa bodo v naslednji; sezoni nastopili precej oslabljeni, saj bo ekipa z odhodom Franca Cizlja in Ivana Žgajnarja močno oslabljena.
Seveda pa v okviru ZTKO nismo samo, tekmovali z posameznimi ekipami PaC pa smo tudi sodelovali na raznih manifestativnih prireditvah odnosno akcijah. Tako smo se udeležili "Pohoda po poteh partizanske Ljubljane", še posebno je bila uspešna ekipa KTL, ki se je udeležila partizanskega marša na 25 km, saj je zavzela 55. mesto med 260 ekipami.	.
(nadalj. na 1 3. str./
Nadalje smo se udeležili trim kolesarjenja, imeli smo na voljo kegljaške steze na kegljišču M. Perca in drugo.
Skratka, aktivnosti je bilo precej,
le te pa tudi niso izostale med delavci TOZD zunaj-Ljubljane, raj so s svojimi ekipami sodelovali v enakih trim tekmovanjih na svojem območju.
P.M.
mi, pa bomo tudi ostale umetnike, ki bodo aktivno sodelovali v akciji "MUCDO - SAJ M MOJE!"
V.B-.
MdgEMOGOHST =-=_TRIM_LIGA Lestvice po spomladanskem delu:
I. liga:
1.	Železniška postaja	9	7	1	1	41	:	18	15
2.	Sloga	8	7	0	1	56	:	17	14
5.	PTT	9	5	1	3	42	:	25	11
4.	Kartonažna tovarna	7	4	2	1	56	:	16	10
5.	Maximarket	8	4	1	3	23	:	26	9
6.	Rog	9	4	0	5	25	:	50	8
7.	Pravnik I.	9	3	0	6	18	:	37	6
8.	Hotel Union	9	2	1	6	13	:	27	5
9.	Iskra telensatika	9	2	0	7	16	:	40	4
10.	Projektivno podjetje	9	1	0	8	22	:	50	2
»Razvedrilo«
»Humor«
»Humor«
Halo za šalo, pa tudi zares JEDILNIK ZA DRUŽBENO PREHRANO
v delovni organizaciji
jjladne predjedi
Nabodalo iz skupnih služb s prilogo "tozdovski očitki"
Ocvrte občinske direktive Ocvrt zaključni račun z resolu-cijsko zabelo
Solate
Solata iz delegatskega gradiva Kisli direktorji na kolegiju Polnjeni diskutanti v olju Masaža mišljenja v razsolu Vloženi funkcionarji
Sladice
š&ktald
Vprašanje: Ali res poglabljamo-sodelovanje s tovarno- "Goremjs-Vtelenje"?
Odgovor: Da, sicer ne na področju prodaje naše embalaže, ampak na prevzemu tebmo-logije izdajanja odločb o premeščanju: režijskih delavcev v proizvodnjo. x
Vprašanje: Iz "projekta" timsko-matricne organiziranosti delovne organizacije izhaja, cfe mora biti vsak delavec dvakrat podrejen. Kaj to pomeni?
Hladni kačji pogledi Haslo na glavi Luknjasti karakter sir Nerešeni problemi v solati Nariban član delavske kontrole Liani komisije za ugotavljanje Premoženja iz zamrzovalne skrinje
^ogovor na štiri oči s praznimi obljubami
Hladni medtozdovski odnosi
Jpple predjedi
Hitro pečeni pripravniki Hižota z ribicami iz tajništva Eizze na način "skupne službe"
jahe in enolončnice
Jezikova juha s cmoki v grlu Kisla juha iz prispevnih sto-
urezmesna delavska mineštra Lahka zelenjavna juha "družbeni
standard"
^veja vodstvena juha
Krepka disciplinska juha s šefo-
Vskim prežganjem
Krpice v karakterni juhi
Sgtovc jedi
9°sPodarstvo v pikantni omaki interni obračun na lovski nač °ddelčni referenti v vodeni o maki
^hdmazano priporočilo na jugo slovanski način elečja glava z vodstvenim pr Javora
?®včna mučkalica Plitev viška na hajduski nač aJniSki možgani z jajčki
Pravilniki s suhimi figami. Ro-lada iz brezhrbtemičarjev Trikotna torta "skupne službe", polnjena s kremo a la pomočniki direktorja in prelita s tozdov-skim želejem
Sladko režijsko življenje Tajnica v srajčki Medeni referendunski kolački Mlečni SIS-i s prispevnimi rozinami
Sladke seminarske rezine Pijače
Znojni čaj iz ncposredie proizvodnje
limonada "referat"
Koktajl "sistematizacija delovnih mest"
Otorekovaina kava s smetano (Iz glasila Stavbenika Koper)
STISKA SVOBODNIH UMETNIKOV
Da na tržišču primanjkuje nekaterih artiklov nam je znam. V težavah so se znašli tudi umetniki, ki svoje doživljanje sveta izražajo s čopičem in barvo. Seveda je zaradi uvoznih omejitev težko dobiti kvalitetne barve iz tujine. Pa tudi to. za iznajdljivega imetnika ni problem. Sliko, ki jo objavljamo je "neznani umetnik" spacal na kovinskem-pekaču, naneslo barv je uporabijal_mast, olje in ostanke hrane; na žalost pa je za svoj ateije (porabljal počitniško hišico št. 6 na Cresu v eezomi 1982.
