"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugos!av Federation, S. P.--Manilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - glasilo - -prosvetne matice j. s. z. ST. — NO. 1534 ■ ■Mer, Orcrnibrr 1». IIMTT. ,« ,bf »ffir, Ikleag«. lih. ««jak — obtoženci sami so j'h priznali. Priznali so tudi prosekutorjevo trditev, da so paktirali s faSisti v namenu, da se v Rus:jo povrne kapitalizem. Tega jim nihče ne verjame, in bi menda javnost v inozemstvu ne verjela, pa če bi bilo še tako res. Leon Trocki, ki je dobil pred (Nadaljevanje na 2. strani.) čikaški demokratski politik Frank V. Zintak je bil prit ran po dolgem Času na sodišče vsled poneverbe javnega denarja. Ko so ga le izpraševali, je pojasnil, da so tudi sodniki jemali pri njemu na posodo iz ljudske blagajne. Pa so utihnili! Tako je v vsakem slučaju. Nemški diktator Adolf Hit-j tudi prejšnje nemške vlade, ali ler je spet začutil potrebo, da j so bile premehke in se niso u-odgovori svetu, kaj misli in ho- pale zaveznikom pokazati ro-če. Odgovoril pa je na zahteve ge, kot si jih upa Hitler, za mir le, da je bila Nemčija "Osvobodil sem moje Ijud-vsikdar mirovna dežela, in da stvo," je rohnel v parlamentu, je trditev zaveznikov, ki so okrog šestdeset milijonov lju-Nemčiji naprtili krivdo za sve- di je poslušalo. "Nemčija je tovno vojno, več kakor laž. V daneil spot enakovredna drža- svojem govoru pred poslanci nemškega državnega zbora prošli teden je Hitler deja Veliko grmenja, malo dežja, da je izbrisal ta madež krivde, denar pa ostane v tujih žepih, katerega so se skušale iznebiti MESTO" ho pri h od n i i roman, ki fta pričnemo priobčevati v "Proletarcu'* h ih-iltodnjo številko. Spisal na ie \ al er i jati Pidmoftylnyj in za na* list prevel Tone Seliškar. va, spoštovana, upoštevana in mogočna kakor še nikdar prej," je rekel Hitler in milijoni so ploskali, vzhičeni in na-vdušpni, nevedoč, kaj se godi po ostalem svetu. Francoski premier Leon Blum je par dni prej nego je Hitler nastopil v svojem "parlamentu" oznanil svetu, da je Francija pripravljena na sporazum tudi s fašistično Nemčijo, pod pogojem, da Hitler določno pove, kaj hoče in ako je pripravljen na sodelovanje za u- trditev mirovnih odnošajev med vsemi deželami. Kot po navadi, se je Hitler določnemu odgovoru izognil in trdil, da je bila Nemčija v prošlih letih edina dežela, ki je razorožitev resno predlagala in navedla v ta namen konstruktivne predloge. Toda ostale velesile nemških predlogov niso upoštevale in tako je moral nastati "tretji rajh" in z I n jim povrnitev Nemčije v ospredje velesil. Določne točke Hitlerjevega zadnjega govora so, da zahteva povrnitev kolonij, čeprav I jih ne rabi, dalje, da se mora enkrat za vselej izbrisati trditev, da je Nemčija povzročila evropsko in svetovno vojno, in da Nemčija nikakor in pod nobenim pogojem ne sklene mirovnega pakta, v katerem bi bila vključena tudi sovjetska Unija. Navedel je celo vrsto dežel, vključivši Jugoslavijo, f katerimi je tretji rajh pripravljen skleniti prijateljsko zvezo, izognil pa se je Čehoslova-ške, katero misli napasti čim se mu bo zdela priložnost, prezrl je tudi Litvinsko, s katero je skregan in ji hoče vzeti njeno pristaniško mesto Memel, kar pa se tiče USSR. je dejal, da sploh govora ni, da bi se mogel "civilizirani" tretji rajh podati v pogajanja z "boljševizmom". Zavpil je, da se bo Nemčija borila proti njemu, kajti "boljševizem je strup ža "civilizacijo . . .". V Parizu in Londonu niso Hitlerjevega poslednjega govora prav nič veseli, ker vidijo, da išče edino le prilike za nove provokacije. DELAVSTVO SE MORE ZANESTI EDINO NA SVOJE ČASOPISJE! Kolike važnosti je za delavce delavsko časopisje, se je pokazalo spet v velikem industrialnem boju med unijo avtnih delavcev in mogočno družbo General Motors. Vsi kapitalistični časopisi so prinašali poročila o stavki v taki luči, kot je bila všeč in v korist kompaniji. Edino delavski listi so v tem, kakor v vsakem prejšnjem industrialnem konfliktu, poročali o njemu pošteno in zavzeli proti družbi bojevno stališče. Nji je služil ves kapitalistični tisk. Za posebne članke in oglase proti uniji je potrošila več sto tisoč dolarjev in lagala v njih, da se postavlja za koristi delavcev, katere skuša dobiti pod svoj klobuk in jih izrabljati "zunanja unija". Slovenski delavci, pomagajte širiti "Proletarca", ki zastopa in brani na celi črti vaše razredne interese! PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. "VESOLJNI POTOP" IZHAJA VSAKO SREDO. 1 Mlaja J«|*»lov*Dilia DvUfika Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedi njenih državah ca »elo leto $3.00; za no) Ut* I četrt leta $1.00. Inozemstvo: za ee!o leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v na*em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* v itevilki tekočega ted"- proletarec Publiahed every Wedne«day by the Vugos av Workmen'» Publishing Co , Inc. | Esta-b':t«hed 1900. Editor...................... Business Manager............ .........Frank Zaiti. . . . .Charles Pogorelec. S U BSCRIPT1 ON RATES: United Statea: One Vear $3.00; S:x M nths $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Yenr $3.50; Six Months $2.00. KOMENTARJI Kolikšna je Jugoslovanska cialistlčna zveza? Pojasni p r o l e t a r e c 2301 S. L-.wnd.le Ave. Telephonet CHICAGO, ILL. ROCKWELL 2»64. Kam l>o sel denar—? ! soc ju lisi ie na /.veza: rojasiiii Salament, kako to vpraša-vam uredniški članek v Ameri-!»je roji po Lojzetovi glavi! kauskcm Slovencu, ki pravi Pride na šiht v" uredništvo med drugim: "Slovenski soc i a- in napiše oditorial: "Kam bo listi v Ameriki niso tako števil- šel denar?" Nasledn ji dan g% ni, kakor bi si kdo domišljeval. ponovi z drugimi besedami? i Vsa jugoslovanska soc. zveza Saj menda ni tako zabit, da Meje s Hrvati. Srbi, Macedonci ne bi vedel: Denar j«* sel in bo !n če vključimo še Arnavte, k >- šel ed;n > v namen, za katerega maj nekaj sto (članov)'*. j je bil zbran. <*v bi gn zbirali • za Baragov spomenik, bi šel v Clevelandtlki mestni svet je'nabrani namen. Ce pa za zvo-j z volil na izpraznjeno mest >| nove v Dolenji vasi pri Ribnici, novega konciJmaiia. PrejAnji-j *>> tfa poslali tamka jšnjemu jc 1)1 demokrat. njegova fajmo.štru. ako ga imajo. t'e za m'Ho pa je bil i-z/oljen repu- faro sv. Vida ali za surpris» blikartec James H ude s "in t> Party Fathru Jagru, bi ga isto-radi izdaie v demokratskih vr-Itako izročili v nabrani namen, stah", kakor v gnjev u in ža- zbirali v pom >č o:J-n, losti konstatira šentklairska ki so vodili propadle banke, bi "Domovina". V tolažbo ji je. Ka dali njim in jim rekli, "bog Hitler je veliko govoril in ničesar obljubil vam plačaj, ker ste tako fino gospodarili!" In ce bi ga zbi- V povodnji. ki je zadela stotisoče prej»»alsev ob reki Oh o in nato ob Mississippiju, »o vraževerni ljudje ponekod začeli širiti "izrodilo", da je to I nov "vesoljni potop". Povodenj v teh krajih ni bila *« nikdar tolikšna in v takem obir|U kakor prošle tedne. Par »lo ljudi ja utonilo. Na »liki je i kraj blizu Deckarja v Indiani, kjer je voda narasla do streha gospodarskih v nagrado, da bo potem pristal na trajen mir v Evropi. Tudi j p0,|0pij. Francoski premier Leon Blum je nedavno apeliral na Hitlerja, da naj položi svoje karte na mizo in pove,koliko zahteva da so vsi "naši" (slovenski) k »ncilmani glasovali za regu- ^H larnega demokrata. Bil je po-|rali za "kulturni pljuvalnik" v rtiM le z »Tiim glasom. Am-j i^ojzetovem officu, pa bi ček pak pitanje je: Kaj je laren" demokrat? Hm — to, d i hlapcu je mašinit — J. P. v Angliji bi radi bili na čistem o tem, je dejal v njihovem imenu Leon Blum. Jugoslovansko stavbin- ^ani direktorja Loj'** Pire se je mahoma navdušil za stavkarje. Denar. Jti Joško Oven," vleče>° 44*> f/,ni,kar Jn Frank stavkarjem! In pa revnim ski v času njegovega govora ustavljeni vsi obrati v Nemčiji. Miru ni obljubil. Sovjetska Unija in Ceho^lovaška sta mu še trn v peti. Strmečemu svetu je tudi naznanil, da je Nemčija danes najbolj demokratična dežela na svetu. Na 1. aprila bi bile take "šale" dopustne. "Komentarji" ho mi jako v&eč. Potre!)no jc bilo, da ste iih obnovili. — M. K., Farrell, Pa. a Louis Zorko predlaga urednikoma "A. D." debato z ozirom na njuno natolcevanje o kolekti za špansko ljudstvo pod lojalistieno vlado. Cas h tako debato bi bil po nepotrebnem porabljen. Pristaš' demokracije bi ili z debate prav tako pristaši demokracije, kakor