27. številka.
V Trstu, v sredo 4. aprila 1888.
Tečaj XIII.
„E D I N O S T"
ithaja dvakrat na teden, Tanko gredo in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vne leto gl. ♦>.—; izren Avat. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.0O „ za četrt leta n 1.50; „ „ 2.25, Posamirne Številko se dobivajo v pro-dajalnioab tobaka v TritO po » nov.,
t Gorioi in v Ajdovščini po 41 nov. 2Tt naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Voi dopisi ne poftiljajo uredniAtvu t uli<M Torrente St. 12. Vsako pismo mora biti frankovano/ker nefrankovana m» ne npre-jomajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila rc riu"iin<* po 7 nov. vr»tica v petitu; ia naslove / tlebcliini črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslani, javne zahvale, osmrtnice itd.
se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserato pre-jem a upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije ho prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V edinoati J« moSt.
Slovanski jug.
Prvi jugoslovanski rodoljub vladika Strossmaycr, ki je te dni slovesno obhajal 50-letnico svojega svečeni&tvd, % delovanja narodnega in domoljubnih žrtev, akoravno spoštovan od vsega sveta, vender ne more biti vesel, če pogleda na jugoslovanski rod, kateri je vse življenje toliko ljubil, za kateri je toliko storil in žrtvoval. Ožja mu domovina Ilrvatska vzdihuje pod krutim jarmom madjaronov, domoljubi se za« pirajo v ječe, prepovodana je odkrita beseda, prepovedana domoljubna pesem o hrvatskej svobodi in nezavisnosti.
Ako se slavljeni rodoljub ozre na nas Slovence, vidi narod razkosan in razcepljen, upehan in utrujen od brezuspešnih bojev; vidi, kako se krčijo njegove jezikovne moje in kako črv tujstva po tujih šolah razjeda uže njegovo notranje oprsje; ■vidi ga gmotno propadati in bolj ter bolj lezti v revščino in zavisnost od tujih podjetnikov in mogotcev.
Ako pogleda na srbske brate, vidi jih v Avstriji omahujoče med črtom do hrvatskih bratov in med črtom do madjar-skih tlačiteljev; v kraljevini pa jih vidi pod vlado nevzmožnega kralja, ki nema ni srca, ne razuma za svoj poklic, in zbegane po nesposobnih kričačih, ki Be zaletavajo od nebostrmečih domišljij do smešne onemoglosti.
Če so ozre na Bolgare, vidi jih v oblasti tujega princa, obdanega od častihlepnih in vladoželjnih političnih novincev; vidi narod zbegan po nespametnih in ne-skušenih kričačih dirjati tik pogubnega brezdna.
Pač je le vretje krepkega mošta, kar nam kaže slovanski jug, in dvorano ni, da se bodo s časom sčistili politični nazori. Vender pa jo sedanje stanje zelo mučno za razumnega rodoljuba, ker mu je jasno, da jo Jugoslovanom prestati še<britke šolej predno si priborijo zdravih razmer.
Jasno je, da jo jugoslovanski narod premlad za samovlado; treba bode, da močnejša, skušena in v vladarstvu različnih narodov izvežbana Avstrija in njo soseda Rusija vmes posežote in uravnate jugoslovanske zadeve. Zato je pač zelo želeti, da bi se moglo dognati sporazum Ijenj i! med tema velesilama. Nekateri trdijo, da tako sporazumljenje ni
PODLISTEK. O človeških dolžnostih.
Ital.spisul S.lvij Pelllco, pre]. Jos. Kouipare XXVI.
O spoštovanji nesrečnežev in o milosrčnosti.
(Dalje.)
Usmiljenje do revežev je vodno lepo, če so tudi sami krivi svojo nesreče. Zakon jih lehko obsoja; človek pa se ne smo radovati njih bede, še manj jih črniti bolj, nego so uže. Kdor jo uže iz navade milosrčen, iskazuje svojo darežljivost tudi nchvaložnežom. Ni treba abotno trditi, da so vsi ljudje nezahvalni; ne opuščaj tedaj nikoli milosrčnosti. Med mnogimi nohvaležneži najdeš vedno tudi hvaležnega človeka, ki jo vreden tvoje dobrote ; ako bi ne delil dobrot vsem od kraja, no bil bi naletel tudi na njega. Iilagoslov tega edinca ti zaleže za deset nehvaležnežev. Sicer pa, ko bi tudi ne žel nikakeršne zahvale, dobrota tvojega srca ti je v pohvalo.