Ker se o avtorstvu še prepirata dva potencialna kandidata, bomo ime avtorja objavili v prihodnji številki Glasila. Objavili in če bo možno aprteili tudi s slika—
Odgovor: Hudi to, db bomo imeli dvakrat več' nadrejenih.
x
Vprašanje: V lanskem letu smo-relativno slabo poslovali, ali to kaj vpliva na letošnje rezultate?
Odgovor: Seveda, primerjave letošnjih rezultatov naprsni lanskim so čudovite.
x
Vprašanje: V Beogradu imajo akcijo "Imaš hišo - vrni stanovanje!". Kakšna parola pa velja pri nas?
Odgovor: "Bctoil šemi stanovanje -torej lahko gjrem (iz KTL namreč).
x
Vprašanje: Ali ima povečana fliuk-tuacija (odhod delavcev) v BSSS ikakšme posledice?
Odgovor: Seveda, zaradi črtanja starih in vpisovat ja novih sodelavcev bo interni telefonari, imenik izšel večkrat kot "Glasilo".
x
Vprašanje: Zakaj smo našo tovarno preimenovali v HCTL, industrija papirja in embalaže?
Odgovor: Ker je poraba papirja za neproizvodne potrebe prerasla izdelavo embalaže.
mm
1) Vprašanje:
Zakaj na stranišču provizorijo (Kotnikova 2) večkrat primanjkuje BBLSTOL papirja?
Nagradna križanka
Med pravilnimi, resi tvam-i bo izžrebanih 5 magrajracev:
1- nagrada
2.	nagleda
3.	nagrada 4l. nagrada 5. nagrada
500 din H00 din 3D0 dim 200 dim 100 dim
Rešitev oddajte osebno- ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako "Nagradna križanka* na naslov:
"Oddelek za samoupravljanje im imfftormmrmioe, Ljubljana. Čufarjeva 16, najkasneje do- 6.10.196*3.
FRAVILIIIA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA 8/83:
Vodoravno:
kopanje, Pr, v morju, ure, arhipelag, rt, Vinaver, Irka, nonet, špas, cev, rob, Ejgipčami, lemo, atomija, Rasputim, eliksir, Hram, trata, lila, ake, Tao, uk, kollcta, Remij, Nem, igla, maser, O, okami, Baez, Ntol, Vir, ortografljja, Ae-tij, Uhan, na, Dalj, tir, plaži, Via Mala, Murm, ER, ogib, nagec,
(3, rane, Anubis, klan, la, PS, modras, Zoram, ajvar, jam, UidigJMt, iva, osa, termiti, cevi., IMjaniovšIc, bor, ukor, Nial, sla, Eten, Peecs, oro, Na, priroda, Abeli, Mae, Tivat, mistika, jadrnica, RK, car, kolesa, Ari, amo, TM, linija, lRea, BS, gad, edin.
Geslo križanke se glasi:
"LETUJMO V POČITNIŠKIH KAPACHE-TAB KABTONAZNE TOVARNE!"
Reševalcem zadnje križanke se opravičujem, da je določeni rok 2.9.1983 bil neprimeren, saj je bilo zaradi zamueče v	Glasi-
lo med delavce razdel jencu šele 5. in 6. septembra r zato smo tudi podaljšali rok sprejema rešitev do 13» septembra.
Izmed 36 rešitev je Peter Češ izvlekel naslednje pravilne rešitve, katerih reševalci prejmejo naslednje nagrade:
1.	nagrada	500	dim
Rtojjc Jože, TOZD PAKO
2.	nagrada	4X00	dim-
Pekle Vladimir, BSSS
3.	nagrada	300'	din
Videnšek Drago, BSSS
4i_ nagrada	300	din
Kobasič Ivanka, BSSS 5. nagrada	100	dim
Pavela Vanda,
Uredništvo
Odgovor:
Ker še vedno drži pregovor, da je kovačeva kobila vedno- bora.
2} Vprašanje:
Kako- delavec v razmnoževalnimi BSSS ugptovi zunanje vrememrice razmahe, ne da bi pogledal skozi akno?
Onfepvor:
Ebostavno po- številu obitilto-valcev.
V dležju pr-ide' samo- kurir iz vložišča, v lepem vmonemui pa ima vsaka pisarna svojega "kurirja"-
Dečman
Nagradna križanka