bi prišli na debato, in klerikalci — pristaši fašizma — bi odšli ven z enakim fašističnim prepričanjem. Podrobno socialistično delo IN- VEC TEGA DELA bo naijbolji odgovor in najboljša akerija. a "Vsa znamenja kažejo, da bo leto 1937 leto prosperitetts." Tako piše "A. D.", torej je re«. a >Taš poročevalec v nebesih poroča "Komentarjem", da se IvanCarkar svlno vzrujava nad špe tirom radi njega, ki je po malem zašel iz metropole celo v ljubljansko mestno zbornico. Cankar se zelo huduje tudi nad kulturnim vrtom in pravi, da je njegova so ha v njemu vse oreveč izpostavljena prepihom in s tem nevarnosti prehlada. Razburjenega Cankarja sta se ne združi z nikomur smith Chicago, III. — Na občnem ■ Jugoslovansko stavbinsko in skega dnevnika" na St. Clairjii i končno potolažila kl jučar sv. je jako plitek. V dokaz za to Peter in arhangel Gabrijel, m dru-žinam v metro- trditev citiram sledeče iz nje- kar so vsi trije odšli v nebeško govega uredniškega članka: točilnico in se napili rajske "Če bi naši "rdeči" kolektor- k um tiara _ .1 P Za odpravo profita v vojni Kapitalist Alva G. Blanchard v Loumiani je pripravljen sodelovati z vsemi drugimi v kampanji za odpravo profita na račun oboroževanja. Svojo ponudbo je oznanil z oglasom v čaAopieju. On smatra, če se bodo vsi ravnali po njegovem nasvetu. bo oboroževanje prenehalo in nastala bo zajamčena doba miru. Alva je pač ne le velik optimist, ampak tudi velik otrok. Kdo kontrolira munieijsko industrijo v Italiji in Nemčiji? Kajpada, vodi jo vlada! Francoski, če&ki in drugi kapitalisti to poudarjajo in svare vlade svojih dežel, da se naj "pripravijo". Pa se pripravljajo, vključi vsi vlada Zed. držav, ki trosi danes več za oboroževanje, kot je ta debela trosila kdaj prej v mirni dobi. Kapitalistom je to zelo \^šeč, kajti prilik za dobičke ne bodo zavrgli, pa če jim Alva še tako pridiga. Diskreditirana dinastija Komaj je poleglo zanimanje za škandal odstoplega angleškega kralja Edvvarda. že je v kaši Edwardov brat "duke of Kent", ki se je baje naveličal .svoje žene Marine z grškega dvora in se spustil v razmerje z neko drugo damo. Storil je tudi neumnost, da je šel z njo k vedežu, ki prerokuje srečo s čita-njem potez na obrazu. Tu ga je spoznal neki časnikar in fotografiral. In zdaj — kajpada — nov "škandal". Civilna lista in drugi dohodki angleškega kralja znašajo precej nad milijon na leto. Odstopli kralj bo prejemal iz državne blagajne par stotisoč na leto. Enako prejema visoko rento "duke of Kent" in drugi člani angleške kraljeve hiše, da lahko žive, kot se za tako visoko gospodo v bogati Angliji spodobi. Toda ali je vredno, da vzdržuje te brezdelneže z milijoni, dočim brezposelni delavci stradajo kruha? Angleži so vzlic svoji demokratičnosti v tem oziru najbolj starokopitni in nespametni. ni tajnik Harry Bross poročal, da je ta ustanova krizo srečno prestala in da postane v gospodarskem oziru v letu ali dvema >pet toliko m u'na. da bo ^Hi plačevala vsem vlagateljem do 2 ali P° polnoči. 1 odstotke obresti. | Direktorij «e i* konstituiral znašal čisti dobiček to- zadnji ponedeljek. Za novega a dobe vlagatelji naj- tajnika ie bil -zvoIm m Donald lansko poletje. Udeležba na prošlem obenem zboru je bila večja kot po navadi in seia ie bila končana že ob 11. uri. Včasi je trajala pr zadevanja Roosevelta dobi- ne bilo sirot in revnih družin." čenia Ii delo in zaslužek ... pa se je nad naš narod vsulo krdelo u-n.ču joČih kobilic rdeče barve in izmozgali iz njega nekako $15,000." (Po vda rek moj.) — J. P. edve-Ivan tjo, da so sumni-na njihova po- najmanj Lani je liko, d manj dva odstotka obresti. En odstotek obresti jim je bil že J. Lotrich. On je aktiven član te ustanove že mnogo let. Iz- izplačan, drugega dobe mese- j»vjja. da bo storil vse v svoji Influenca zdaj nemški - eksport! V epidemiji 1. 1018 so rekli influenci "španska influenca", dasi se ni razširila iz Španije. Epidemija influence, ki je vzela prošle tedne v tej deželi in drugod po svetu tisoče življenj, pa se je pričela, kakor pravijo v Evropi, zadnjo jesen v Nemčiji in se je nato razlezla v obme jne dežele in iz njih po vsem svetu. Nemško trgovina je lahko bojkotirati. Ampak ne nemške influence. To smo dobili, ne da bi jo kdo hotel. Tretje poglavje iztrebljavanja starih boljševikov v Sovjetski Uniji • ca februarja. I)a«trieh in izjavil, da ?o poslovne knjige v redu. Pojasnjeval je tudi posamezne postavke v računih. Poslovne knjige so pregledali tudi računski izvedenci (a-kountanti). Občnemu zboru je predsedoval predsednik direktorja Joško Oven. V direktorij je bilo treba izvoliti štiri nove člane. Kandidirali so, Frank Udo-vič, Donald J. Ix>trich. Chas. Pogorelec, Anton Trojar, Justin Zaje, Jacob Zupan, J. K:>-chevar in F. Terselich. Izvoljeni so bili Udovič. Lotrich, P >-gorelec in Trojar. Poleg teh so jštenja več kakor zlobna. Vsak * i cent. ki ga debe omenjeni v Ivan Zupan, urednik (ilasi- Cankarjevo ustanovo, je zava-la KSKJ, je dobil poročilo iz rovan. Upravne stroške, ki so Pariza (ali pa ga je po svoj? neznatni, se pokriva s posebni-Tako piše urednik "Ameri-1 kopiral bogve iz katerega 1-1 mi viri. Ako akcija ne bo uspe-ške Domovine". sta) o situaciji v Španiji. Med la. dobe naročniki in ustanovni V istem članku pravi: drugim pravi: člani nazaj vse do zadnjega Mar naši rdečkarji ne vedo, "Revolucija proti španski ao- centa, ki so ga uplačali. Pri "da imamo v Clevelandu med cialisl<čni vladi se je začela na Pirčevih institucijah tega zatr-našim lastnim narodom stoti- večer 17. julija. Punt se je za- dila ne morejo dati. ne in stotine potrebnih družin, čel v Maroku, toda so sc katerim bi vsak dolar prišel kmalu dvignili Španci na pol-C h ič a vru. Za preds e d n ika je hiinsmiljeno potrebno ..." , otoku, ko sc je prebivalstvo, "kulturnem vrtu Joško Oven Tako torej? Komaj je napi- mest Buraros, Pamplona, Sara-in za blagajnika Frank Udo- sal. da je nas "demokratski" gosa, Oviedo, Cadiz in drugih v'č. Člani direktorija. katerim prezident izvlekel iz depresije mest pridružilo nacionali ie termin potekel. «o John in smo spet pričeli hraniti — stom." GradLšar, Anton Kocjan in! halo, pa pozabi in postavi svo- Ivan želi priti v nebesa, če Frank Udovič. Gradišar in Ko- jo prejšnjo trditev naravnost umrje nepreviden, se mu to ne; cjan nista več kandidirala. na glavo 7. . j bo posrečilo, razen, ako bo Podpredsednik je Frank * skušal zmerom pisati po pra- Sm:th. i Kristan je dobil $15,000 iz viei in v ljubezni do svojega Urad tega društva o-tane na fonda JRZ, i>otem se je poklo- bližnjega. 2634 S. Lavvndale Ave. Novi nil kralju in dobil .ie mastm meči. da postane to eno najboljših in najvarnejših stavbin-skih in posojilnih društev v Rojaki, ki so se navduševali Vsa stvar je. koneem konca iako žalostna slika kulture na v katerega kida gnoi "Ameriška Domovina". Pa Bog z vami! "Naši liudje pod Mussolini jem" tajnik bo izvrševal svoje posle službo. To citiram iz uredni- v tem uradu. - skega članka "Ameriške Do- za Pred zborom so nekateri del- movine" z dne 26. januar ja. j nemogoči penizijski načrt ter ničarji smatrali, da bo za var- Take bedastoče pridejo edino napadali nas, ki smo jih sva- nost društva najboljše, ako se :z na jzlobnejših kreatur. Isti rili, naj ne nasedajo šarlata "Ameriška Domovina" z dne 27. januarja priobčuje pod gornjim naslovom uredniški članek, v katerem ocenjuje ne-dr. Townsenda in njegov! ko knjigo, ki je bila napisana združi s katerim močnejšim, ki, člankar svari nabiralce pri-je federal: ri- čne kontrarevolucije, da bodo šla v upoštev, ker je bilo i/, p >- zatoženi, ker so nekateri izmed ročil razvidno, da je za vse | njih prejemali, ali pa še pre-vlagatelje najkoristnejše, če jemajo relif, ali pa so uposleni JSPD ostane samostojno in se pri VVPA. V denuncijacijah je postavi na trdne noge s svojimi dot čnik ekspert — to je poka-močmi. — Poročevalec. zal v času svetovne vojne . . . KAMPANJA PROTI PREDSEDNIKU C. I. O. JOHN L. LEWISU (Nadaljevanje s 1. strani.) nekaj tedni zavet je v Mehiki, trdi, da je obravnava v Moskvi nadaljevanje farse, ki jo je Stalin v svoji desperatnosti pričel prošlo poletje, in da bodo obravnavi, ki je bila končana 30. januarja, kmalu sledile druge, prav tako senzacionalne in neresnične. Jetniki so zanjo Že pripravljeni in bodo krivdo prav tako priznali, kakor so jo v prejšnjima dvema. V zadnjem procesu je bil o-značen Kari Radek za enega najhujših