Ni slajše kreposti od milosrčnosti, katera so kaže v podpori nesrečnežem. Vsekako nadkrili radost po prijetej podpori; kajti vzprijemati podpore ni nika-koršna krepost, pač pa je krepost podporo deliti.
O delitvi podporo bodi mil z vsemi, posebno z odličnimi osebami in se straš-
mogoče. Toda po edinosti krščanskih vladarjev poravnale so se užo veče stvari, Spominamole nadunnjski kongres 1. 1815., ki je imel vso po Napoleonu razkopano Evropo na novo urediti. '
Bolgarsko vprašanje je prišlo v tok po noti turške vlade, s katero Koburžanovo vlado proglaša za nepostavno. Rodbinski dogodki pri nemški vladarski hiši pospešujejo le rusko namene ; kajti zaradi notranjih skrbij se Nemčija ne bode dosta vtikala v bolgarske zadeve, in če ste Rusija in Turčija edini, potem Koburžan nema kje iskati zaslombe. Avstrija se zaradi njega izvestno ne bode spuščala v veliko vojsko.
Ako pride pa Bolgarija pod ruski upliv, bodo tudi Srbija težko ohranila svojo nezavisnost; ona pride naravnost pod avstrijsko pokroviteljstvo. Tako se zna vender zgoditi, kar nekateri za nemogoče spoznavajo, da si bodeti Avstrija in Rusija delili balkanske dežele med seboj. To je tudi edina rešitev, ki je mirnim potom mogoča. Avstriji Carigrad ni potreben, zadostuje jej svobodna pot do S o U n a. Rusiji pa Solun ni potreben, dovolj so jej Carigrad in bregovi črnega morja. Zakaj bi zatorej sporazumljenje ne bilo mogoče, in Bog daj, da bi so dognalo in da b: Avstrija ne poslušala tistih svetovalcev, ki jo gonijo v boj proti Rusiji — za tuje koristi ! Ne Avstriji namreč, temveč nekima dvema drugima državama bi zelo koristilo, ako se Avstrija in Rusija tako oslabiti, da bi imeli oni dve državi proste roko v zadevah zapadne. -in srednje Evropa. Sicer pa je vse v božjih rokah!
O djakovskih slavnostih.
(Dalje.)
Za tem napije v imenu Slovencev dr. Ivan Tavčar tako le:
„Vaša prevzvišenost!
Visoka in slavna družba!
Dovolite mi, Vaša prevzvišenost, da v imenu navzočih Slovencev jipregovorim in da pred vsem naglašam, da za nami o tej slovesni priliki stoji ves narod slovenski, če tudi so nas je danes lo malo
ljivimi ženami. Posebno prijazen bodi z onimi, ki bo stoprav novinci v nesreči, ki večkrat rajše na skrivnem pretakajo solze, nego bi izustili tožno besedo : „Potrebujem kruha!"
Razven zasebnih darov, o katerih „ne vedi desnica, kaj dela levica", kakor veli evangelij, deli darove tudi v družbi z onimi plemenitimi dušami, ki so si postavile v smoter ustanavljati dobre zavode in podpirati obstoječe.
Nastopne besedo so tudi božje: „Skrbite, da delate dobro no samo pred Bogom, temveč tudi prod ljudmi (S. Pavel Rim XII.) Mnogo jo dobrih načrtov, katerih pocdinec no more izvesti, in ki se na skrivnem ne dajo uravnati. Ljubi zatorej dobrotvorna družtva in podpiraj je po moči; oživljaj je, ako so mlačna, spravljaj jo zopet na pravi pot, ako so zabredla. No plaši se norčevanja skopuhov in nič-vrednožev, ki z burkami osipajo one, ki se trudijo v blaginjo človeško.
XXVII. O znanji.
Služba in mnogotere domače skrbi ti morebiti ne dozvoljavajo mnogo časa, da bi se učil; varuj se tedaj slabe navade, ki so nahaja pri mnogih, da namreč prezirajo vsako znanje, kateremu se niso učili. Taki ljudje navadno zasmehujejo vsacega, kdor visoko ceni omiko in smatrajo nevednost kot družtveno dobro.
Zaničuj krivo znanost; ona je zlo;
i
število oglasilo v to starodavno bosenak sremsko stolico !	t
Vaša prevzvišenost ste v pismu, katerA, ste ravnokar pisati blagovolili mestni občini Ljubljanski, primerjali Jugoslovanski rod s crpinom, na križi visečem. V istini, jednake muke moral je prenašati ta rod, ko mu je stoletja turški meč mesaril telo ter ga v prah teptala neusmiljenega tujca trda peta. Resnica pa jo tudi, da smo imeli mej Jugoslovani mi Slovenci najrevnejše stališče, in še pred malo časom se je menilo, da se nikdar no bodemo probudili iz stoletnega spanja, in da bodemo vsak hip kot suha veja odpadli od slovanskega debla. Ali to se ni zgodilo, in drevo, ki je imelo pasti pred viharjem, stalo je krepko v svojih koreninah, in pričelo se je krasiti z novim zelenjem. In probujenje našega naroda, Vam prevzvišenost je tako mogočno, da je danes ni slovenske vasi, in naj je še tako pozabljena, kjer bi se ne culo ime promilostivega bo-sensko-areraskega vladike, kjer bi se z veliko hvaležnostijo ne spominali njega, ki je bil tudi nam Slovencem prvak in apostol narodnega probujenja!
V resnici! od tedaj, ko se je pričelo v Slovencih narodno gibanje razvijati, čulo so je mej našimi prvimi -imeni tudi ime Vaše prevzvišenosti. Podpirali ste z Vašo predobrotljivo roko naša narodna podjetja, ali še bolj ste pa s svojo besedo, katero sino začuli sto in stokrat iz Vaših prevz-višenih pisem, ogrovali naša srca, ter v njih vzbujali zaup v našo bodočnost. Naravno je, da smo morali imeti pri tem prepričanje, da stvar, ki so je smela postaviti za Vas zaščit, prevzvišeni vladika, ki jo štela mej svoje branitelje tudi Vas, ekscelencija, ni mogla biti drugačna nego sveta in pravična. In dane9 smo tu, da pričamo o tem, da jo ta aveta stvar tudi zmagonosna postala, da živi naš narod v zavesti, da ima Vam, prevzvišeni vladika, zaradi tega ravno tisto hvalo dajati, kakor jo daje Bleiweisu, Tomanu, in drugim prvakom in probuditeljem svojim, ki sedaj užo davno v zemlji spe.
Slovenci pa dolžujemo Vašoj prevzvišenosti še iz drugih razlogov najglobokejšo zahvalo. Ekscelencija sto svoj rod obnipali z darovi, ki so lo 8 tistimi primerjati dajejo, katere je zlival nekdaj slavni Mecena nad rimsko umetnost. Vso ste blagovolili
ceni pa pravo znanje, kije vedno koristno; ceni je, če je imaš, in tudi če si ga nisi mogel dokopati.
Trudi se, da vedno napreduješ nadaljujoč kako zasebno znanost ali V8aj či-tajoč razne dobre knjige. Odličnjaku je taka vaja razuma zelo potrebna, ne samo zaradi naukov, ki jih od tu dobiva, nego zaradi upliva, ki ga lehko ima na druge se svojo pripoznano vednostijo in se svojim napredovanjem. Zavist jako rada gloda ob dobrem glasu postenjakovem; da ima le mali uzrok nazivati ga nevedneža, takoj Htori to; ljudstvo potem slabo sodi poštenjakova tudi najboljša dela, črni ja in naposled ja ovira na vse načine. Versko, domovinsko in častne zadevo terjajo korenjaških sil, krepkih boriicev, učenih in uljudnih mož. Gorje, kedar zlobneži lehko rekajo dobrim možem: „Vi se niste učili ničesar, ne maramo za vas".
Ako si hočeš pribaviti glas modrega, ne hlini ved, ki jih nemaš. Vsaka prevara je grda, zatorej tudi podtikanje znanja, ki se ga v resnici nema. Ni sleparja, da mu ne pado prej ali slej kurelec raz obraz in tedaj je izgubljen.
Vrednost znanja je zares velika; vender je ne smemo obožavati. Želimo si je sebi in drugim; tolažimo se a tem, kar imamo in znamo in pokažimo odkrito to, kar smo. Obširno znanje je dobro; ali to, kar na človeku največ velja, jo krepost; ta pa so slučajno lehko združi tudi z ne-vednoatijo.
podpirati, ka^je imelo namen provzbuditi hrvatskega naroda zavest. Hrvatska zgodovina bode Vašej prevzvišenosti odprla najkrannejši list, ter do vekov dnj pripovedovala o mnogoštevilnih spominkih, ki ste jih, prevzviš<fhoat svojemu narodu zapustili, ter so vsi aere perenius!