konspiratorjev, Gre-gorij Sokolnikov pa je bil imenovan na drugem mestu. Radek je lani v uredniških člankih zahteval smrt za druge, zahtevi sovjetskih časopisov in tovarniških svetov. Niti ne Gre-gorij Sokolnikov. Trinajst drugih pa je bilo obsojenih v smrt. Sovjetska Unija si s to obravnavo ni pridobila na ugledu. Očitno je, da je v nji do demokracije še dolga pot. Neglede, kako je kdo izmed obtožencev kriv — je jasno, da so taki incidenti mogoči samo zaradi diktature, ki ne dopušča nikake opozicije. Glavna potreba USSR je naklonjenost vseh, ki so jo pomagali graditi. Ako pa bo imela v svojih mejah takorekoč svoje najsposobnejše ljudi med sabotažnlki, bo to zanjo v slučaiu vojne ja- dasi je tajno paktiral z izda- ko slabo. Kajti obravnave in jalci, ako je Višinski v pra- smrtne obsodbe ne pomagajo vem. Zdaj ga vlačijo iz *ieče k zvestobi, ampak obratno, kar v ječo, a na smrt na poslednji obravnavi ni bil obsojen, kljub nom, lahko danes uvidijo, da smo bili v pravem mi — ne oni — kakor še v vsakem slučaju, ko smo skušali odvrniti ljudstvo od raketirjev in drugih zapeljivcev vseh vrst. a Sedanji urednik "Enakopravnosti" je trd oreh. Pirčeve klešče so nanj na vso moč pritisnile, Debevec ie pomagal, a ga niso strle. — J. P. a Jaz takole povem: Salvation Armv naj zbfra za kar je bila j ustanovljena; Rdeči križ isto. Kapitalisti naj prispevajo za uboge, posebno za v uimah prizadete. kajti drugače bi jim ubogi sami vzeli s silo še več kot pa dobe tako. Zavedni delavci pa naj prispevajo za svoje a k eje, kajti če jih oni ne v prid primorskih Jugoslovanov in zoper zatiranje, ki ga izvaja nad njimi Mussolini. Navdušena je za knjigo, ker obsoja zatiranje, ki je zadelo Slovence pod Italijo. To je ena stran slike Ameriške Domovine. Druga njena *tran je navduševati je za fašizem v Španiji. ki ga podpira isti Mussolini, kateri zatira Slovence v okupiranem ozemlju jezikovno, gospodarsko in politično, Italijane pa si je zasužnjil politično in gospodarsko. Besedi "svoboda" in "demokracija" sta pod Mussolini jem zbrisani iz italijanskega besednjaka. Prireditev v korist Proletarca v nedeljo 28. februarja. Chicago, 111. — V nedeljo 28. februarja bo v dvorani S. N. P. J. velika prireditev v ko- bodo podprli, jih ne bo nihče rist "Proletarca". ki jo aran- drugi. — Nace Pinev Fork, O* žlembcrger. ž ra klub št. 1 Spored objavimo v kratkem. Vstopnice v predprodaji so po 35c. — P. O. ČEH0SL0VAŠKA DRUŽBA "BATA" ZASIDRANA TUDI V JUGOSLAVIJI V rehoslovakiji je kapitalist j ga čevljarski mojstri stare sor-Bata razvil masno produkcijo!te in male čevljarske tovarne oblival kot na primer v tej dc- bi morali z u met i. v Moskvi'dobro ra- John L. L*wii, ki je bil lata 1932 ia agitator za rapublikantko stranko in njenega predtednlikega kan« didata Hoovra, je rdaj e kapitalističnem časopisju sli* kan sa "militanta", "levičarja", ca orodja komunistov, izpodkopovalca temeljev ameriike ustava, ta oviro rat» mahu prosperitete itd. Propagandni biro korporacije General Motors se je odločil, da ga oblati v javnosti to* liko, da na bo "nikomur več nevaren". "Nikomur več" pomeni vse kompanije, ki se zedinjeno bore za prepre* čenje orgaprziranja amerilkih delavcev v unije. General Motors je potrošila v ta rumen poslednje tedne ie par milijonov, deloma direktno ?a propagando, in indirektno, krr izgubi na dobičku vsak dan visoko vt ot o. Njeni ravnatelji smatrajo, da dobe ves sedaj iz- £e] j |{enry Kord niHSIlO i/d '!()-gublj;*ni profit nazaj v teku eneka ali dveb let, in to .... ... . j » , ,, . vanje avtomobilov. Bata kon- * obrestmi vred, po-i pogojem seveda, ako se Jim po- sreči zruiiti unijo. Te se boje bolj kakor hudič krita, trolira 11 a 2al. da mnogo delavcev te resnice ne zapopade in po- čevljarske Češkem skoro jugoslovanskega kapitala nikakor ne morejo iztrgati, neglede, kako si prizadevajo. Prizadevajo se zares, in rezul-vse tat— kakšen je? Družba Bata tovarne in ko se jc magajo — komp-niji! Kapitalisti nikdar ne pljujajo *|lltrdil tu, je pričel z ekspanzijo vilo svojih prodajalen v enem lastno skledo. Oni so složni, kadar so v boju zoper de- y ^ {Mv]e y (lržavah lavce. Ce bi delavci storili »sto, bi bile stavke nepotre* j0 {)]] (,dpn K|aVnjh koilkureil- bne, ker bi bile dobljene ie predno se bi pričele. Na ameriškim Čevljarskim tej sliki na desni je John L. LewU, predsednik unije družbam. V Jugoslaviji je premogarjev in odbora za industrialno organizacijo, ki priboril S podkupninami, " pO-odgovarja na vprašanja časniikih poročevalcev. je v Jugoslaviji jiomnožila ste- letu s 410 na 515. Kapital, ki ga ima Bata investiranega v Jugoslaviji, znaša nad 107.-000,000 dinarjev. Dobiček se kajpada steka Bati in njego* l it i ko" in triki monopol, ki mu.vim ljudem na Oeškeni. A. SERAFIMOVIG ZELEZNA REKA ROMAN IZ C1V Prevel iz ruščine (Nadaljevanje.) Pogledal jih je ljubeznivo s svojimi modrimi Očmi in v njegovo srce se je vsesala misel: "Niman ne očeta ne matere, ne žene ne otrok, ne bližnjih ne sorodnikov, samo te ljudi imam, ki sem jih iztrgal smrti iz krempljev! V domovino sem jih pripeljal! Takšnih pa je na milijone, takšnih, ki imajo okrog vratu zanko. Za vse te se.hočem bojevati. Tu je moj oče, moja mati, moja žena, moji otroci . . . Vse te tisoče, te desettisoče sem obranil pred smrtjo!" V njegovem srcu so goreli plameneči ognji. Spregovoril je: "Sodrugi!" Beseda mu je zastala v grlu. Velika množica mornarjev se je namreč zagnala, odrivajoč vojake na levo in desno, proti vozu. Vsepovsod modre čepice, črni plapolajoč*i trakovi. Mornarji so si silovito s komolci utirali pot ter so se vedno bolj bližali vozu. Kožuh jih je mirno gledal s svojimi sivimi očmi, ki so se zdajci jekleno pobarvale. Njegov obraz je ojeklenel, čeljusti so se mu stisnile. Prav blizu so že. Samo še tenka vrsta vojakov jih loči od voza. Vse naokrog so preplavili. Kamorkoli pogledaš, povsod vidiš le modre čepice in plapolajoče trakove. Temni voz s Kožuhom sli<či otoku. Neki močan, širokoplečast mornar, ki je imel okrog in okrog pasu obešene ročne granate, dva samokresa in nabojnjače, se je prijel za rob voza. Voz se je nagnil in zaškripal. Stopil je h Kožuhu, vzel 'je modro čepico z glave, je ž njo zamahal ter zakričal s hripa-vim glasom, ki je izžarjal morski veter, solno daljavo, pijanost, blazno drznost in lahkomiselno življenje: "Sodrugi! Mi mornarji, mi revolucionarji odkritosrčno priznavamo pred Kožuhom in pred vami vsemi, da smo mu na vse mogoče načine škodovali, da smo mu metali polena pod noge, ko je reševal ljudstvo . . . Uganjali smo vsakovrstne svinjarije. Nismo mu pomagali, samo obrekovali smo ga, zdaj pa vidimo, da smo mu delali krivico. V imenu vseh tukaj zbranih mornarjev nudim našemu so-drugu Kožuhu roko ter mu iz vsega srca in pošteno izjavljam: Krivi smo, odpusti nam!" Na stotine močnih rok ga je potegnilo z voza. Začeli so ga metati kvišku. Kožuh je letel kvišku ter zopet padal na njihove roke in zopet letel kvišku. Stepa, nebo in ljudje, vse se je v njegovi glavi vrtelo. "Ti vražji tiči! Ves drob mi bodo zme-šali!" Od konca do konca je bobnelo: "Hura! Živio naš stari! Hura! W Ko so ga zopet položili na voz, se je Kožuh malce opotekal. Njegove oči so se zopet pomodrile, so zopet oživele ter se lokavo ukrajinsko smehljale: "Ti vražji cigani! Imenitno so se izmazali! če bi me kje drugje takole dobili v roke, bi nedvomno nikdar več ne zobal češenj!" Njegov železni, prerjaveli glas je oznanil: "Kdor bo o preteklosti govoril, bo zanko okrog vratu dobil!" Še mnogi govorniki so hoteli govoriti, zakaj vsakdo misli, da je tisto, kar namerava on povedati, najvažnejše, misli, da bi moral, če bi on tistega ne povedal, propasti svet. IosestVrt!" "V rit naj me pišejo, ne pa posestva..,." "Ali si slišal, Panasjuk, da so v Rusiji ustanovili rdečo armado?" "Kakšna pa je?" "Resnično rdeča. Rdeče hlače imajo, rdeče srajce, da, celo rdeče čepice .. . Rdeči so zadaj, spredaj, zunaj in znotraj Rdeči so kakor kuhan rak!" "Ne čvekaj neumnosti!" "Prav zares, govornik je povedal." "Jaz pa sem slišal, da ni v Moskvi več vojakov. Baje so tam sami rdečearmejci." "Mogoče bomo tudi mi dobili rdeče hlače?" "Pa tudi stroga disciplina je vpeljana!" "Večja disciplina nego je pri nas, ni mogoča! Odkar nas je hotel naš stari našeškati, hodimo prav vsi kakor da bi nas kdo držal na uzdi! Ko smo korakali skozi vasi, nismo storili nikomur nič zalega. Nihče ni utrpel kakšne škode, nihče ni zavoljo nas jokal." Nikakor niso mogli vsega, kar so doumeli in spoznali, kar so doživeli, povedati, a čutili in doumeli so, da so s svojimi pohodi po neizmernih stepah, čez neprehodne gore in pragozdove — odrezani od domovine — delali nemara v manjšem obsegu isto, kar so tam v Rusiji ustvarjali v velikem, v svetovnem obsegu. Doumeli so,, da so tukaj brez vsakršnega političnega vodstva, brez gmotnih sredstev, brez vsakršne pomoči, nagi, razcapani, sestradani — hodili po istem potu kakor sodrugi Moskvi. Vse to je vsak zase docela doumel, samo povedati ni tega nihče umel. Govorniki so govorili do pozne večerne ure. Drobci njihovih besed so se sestavljali ter so ustvarjali razločno sliko in čuvstvo neizmerne sreče ter pripadnosti k tisti veliki stvari, ki jo poznajo pa vendarle ne poznajo, k tisti veliki stvari, ki se imenuje Sovjetska Rusija! Ta zavest je v njihovi notranjosti postajala vedno globlja. * * •" Nešteti ognji so razsvetljevali temo, prav tako neštete zvezde so se lesketale nad temo. S svetlobnimi žarki poškropljeni dim se tiho dviga. Vojaki v cunjah, ženske v cunjah, starčki in otroci, ki sedijo okrog ognjev so utrujeni in izčrpani. Kakor je pobledel in se razpršil pod zvezdnatim obokom dim, tako se je v globini izčrpanosti raztopilo silno veselje, ki je bilo vzkipelo v ogromni ljudski množici. V mehki temi, v siju ognjev, v tem neizmernem ljudskem morju ugaša novi, mehki smehljaj, ugaša ter se potaplja v tihi sen, ki počasi prihaja . . . Ognji so ugasnili. Tiho je. Sinja noč. (Konec.) V zadnji povodnji, ki jr zadela kraje ob reki Ohio, moška. ki »ta •> zbila zasilni "flot" Uplav), na katerem je utonilo par sto ljudi. Tisočem je povodenj uničila odvažati z njunih domov kolikor ita mogla oteti. Ta-hiše in vse, kar »o imeli v njih. Na tej »liki vidite dva kih prizorov je bilo vse polno. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec € I I KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA LETO 1937 lkim; kvih.i s Sl.2.1 V zalogi imamo se nekaj knjig Cankarjeve družbe za leto 1936— PET knjig — 597 strani — $1.40. oni; SKI PIVI SKIIMJ (devet knjig) «2.50 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1937 je knjiga, ki je dobila splošno priznanje kritikov in čita j oče publike, če ga še nimate, naročite si ga. Stane vezan v platno 75 centov. "CRADLE OF LIFE" je najnovejša knjiga pisatelja Louis Adamiča. Stane $2.50. V zalogi imamo tudi druge Adamičeve kn jige, kot "Dynamite", "Laughing in the Jungle", "Grandsons", in v slovenskem prevodu "Smeh v džungli". Naročite si te knjige iz naše knjigarne. Vredne so, da jih čitate, ob enem je tako priznanje pisatelju tudi gmotne vrednosti, kajti od same slave ne more nihče živeti. Veliko se prošlih par let piše o Ivanu Cankarju. Naročite si knjige, ki jih je napisal. V Zed. državah jih širi knjigarna Proletarca. Nihče ne more širiti idej velikega po- kojnega pisatelja Ivana Cankarja bolj kot njegove knjige. Največja slovenska knjigarna v Ameriki je KNJIGARNA PROLETARCA. naročate bodisi slovenske ali angleške knjige, obrnite se nanjo. PROLETAREC, 2301 S. Lavvndale Ave., Chicago, Kadar — Joh/Gor-2 naročnini, Sharon, Pa. — Anton Zidan-šek je poslal 2 naročnini; vprašal je tudi za imenik naročnikov v svoji okolici, ker bo obiskal še ostale, katerim je potekla naročnina. Jerome, Pa. — Joseph Tur-sich je j>oslal eno naročnino in javil pristop društva št. 503 SNPJ v Prosvetno matico. Prispevalo bo $2.00 mesečno. Hatley, Wis. — Louis Tlaker v \Vyomingu je bil nekoč zelo agilen zastopnik Proletarca. Zdaj živi na farmi v Wiscon-sinu. "Proletarec" mu je še vedno pri srcu. Pravi, da mu je žal, ker ne more več storiti zanj. Ponovil je naročnino in naročil koledar. Piše. da to dvoje hoče. čeprav gre vse drugo "na boben"! Daleč od tega itak ni, pravi. Poradi suše so bili pridelki zelo pičli, in to se ponavlja že več let. Mizerija je zasidrana najsi bo za farmarje kot za industrialne delavce. Kapitalistični sistem nas drži v kleščah vse skupaj. Le čudno, da ta ogromna masa tega ne vidi, pravi Tlaker. Nič čudnega, Ix>jze! Premalo Tlake rje v je med delavstvom, ki bi ga spodbujali in učili. Parkhill, Pa — Frank Pod-boy je poslal 2 naročnini in članarino Prosvetni matici od dr. št. 44 SNPJ in kluba št. 5 JSZ Springfield, III. šek st. je poslal Joseph Ovca pa 4 ter obračun za poslane koledarje. Klub št. 47 JSZ bo imel domačo zabavo v soboto 13. februarja v Slov. domu, na katero vabi vse prijatelje in somišljenike. Herminie. Pa. — Tone Zornik je naročil še 25 koledarjev ter 5 garnitur knjig Cankarjeve družbe. Vsega skupaj je do zdaj razpečal 300 koledarjev in 32 garnitur knjig Cankarjeve družbe. Poslal je tudi 1 naročnino. Milwaukee, Wis. — I/conard Alpner je poslal obračun za prodane koledarje ter za oglase zraven pa priložil tudi 4 naročnine ter naročil še 5 koledarjev. Milvvauškim sodrugom se mora to pot dati priznanje, da so raz pečal i mnogo več koledarjev kot prejšnja leta. West Allis, Wis. — Vincenc Pugelj se je zadnji teden zglasil v uradu in izročil 5 naročnin. Arma, Kans. — Anton Shular je poslal 4 in pol naročnino in $4.15 tiskovnemu fondu, katere je na seji Kansaške federacije SNPJ nabrala sodružica Rratkovich. Naročil je tudi še en koledar. Pravi, da je moral i svojega prodati. Vsebina koledarja se ljudem zelo dopade. Tonetu smo namignili, da Če je prilika prodati Še kak izvod, da smo še vedno na razpolago. Point Marion, Pa. — Anton Zupančfč poroča, da bo društvo štr 404 SNPJ še naprej včlanjeno v Prosvetni matici: Cleveland, O. — Mladinski odsek kluba št. 27 JSZ je po-jslal $10.00 v tiskovni fond Proletarca. Who said that our j vou ng comrades of Cleveland are not \vide awake? Keep on vvith the good work, comrades? Ameriški družinski koledar. Ako primerjate druge slovenske koledarje z našim, boste videli, da je naš ne samo najboljši po vsebini in opremi, ampak tudi na jcenejši. Kupite vse druge, ako zmorete, in jih nato primerjajte z našim. Boste videli, da ne pretiravamo, kadar pravimo, da se z našim koledarjem ne more primerjati noben drugi jugoslovanski koledar. "Proletarec." — Imamo prireditve — vsepovsod se vrše. A kaj vidimo? Naši sodrugi agitira jo na njih za vse mogoče različne liste —- le za "Proletarca" nihče ne deluje. Le redkokdaj se kdo pobriga, da naroči po 20, morda celo 100 iztisov. da jih razdeli bodisi na shodu, veselici, ali od hiše do hiše. Mar ni "Proletarec" vreden po svoji vsebini in obliki toliko, kot vsak drugi delavski list? Torej, če to priznate, storimo zanj vsi, kar nas je, vsaj toliko, kakor storimo za druge liste. velikega Clevelanda in bližnjih krajev, da s tem pripomorete, da se naša ideja čimprej uresniči. Popoldanski program se prične ob 3. uri. Zvečer bo plesna zabava. Nabavite si vstopnice pri predprodaji; stanejo 30c, pri blagajni 40c. Napolnimo SNI) na ta dan do zadnjega kotička; s tem pokažemo našim nasprotnikom, da napredna misel slovenskih hlapcev Jernejev živi in da jo hočemo z našim uspehom prenesti tudi na naše naslednike—na novo generacijo. Joseph Jauch. rJ0Tj0T^t.J^ poslal je tudi 2 naročnini. Etbin Kristan pride v Cleveland Li»rht i.« >rood in vvhatever lamp it ia burni nje. A roso is (beautiful in vvhatever Garden it mav bloom. A »tar has the samo radianee VVhother it shinoa from the Kast or \Vest. Abdul Bal.a. I Cleveland, O. — Gornje pravilo si je osvojila tudi Cankarjeva ustanova v Clevelandu. Več luči! Več znanja! Pa naj to že prihaja iz Chicaga, Nevv Torka ali Clevelanda. Cankarjeva ustanova, katera deluje na tem, da izda mesečnik, kulturno revijo "Cankarjev Glasnik", priredi v nedeljo popoldne in zvečer dne 14. februarja v SND na St. Clairju svojo drugo prireditev v ta namen. Program je obširen. Nastop pevskih zborov, solistov, duetov, deklamacije itd. Igrala se bo tudi Molekova enode-janka "Plačica", priobčena v Majskem Glasu leta 1036. Največjo pozornost pa obračamo govorniku, kateri se je našemu povabilu odzval. On je Ktbin Kristan, naš največji eksponent znanstvenega socializma, nekdanji urednik Rde-i če-ga Praiporia v Ljubljani, več-j letni urednik Proletarca, znan' tudii po svojih briljantnih govorih kot soc. poslanec v Beogradu pri porajanju mlade Jugoslavije, osebni prijatelj pokojnega Ivana Cankarja, o katerem bo govoril na ta dan. Na to pomembno prireditev vabimo vse zavedno delavstvo Hinavščina, ki je tu-di v kle r ikalnem svetu brez primere! "Ameriška Domovina", oboževalka faši-zma. piše na svoji prvi strani v izdaji z dne 27. januarja sledeče: "Znameniti radio pridigar Rev. Charles Coughlin bo začel borbo pro. ti komunizmu in za propagando pra-vega krščanstva. V prvem govoru je Rev. Coughlin povedal, da mu je naročil njegov skof, umrli Most Rev. Gallagher, da naj zopet gre na radio, toda naj pridiga le o krščanskih naukih in se bori proti zlem posledicam komunizma. "Dasi nerad," je dejal Rev. Coughlin, "pa sem s pogumom se vrnil k mikrofonu, da izpolnem zadnjo željo mojega škofa, dobrotnika in svetovalca." Sloveči škof Gallagher mi je dal vse dosedanje inspiracije, katere je posnel po velikem papežu Leonu ATI I., ki je prvi začel borbo za socialno pravico. Stari sistem je propadel, toda krščanski »i-stem ljubezni do bližnjega in bratske pomoči še vedno prevladuje," je dejal Rev. Coughlin." Kako hitro je "Ameriška Domovina' pozabila, da se je Coughlin v prošli volilni kampanji v resnici boril proti "našemu demokratičnemu predsedniku Rooseveltu", ki ga je imenoval baš na svojem zboru v Clevelandu z vsakojakimi lumparskimi imeni, med dru gim "lažnjivec", "krivotvo-rec", "vetrnjak" itd. Kar na enkrat pa je "father"' spet le borec proti komunizmu! Ali ni vse to le komedija, v kateri je Coughlin zaigral, pa skuša zdaj po drugih ovinkih priti nazaj s pomočjo jegulj, kot je na primer "A. I).". pine in za posamezne maske. Za "figure", ki jih lahko predstavljate v maskah, niste v zadregi. Kriza, stavke, naši časopisi, SNPJ, fašizem, Mussolini, Hitler, itd, so reči, !;i jih lahko predstavljate. In potem seveda, "šaljive" maske. Društvo "Nada" nam jamči večer prijetne zabave, dobro postrežbo, izborno godbo in vse s koz vedelo družbo. Vstopnice v predprodaji so po 30 centov in po 40 centov pri blagajni. V predprodaji jih dobite pri katerikoli članici našega društva, ali pa telefonirajte tajnici Minki Aleš, pri kateri jih lahko naročite kolikor hočete. — Angela Zaitz. Vabilo na domačo zabavo v VVest Allisu West Allis, Wis. — Klub št. 180 JSZ priredi v soboto 6. februarja pri Frank Kralju domačo zabavo, na katero ste vabljeni vsi v vvest-alliški-mil-vvauski naselbini. Prične se ob 8. zvečer. Kraljeva dvorana je na Madison in 60th St. Vstopnina je 50c in za to vsoto boste deležni tudi dobre večerje in kapljice, ki je dobra za grlo. Plesalcem bodo igrale dobro znana Martinškova dekleta. Želja pripravljalnega odbora in vseh članov kluba je, da si omenjeni večer rezervirate za poset naše prireditve. Delo, ki ga vrši naš klub, je ogromno. Zato potrebu jemo vaše naklonjenosti in sodelovanja. Pridite, da se boste zabavali med nami in ob enem pomagali k čimboljšemu gmotnemu uspehu. Naklonjenost smo pripravljeni vračati. Pripravljalni odbor bo poskrbel, da boste na tej zabavi vsi zadovoljni. Na svidenje v soboto 6. februarja. Veselični odbor. POPRAVEK k poročilu Antona Zornika Naš zastopnik Anton Zornik je imel v prejšnji številki poročilo o rezultatu svojega agita-cijskega potovanja. Navedel je, da je poslal na pristojna mesta $641.49, kar je pravilno, v listu pa se je primerila pomota v številki, da se glasi le 141.49 namesto $641.49. Toneta prosimo, da nam to pomoto oprosti. Naraščanje brezposelnosti v Nemčiji V zadnjem decembru je brezposelnost narasla na 281,-000, skupno število brezposelnih pa znaša 1,478,000. Vabilo na maskaradno zabavo "Nade" Chicago, III. — Maškaradne zabave slovenskih naprednih društev v Chicagu so poslednja leta že zelo redka stvar. Mislim. da je žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ edino, ki jih še prireja. Letos priredi maškarado na pustno soboto 6. februarja zvečer v dvorani SNPJ. V gornji bo igral izbo-ren orkester, ki mu prizmo med Slovenci Rudmanov orkester, spodaj pa bo igral po dolgem času znani godec Peter Ahačič. Maškarade "Nade" slove posebno zaradi daril, ki jih dobe izbrane maske. Sodniki, ki jih društvo pošlje na oder, določijo nagrade maskam, ki jih oni smatrajo za najboljše, ali kakor pravimo, najbolj "pomenljive" in nai'bolj šaljive. Nagrade so pripravljene za sku-| Podpora španskim delavcem VII. IZKAZ Berwyn, III. Cloment Lovišek $5 Hysota, Pa. Dr. št. 209 SNPJ $5. Pierce, W. Va. Po $1: VValter Fi-jak in Benie Packovski, skupaj $2. (Poslala Jennie Klevisher.) Point Marion, Pa. I)r. at. 494 SNPJ $10; Ant. Zupančič $3; po $1: Tony Mlakar, Joe Trino, Jaooh Kotar in Jacob Oblak; po 25c: Mike Mihalek in John Pavlovieh; Frank Žerjav 5c, skupaj $17.55. (Poslal Anton Zupančič.) Bridgeport, O. Po 50e: L. \Vhite-horne in Mr. in Mrs. Joe Glivar jr.; Blaž Cestnik 30c; po 25o: Geo Blaha, Thomas Prožek, Thomas VVhitehorne, John Komlare, Tony Kravanja in Joseph Snoy, skupaj $2.80. (Nabral Jo-soph Snoy.) Blaine. O. Po $1 : I)r. St. 333 in dr. št. 155 JSKJ; po 25-c: Martin Benči-na. John Vitez, .Joe Vovko, John W. Zeleznik, Edward • Supan in Joe Hoys, skupaj $3.50. (Nabral John Vitez.) Moon Run. Pa. Klub št. 175 JSZ $20.00. Chicago, III. Rose Sajovic $2; po $1: Peter Swolšak, Ludvig Kftti in Frank Benohina; Fred Matjasieh lOc, skupaj $5.10. (Nabral Frank Benohina.) Milwaukee, Wis. Frank Zajec $1. Miami, Fla. Joseph Jereb $1.00. Chicago, III. Chas. Pogorelec $2; John Potek $1.50, skupaj $3.50. VVest Allis. Wis. Klub št. 1 KO JSZ $5.00. Detroit, Mich. Tx>ui* \Vokač $2; po 50c: Anton Anfciček, Felix Blatnik, l/oui« I spanja; po 25c: Jeo Treven, John Rovšek in Anton Kavacioh, k upa j $4.25. (Nabral John Plach-tor.) Moundiville, W. Va. Frank Andol-šek $1.00. Irvin, Pa. Dr. Št. H S SSPZJ&lUl— "Nokomis TU. Dr. srrTTTssiv. $1; Danilla Kmet 25o, skupaj $1.25. (Po-lala Danilla Kmet.) Skupaj v tom izkazu $82.95; prejšnji izkaz $1,101.10, skupaj $1,184.-14. Problemi revolucionarnega socializma .1 Spisal Haim Kantorovitch, — Prevel Anton Garden. ŽIVLJENJA REVNIH LJUDI NAJCENEJŠA STVAR (Nadaljevanje.) Po mišljenju marksistov mora kapitalizem doseči točko, s katere nadaljnji razvoj ni več mogoč. Kadar doseže svoj višek, ae mora pričeti nagibavati navzdol. Kadar doseže svoj višek, bodo dosegle svoj v še k tudi vse resnične reforme v razvoja delavskega gibanja, ko je vendar polagal vse svoje upanje na ta razvoj? Cahan se je moral šaliti! Ne. Ne glede kako smešno se sl ši te vrste "teoriziran je", se avtor te teorije ni šalil. Citiram iz dolgega in zelo resnega Članka, ki je polemika proti "vsem vrstam prilog delovnim masam. Na anti-Rooseveltovih socialistov" tej stopnji razvoja so reforme pod naslovom "The Decision še mogoče, toda namen teh re-;°f the Supreme Court Seen form je. da 86 zaustavi propa-1 Through Socialist Eyes (Odlok danje kapitalizma. Da te re- vrhovnega sodišča v očeh so-forme do neke mere lahko ko- eialistov)" — Forvvard, zapa- ristijo masam, je resnica, toda po svoji naravi ne morejo biti trajne, ker se propadanje kapitalizma ne more umetno u-staviti. Ekonomi, politiki in državniki, ki mogoče niso socialisti ali radikalci, se strinjajo v tem, in to ne glede na pledira-nje desničarskih socialistov, da je kapitalizem že prišel v stadij svojega zatonevanja. Socialdemokrat proti socialdemokratu Da postane vprašanje še jasneje, citirajmo nekega "novega" socialdemokrata. Pred par leti nam je ta socialdemokrat svetoval, naj vržemo Marxov "Kapital" na smetišče zgodovine in prenehamo z vso neumnostjo o razrednem boju. Takrat je pri njem imel več privlačnosti profesor Carver (a-meriški vodilni eksponent klasične kapitalistične ekonomije — prev.) kakor pa Marx. Sedaj je on najprominentnejii vodja najnovejših socialdemokratov (ameriške sorte) in glavni boritelj proti militant-nim socialistom. V mislih imam Abrahama Cahana (urednika židovskega dnevnika For\var-da — prev.). Abraham Cahan, kot izgleda. dela razliko med dvema vrstama socializma: med starim in novim. Stari je Marxov socializem. Marx, pravi Cahan, je verjel v revolucijo, ker za socializem ni videl druge poti. Ena stvar pa je. katere Marx ni predvidel. Razvoj kapitalizma je povzročil tudi razvoj delavskega gibanja. Ko se je delavsko gibanje razvilo, je sprevidelo, da ne more čakati revolucije. Prisiljeno se je bilo boriti za socialno zakonodajo danes; za minimalno plačo, brez»poselnostno zavarovanje, socialno zaščito, pravico do kolektivnega pogajanja itd. To je prav tisto, za kar se danes bori Roosevelt, pravi Cahan in vprašuje, ako še kdo dvomi v sorodnost Rooseveltovih idej s socializmom. Tukaj imate! Glavni vodja ran iz zelo slabega in nerodne ga angleškega prevoda. Kjer to pišem, ne morem dob ti v roke originala. H. K.) Socialna revolucija Bistvo socialne revolucije je transferiranje politične moč' od enega razreda do drugega Brez popolne premestitve te moči ni v resnici mogoča nobe-na radikalna transformacija družbe. Kako se bo to transferiranje moči izvršilo? Revolucionarji pred Marxom so imeli zelo definitiven odgovor na to vprašanje: Dobro organizira- dna izdaja, 8. junija 1935), Problem, katerega Cahan razglablja, je, pole-g njegovih 1 na in dobro oborožena manjši-osebnih simpatij do Roosevel- na bo iniciatirala nepričakova-ta, staro vprašanje reforme in no oboroženo vstajo, osvojila revolucije z eno samo razliko. V tradicionalni literaturi socialne demokračije ie bil ta problem vodno: reforma in revolucija. Za Cahana je reforma ali revolucija. Tradicionalni in na splošno veljavni nazor o reformi in re- državo in revolucije bo konec Marx, Engels in vsi drugi marksisti od Kautskyja do Lenina so se vneto borili proti temu nazoru. "Mi smo revolucionarna stranka, toda ne revolucijo delujoča stranka," je izjavil Kautsky. Tega stališča so voluciji je formuliral Kari se oprijeli vsi marksisti. Kautsky (pred vojno) v sledečih besedah: "So nekateri socialisti," je pisal Kautsky, "ki, ako ne pride revolucija o napovedanem času, ne zapopadejo, da je industrijski razvoj mogoče spremenil formo in karakter prihajajoče revolucije od onega, kar bi pričakovali na podlagi izkušenj prejšnjih kapitalističnih revolucij. Ker se to ne zgodi, takoj pridejo do zaključka — pod drugimi razmerami — da revolucije ni pričakovati, da je nepotrebna in celo škod-ljiva. "Na eni strani smatrajo, da bo raztegnitev že dosegi ih pridobitev — delavska zakonodaja, strokovne unije, zadružništvo — zadostovala, da bo kapitalistični razred izrinjen od ene pozicije do druge, da bo lepo mirno razlaščen, brez politične revolucije in brez spre- V Floridi je neki avtobus zavozil v globok kanal (Dalje prihodnjič.) tik ceste in potopil blizu dvajset potnikov. Le malo sa __________jih ja rešilo. Avtobus je bil skoro vas pod vodo, kot vidite na tej sliki. V avtobusih ali omnibusih se vosijo Pet knjig Cankarjeve dru-le rev||i ^^ Kma homo na nesrečo že kako prej in naprej in vsi potoki so pozabili. Težje bo kajpada o- šumeli kakor pritajen gron\. Reka je tu končno narasla na 48 in 7 desetink čevlja. To je bilo 26. jan. Vse nižinske krajine so bile pod vodo. Otok med \Vhellin-gom in Bridgeportom z 10,000 prebivalci je bil ves po(ise" Toda on tega ne more resna bo njegova odprava mogoča le hodkov je imel v letu 1936 $4,- ka Re(I Falcon» • Justin Zaje, misliti. Kako more kdo resno skozi odločilno bitko." (The 303.10, prenosa je bilo (31.de- trditi, da Marx ni predvidel Road to Povver, str. 101—. Citi- V SOBOTO 6. FEBRUARJA vsi na MAŠKARADKO VESELICO i ŽENSKEGA DRUŠTVA "NADA ŠT. 102 S. N. P. J. i V DVORANI SNPJ, 2657 S. LAWNDALE AVE. 4 1114 AM». ILL. Vstopnice: V predprodaji 30 centov, pri blagajni 40 centov l;in<> nabrati!* za mu* k*' Prvovrstna godba v obeh dvoranah mmmHi-H-HfmtmHt»♦♦ ♦ »♦»»♦♦♦ mm t1 če vsi socialisti. cembra 1935) $572.61, stro-skov tekom leta $4,705.93, v blagajni 31. dec. 1936 pa je nam ostalo $269.78. Ostala klubova imovina je večinoma v delnicah Slovenskega delavskega centra. Tajnik Rak je priredil tudi izkaz, iz katerega je razvidno, koliko je kdo prodal vstopnic za različne klubove prireditve, člani, ki niso bili na seji, ga lahko dobe v uradu Proletarca, ravno tako finančna poročila. Prošli seji je predsedoval Filip Godina. Bilo je sklenjeno, ►Ida bomo imeli v bodoči sezoni šest večjih prireditev v korist i; kluba, Proletarca in v korist ! drugih naših aktivnosti. Frank Alesh je poročal, da !jje pridobil pevski 7.bor "Sava" [ precej mladih moči in tudi starejše se vaj bolj redno udeležujejo. O delu v okrajni organizaciji stranke je poročal njen tajnik Anthur McDovvell in o sklepih okrajne eksekutive Anton Garden. McDovvell je apeliral na člane za sodelovanje v kampanji za organiziranje delavcev v unije, v kateri bi morali biti aktivni kolikor motni- ma rca je povodenj tod dosegla višino nad 55 čevljev in drla toliko, da je povzročila ogromno škodo. Kristina Turpin in Chas. Pogo- Danes, 28. januarja, ko to relec. pišem, je voda narasla že toli- Knjižničar in upravnik klu-jko, kot lani marca meseca, ko bove knjižnice, Chas. Pogore-'je vodna katastrofa najbolj lec. [razgrajala. Omenjenega (28. Kandidati v upravni odbor jan.) je začela voda že upada- "Proletarca" so, Anton Garden, Frank Udovič, John Thaler, Donald J. Lotrich, Joško Oven, Vinko Ločniškar, Frank Alesh in Joseph Turpin. Naj omenim, da so bila vsa poročila, ki jih je za to sejo priredil bivši tajnik s. Rak, sprejeta na znanje. Odborniki Social Study kluba na tej seji še niso bili oznanjeni. Izvolijo jih na svoji bodoči seji. Angela Zaitz, zapisnikarica. Zabava na pustni večer 9. februarja ti in obrat je bil znova povečan. Skoro teden dni smo bili odrezani od prometa. Nikake pošte nismo prejeli. Na primer, pismo, ki mi je bilo poslano iz Chicaga dne 22. jan., sem prejel šele po teden dni. Pisma, poslana iz Clevelanda dne 21, jan., sem tudi šele danes prejel. Ko to pišem, je vodna globina padla na 33 čevljev, A deževalo je neprestano in vreme je bilo toplo. Dosedaj beleži zgodovina v teh krajih največje poplave v mesecih marec in april. Do teh dveh je še daleč. če se bodo vremenski toki ravnali po starih običajih, tedaj najhujše šele pride. Upamo, da so se povodnji letos že pozimi znosile in da ne bodo Milwaukee, Wi*. — Društvo "Bled" št. 19 J. P. Z. Sloga priredi svojo običajno domačo HHH zabavo na pustni večer dne 9. nagajale naprej in naprej tudi februarja v spodnji S. S. Turn naslednje^ mesece, dvorani. Vstopnice so po 40c in za to vsoto bo vsakdo postreže n tudi z okusno večerjo. Plesalcem v zabavo {>o igrala izborna godba, tako, da bo res veselje plesati. Udeležite se te veselice v obilnem številu. Komentirajte samj! a Ni še dolgo tega, ko me je; neka oseba nahrulila, da sem j pisal dopise proti Rooseveltu. Resnica je, da sem pisal proti | stranki, ki jo Roosevelt zasto-; pa, in ne bo dolgo, ko bodo ljudje spoznali, da neglede, kako; dobrega ljudskega prijatelja izvolijo, ne bo nič koristilo, ker so in morajo biti v prvi vrsti demokrati ali republikanci in s tem služabniki privatnih interesov. Nanje se ne moremo zanašati, pa čeprav iskreno žele koristiti tudi revnim ljudem. Njihove stranke niso njihove stranke, ampak kapitalistične. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Street 1:30—8:30; 6:30—*:30 Dai»y Tal. Crawford 2211 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wednesday and Sunda? bv appointments only Raaidaoca Tal. t Crawford 8440 If ao toiw«r — CaH Au.tin 5700 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI t#»»»»»»»» FEMLS RESTAVR/CIJA IN KAVARNA > 2609 So. Lawndnle Ave. Ckicago, IU. Tal. Crawford 138^ Priti na In okusna domača jedila 4 1 Cana šmarna. Pnslraiba točna. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA" Stana m calo lato $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova drufttva. De»«t članov(ic) je treba za novo druAtvo. Naslov za list 1" za tajniitvo j« t 2657 S. Lawndal« Ave. CHICAGO, ILL. Frank Poličnik. Grozot, ki jih je povzročiH poplava od nas naprej proti Cincinnatiju, ne bom opisaval, ker ste jih čuli po radiu in čitali v dnevnikih. Rečem le, du je bila to grozovita katastrofa j za te kraje, kakršne zgodovin i i še ne pomni. Vsi, ki nismo bili| ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CKNAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. ©• TO«*« Proletarec, February 3, 1937 VODA DO PRVEGA NADSTROPJA ANGELO CERKVENIK: "dvojnik' , ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA Art; you a Red .Falcon? If not, why rut join now? Any hoy or girl ran join ju .t by coming to tho Slo-vrne Labor Center, 2JMM Bo. Lawn-dali" Avenue, uny Sature longer next year." "We should prohiibit cutting his flesh vvhen we shear," said th«' |>oli-tkian. "But I intend," said the ladkal, "to f-top this fhearing." The others united to throvv,, him out; then they divided the vvool. —Bolton Hali, Put when the Socialist Banner Is raise-d above our heads, VVorkeri. won't have to worry thon About their daily bread. tkem hladu. Na »liki je ulica v trgovskem delu mesta kjer j« povoden j uničila ogromne zaloge vsakovrstnega SLOVENSKI DELAVSKI CENTER We'll write aibout our January 30 meeting in this column next vveek. Ali vve'11 say now is that those who vvere absent certainly missed a very liveiy and instruetive seasion. Donald Lotrich gave a very fine talk, and vve hope that he'U come to us again soon. Mrs. Turpin of the Falcon committee also visited us. Don't forget that you are W2lcome to contribute to this column. Address aH your letters to: Irene Svetlick, 2H35 South Lawndale Avenue, Chicago. So, until next vveek, Friandship! Falcon Editor«. Iz našega nad vse "slavnega" Clevelanda Cleveland, O. — Od tu imamo veliko poročati —• ne sicer kaj bogzna resnega, ampak mnogo smešnega. Naš kaplan Jager ga lomi, da kaj! "Ameriško Domovino" je spremenil ne v smeSen — ampak v otročji list — kar je xa resne ljudi tudi nekaj smešnega. Iz ipolemike v "A. I)." vidimo, da imajo v farovžih dosti časa. Zato tudi toliko blebetajo, ali pa dremljejo. Mar gospod Jager misli, da postane kak korporal ali pa general v armadi generala Kranca v Španiji? Urednik "Enakopravnosti" mu dela preglavice. Ne vem, kaj ie z Jontetzom, da je gospoda Jagra tako razdražil! Mar Jontez ne Ve, kako smo bili naučeni v starem kraju? Gospodu se roko poljubi, ne j BARETINCIC & SON Milwaukee Leader I B Najvefii ameriAkl socialistični 1 | dnevnik. — Naročnina: ffl.00 | j ns leto. $S.ftO 78 pol leta, ft.BO j sa tri mesece. i Naslov! 540 W. Juneau Ava. MILWAUKEE, WTS. Tal 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA Ne bodite sužnji neprebave TRINER S ELIXIR j OF BITTER WINE J Želodčno zdravilo Iskreno priporočano FRANK GRILL, predsednik 1727 1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nsfti vozniki pobirajo perilo no v*em mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMOENO Telefoni* CANAL 7171-7173 — Pišite po brezplačen vrorec Trlner'8 Bitter VVine Co. 544 S. Welli St., Chicago, 111 Send nie a free sample. Name ...................................... Address ..................... A .,»ekly Devoted to the Interest of tho VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S: P. PROLETAREC fcOUCATION, ORGANI Z ATI ON CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH NO. 1534. Publiahed w«ekly at 2301 S. L«wnd«U Ave. CHICAGO, JLL., February 3, 1937. VOL. XXXII. THE LONE NEGATIVE 000 .. ..........* CONSTITUTION MUST BE CHANGED (Tbe follovving editorial appea»ed ta: i road lun- anl incidcntaU. in The Fittsbuirh Preas of Jii.uary Thi left »J for n»rvfP4a, So.ne woek * ago, when Prosi lent jarmenVi of neutrality nt damnable 10 oprodu ■./»I her.- becau*« it Mr.-. K. rccites v*ith pride that Roosevelt cranimed a so-called neu- hypocri*y. trality reaolution down the throat of Kven if the legislation were itself steej \.xecutj adds signi/kance to the salary li.«4 of i l.st includt I o»>ly and th» ouple, to cook in Proletarec.) Don't envy the nu»n and vvomen \vhose five--and-six-?igure salaries you see listed in the |>aper. If you think their lives are bed congress. cutting off munitions from sound and diseraMe, under no cir-the democratic government o4 Spain cuniatanecs -can it be other than par-in its struggle against Fascism, there ti>an in eharacter. When as in the vvas only one negative vote, tha: of present ca •■<» the ohject of sueh par-Congressman John T. Bernard, Far- tisan legislation is to choke off de-mer-I.abor member of Minnesota, mocrutic S»vain from its legitimate The New L»*ader, of Ncw Yo»k. which international rights at a time vvhile |of roses, we refer you to a recent smppoited Roosevelt last fall, asked.il is being assailed by the Fasc ist! issue of Harper'* Magasiiie. Mrs. K., Mr. Bernard to -tate his reasons for hordes of Ruione the h.vpocritical anonymous, who vvhhes t«» diapel th" voting as he did, antand as I "If we are to have legislation that riotous livinir, opens her hou.se ho M took vvhen the resolutiort vvas pre- 1 expresses thf legitimate peace de- books and frankly bares to the worl I sented was not easy and it \vas done si res of the American people it must the pitiful little economic* and with the deepest nnd most sincere give a new direetion to international »»"k—* examination of the questions invol- law and a hew group of statutes to ved and of my own motives as time govern our relations with ali coun-would permit. |tries and ali peoples without diserimi- "Such examination told me that nation. It mu-t genuinely support »ve« published el of this of Berlin and Rome and groans from direct attack on democratic Spain the peace advocates and anti-Fascists have deliberately sought to confuse in those eountries and the entire the issues and to diaguisc this out world. rageous act under the mantle of neu- , "In couelusion let me say further tral»ty, u mantle vvhich has come to that no worthy instrument for peace jat $65,000. It i.s 25 years old. Simple be regarded as identical to the garb or neutrality mili need to be drag^ed and niodest. wouldn't you think? Yet vvorn by that peace vvhich the Amer- out of a hat and jammed down our taxes and interest on the mortgage ican people are determined to have. throats in the course of a couple of i cost $4.800 a year. "I deny, however, that legislation j hours time. It will not be necessary( Mrj| K carries $135,000 life in-offecting our international relations for either house of congress to »ur-, 8Urance anth itself j some proviHjon for 10 fH.op|t, arul is makeshifts that size necessitates. To beg-in with there is an income tax of $10,380. and other taxes brinsr the total up to $10,752. "That is to say," s*ys Mrs. K., "before we even atart to apend our income of $75,000 we haven't cot it to apend/' Then she explaina that she and her hu.sihand, a youn»f dau^nter and a mother, live in "a eonventional (leor-tfian house, brick with jrr^en blinds and white trin», .set on a little less than an aere of jrround." It has 10 rooms and four bat h s, and is valued year-old child, a part-time ltndiesai and a part-time trardener, with extri cleanera at hou^e-cleanin/ time, au 1 | oceasionally a caterer or extra wait- j i eas. The family ate st>'ws aneraon. Then there vvere clcaninir ari I f thr Ohio and Misaiasippi mock man'" lx»a-t that he has coiujuered nature. Human folly and human sel-fi hne.-s plav ac-mc i>art in the story of deva-tation the floods have vvrought. Yet on th«» vvhole we in America .irr ^K>tter or/anizi^l and more wil-linfcr to brinjf help to the vietims of natural disasters, and perhaps even to plan for lkniting the future ra-va-/es of th«« w»ter», than to deal vvith the conseoiienee«« of an econom-i - and politiral sy»tem resting upon Even among vvorkers and aome Socialista I diseover a tendency to think that about ali th at is the matter vvith the Constitution is the povver of the Supreme Court. This is a long ways from the truth. The Constitution vvithout a Supreme Court would be no good influence for governing a cooperative common-vvealth. VVe cannot even make a decent progress tovvard a cooperative commonvvealth vvithout amending the Constitution to make it easier to amend as necessity arises sna vvithout providing for direct election of the President and Vice President. So far as the povver of the Supreme Court is concerned, even if that vvere abolished, Congress and the President vvould have to take an oath to support a Constitution vvhich clearly gives proteetion to property rights and to states rights of a sort greatly to em-power constructive economic and social legislation. This oath vvill stand in the way of progress unless there is a positive grant of povver to Congress to legislate in social and economic fields. It is entirely posible that merely to deprive the Supreme Court of povver to declare Con-gressional legislation unconstitutional vvould at some moment invite a state or states, backed by povverful f nancial interests, to de-fy Congress in the name of the Constitution. This is the primary čase for the Farmers and Work ers Rights Amendment as the best ap-proach to constitutional reforms. Moreover, it is true that to a limited extent the courts by interpreting the BiH of Rights do give some proteetion to civil !iberty against Con-gressional and state legislation. VVitness the recent decision in the Oregon eriminal syndi-calist čase. VVe Socialists ought to be more interested in preserving civil liberty both because it is necessary for us and because it is valuable for ali society than in academic devotion to Congressional supremacy. VVe ought at least to vveigh the possibility of depriving the Court of supreme legislative povver in the field of social and economic legislation vvhile preserving its righ»s to protect civil liberty. This I think can be done through the Farmers and VVorkers Rights Amendment. It may be true, as some lawyers say, that that amendment needs to be strengthened in wording. It may be true that as long as the Court has any povver of revievv the VVorkers Rights Amendment vvill be endangered. If so, or if nothing else is politicalIy possible vve should accept legis!ation curbing the povver of the Ccurt. But vve vvant a lot more realistic examination of the situation than we have yet had before vve rush to the conclusion that an amendment merely denying to the Supreme Court of revievv of legislation or limit-ing that right inadequate. SOCIAL STUDY CLUB OF BRANCH NO. 1 TORTUNATE The la l.v vvho like« children was Kushinj* over Marv, 3 years old. "Hovv old are you, darlinK?" »he A fine afternoon party was held Salaries of steel executives that took dovvn $85,000 a year. Mr. range froim $150 an hour dovvn to Roemer is novv also president of $15,000 a ml $20,000 a year for plant Pittfburyh Steel Ce.mpany. superintendents have been made Jnnes & I.aujfhlin Steel Corpora- public by the U. S. Government. tion paid 20 men a total of $681,- C. W. Guttzeit, president of La- 000, vvhich included $17,000 for l>>' our Social Study Clu-b Sunday, I t robe Electric Steel Co., at Latrobe. Harr>- Saxer, manajrer at Aliquippa. Jan 24 rt was »f0^1 to see how some Pa., tops them ali vvith a salary of and $30.000 for F. K. Fiesrer. °r our »enior comrades enjoy. l the i $398,000 each year. This figure* In the middle-vvest, R. H. Norton, vrame. dovvn to about $150 an hour for each president of Acme Steel Company. °ne of our comrades says are J vvorkinsr hour. There are about 700 drevv dovvn $32.000, and G. F. Scott, 41,011 jd have more of these parties, men workinp at Latrobe Electric. president of American Steel Foun-1 Providing he vvalks off with the main | The late E. R. Cravvford, preai- j dries. $35.000. dent of McKeesport Tin Plate Com- Inland Steel Comparty paiPeratin^ incomt' was $14;16,9;}8 :Hvui' tlc;n,t let lhis ^geation But only superficial remedies are applied—nothing that reach-es the heart of the trouble and cures it. president, vvith a salary of $124,-000. dent at Middletovvn. Ohio. vvas paid $17.000 and Harry Holiday as vvorks B. F. Fairless, president of Car- nianager. $23.000. negie-lllinoia, in Pitt-burgh. gets c y Bla kmer. president of $85,000 a year; J. E. Lose. vice pre- American Steel * Wire Co. at Clo- aident of operatioPs, $22,000 and L. Veland, vvas paid $34,000. H. Burnett, a vice president, $19.000. _Steel Iiabor. Roemer Got $85,000 Henry A. Roemer as president of the VVar for peace is the same as Sharon Steel Hoop Company I trying to sober up on wniskey. INTRODUCING JOSEPH DRASLER Before our former co-vvorkor, John come from Borovnica, near Vrhnika, Rak loft the vvork whith h® has been Jugoslavia. His sister Jennie is mar-carrying on for Proletarec for th? ried to Anthony Zaitz., vvho is em-past seven and a half years and car- ploycd as A-"si.-tant Secretary in the rying on in a very satisifact.ory man-ner, he recommended in his plač?, among others, a young comrade, Joseph Drasler, of Fore?it City, Penn-sylvania. Joseph ii a trained Socialist vvorker, a high achool gra luat? and a photographer by trade. He has Supreme Office of the S. S. P. Z. in Chicago. Comrade Drasler took over the same duties that comrade Rak vvas conducting. He vvill pay special attention to inrvroving the English page of Proletarec, conducting a col- spent a number of years vvorking in 1 umn of his own and stirring un inter-the anthracite /ields of Pennsylva- j e? t among the JSF young »cri'bes. He nia. vvill be assistant Business manager Upon thia reconimendation the and vvill help in evcry other depart-Board of Directors at their lest meet-1 ment, i. e., in Educational Bureau ing decided to ask him to take up and in the office of the Secretary of comrade Rak'a vvork vvith Proletarec. JSF. Comrade Drasler rerponded favor-: We hope he will get the «ame co-ably and ia novv definitely connectel operation from our English branches vvith our publication. and from individuals that vvas given On arriving in Chicago. one of the to comrade Rak and more of it. first qucstions put to Joe, as vve are ------- - beginning to call him, was, "Hovv d d f> . a r\*1— A you get through the floods vvith your UOflls Aire VUferenl car?" but he soon let u* knovv that Germany's goats must increase on planning his 850 mile jaunt he their milk produetion by 35,200,000 made aure to plan a route high i pints r .vear. Na/i chieftains have enough about the flood section to be ordered. j«afe. The people Hitler made gojita of Joe is a member of Branch No. 10, have been milked dry. JSF, of whirh hia brother Anthon.v i-- is jecretary.. He was born in Foreat Human history is but a serie«« of City, Pa.. t\venty aix yeara ago and variationa to the old theme: "You apent his early life there. His parents ' vvork, I eat." and operating expenses vvere $6,511.-84. From the balance $5,679.91 vvas paid and apportioned for dividenda. The Association ha.s 227 members of vvhich 64 are borrovvers and 163 are «1« |K>aitors. Altogether 3403 A, B an;l E class shares are in effect. In addition vve have about 350 option stock shares in denominations of $50.00 or less. * A very healty špirit vras created an»l it vvas noticeable that, for the first time in many years the stockholders fvlt relieved. Ali of them went home in a happy di.«|K>sition. For once, vve had not even one bad argument vvhich goes to prove if th:ntrs are properl.v planned, pre-pared, oig nired and executed there isn't anything th »t can*t be done ri^ht. We, ali, vvere ; . .ly muvh in ( jigreement that our main jo j vvi . ribuild this, our financial institution. And I am of the firm belief that vve have made a good step in that direetion last Saturda.v. I particular!y vvish to express my gratitude for the* trust and confidence favored me by al>out ten stockholders who pledge.1 to open nevv accounts in the Association. With sueh a magnificent shovv- of the library keep you away. You can come to relax, to play cards, checkers, etc., or merely to pass the time away. * Thank- to Comrades M. Alesh, V. Locniskar, J. Sprohar, J. Zaje, J. Oven, R. Bozicnik, F. Mergole, F. A. Vider, A. Garden, J. Oblak, A. Zaitz the first weekly quota of 30 Socialist Calls were distributed last Friday night. One comrade said he vvould use them to get subseriptions to the Call. Three others vvill pass them on to their union friends. The Calls vvill be ready every Saturda.v morning and it is hoped that vve can gradually and sistema!ieally increase the vveek-ly (juota and influen *e of the Socialist message. We vvill try to get it on some of the ncvvstands in the neigh-borhood niso. * Our um mployed club, local 61 I. VV. A. vvill meet Thui*sday night at the SNPJ Hali. Reports vvill be made on the VVashington march. It is ne-cessary that a full attendance is on hand. * Have you comrades contri-buted to the I>e»bs drive to miae money for the Socialist Party. If not ask Jus- \ mg and w»th vvhat ,s yet to come in Um. Zrj(. <)m. ^^ ,ccr who this respect from others I am firmiy wi„ ^^ a , , with a convinced. that evedy stockhoMer | Dt bs en<,ravin^ Tht> part'y noejtv type of friendship with tolerance and _ a trust that vvill brirvp back the pro- . - per morale so necessary to our fu- JealOUSy ture growth. We're really off to a( The «iniy leaders are jealous of near start. VVe ask only that each of the navy l>oys, it seems, because you assiat in your best way. wHilo Unde Sam bought the army * only 500 new airplanes vvith vvhich Our Slovene Labor Center held its to P,B>' »round la?t year, dear uncle annual meeting last Fri«lay night at **vp l«000 planeš to the navy. the Center. The 1936 financial re- ,Unk discriminatlon! port was a; proved and a nevv Board of Directors vvere choscn. Consi k»r-ing everything, the stockholders cx- AnoUier easy way to get rich ia to know a judge vvho vvill appoint you presaed satisfaetion over the outeome a. receiver.