Slepi pa bi morali biti mi Slovenci, če bi V am, prevzvišenost, za vse te dobrote skazano hrvatskemu narodu, no izrekali kipeče zahvale. Mi Slovenci utojimo na skrajnej meji slovanstva, in obdajajo nas od spodaj in zgoraj narodi, hlepeči, odvzeti nam materin jezik ter zaliti nas s tujst-vom, da bi v pokrajinah, kjer so naši očetje živeli, ne bilo spominov na nekdaj mogočno slovanstvo. Samo na edno stran imamo zaslombo na narodu, ki prebiva ondu, kjer ponehajo naše planine ter se prično obsavske ravnine. Narod hrvatski je to, ki jo bil od nekdaj nam Slovencem v zaslombo, ter je se svojo krvjo branil nas stoletja pred krivimi ineči surovih barbarov. Će mi je dopuščena primera, imenoval bi narod hrvatski srce, od katerega vodi mogočna žila — odvodnica do naroda slovenskega, razširjajoč ondu kri narodne zavesti, narodnega mišljenja. Po ti odvodnici priplule so v našo dežele hrvatske pesni, katere so nas nnuduševale in prihajale besedo Vaših prvakov, ki so tudi nas osrČevale, tako da smo zmagonosno prestali boje ter utrdili jez, ob katerem se razbijajo brez moči razlučeni valovi nemškega in laškega morja.
Nikakor ni fraza, Vaša prevzvišenost, če trdim, da živimo vsi Slovenci v zavesti, da jo bodočnost slovenskega naroda ohranjena samo tedaj, če stoji za njim mogočna in zavedna Ilrvatska. Ž njo imamo Slovenci ednako prihodnjoat, nakazani smo na njo, in če Hrvatska pogine, ne preos-taje nam druzega, nego poiskati si grob, katnor bi se slovenstvo za vedno zakopalo.
Zategadelj velja tu izrek, da vso tisto, ekscelencija, kar ste Btorili narodu lirvat-skemu, storili ste tudi narodu slovenskemu. Opravičeno je zatorej, če je Slovencev hvaležnost brezmejna.
Zatorej predrznem se z dovoljenjem Vaše prevzvišenosti dvignoti kupo ter vskli-cati: Bog ohrani Vašo ekcelencijo ne samo hrvatskemu, nego tudi slovenskemu narodu !"
(Konec prih.)
No zaničuj nevedneža, ako mnogo znaš. Znanje je liki bogatstvo ; želiš si ga lehko, da drugim pomagaš; če ga pa nemaš, vender s; lehko dober človek, ki ima pravo na svojo čast.
Trosi mod monj izobražene ljudske slojeve prosvetljajoče nauke! Ali kateri so isti P Oni ne, ki razbrzdavajo in pohujšujejo ljudstvo; tudi ne ono pretirano de-klamovanjo v navadnih dramah in romanih, kjer so podli ljudje povzdigujejo nad prave junake in veleznačaji ponižujejo do zločincev. Tu se riše človeško družtvo črno, da bi je prezirali. Hvali se tu črevljnr, ki se z gospodom prepira, in gospod, ki vzame črevljarjevo hčer; tu so nam kažejo celo razbojniki tako občudovalni, da bi moral biti proklet oni, ki jih ne občuduje.
Takšnih podlostij zatorej ni treba širiti med ljudstvo, temveč ono vzvišene misli, ki ga varujejo vsacega pogreška in pretiravanja: misli, ki ljudstva ne očarajo samo, da obožava znanost in mogočnost, temveč je pripravijo, da spoštuje ljubeznivost in hvaležnost: misli, ki mu odganjajo neumne pojmove o brezvladji: misli, ki uče ljudi verno in dostojno izvrševati ono posle, katero jim je odmerila božja previdnost: misli, ki jih osvedočujejo o potrebi družtvenih različnosti), akoprav smo vsi enaki pred Bogom, dokler smo krepostni.	(Dalje prih.)
^Politični pregled.
Notranja delal«.
Kakor amo uže enkrat poročali, zahtevalo je pravosodno miniateratvo, naj bi najviše sodišče predlagalo, na kakšen način bi se dala izvesti ravnopravnost pri najvišjem sodnem oblastvu. Najvišje sodišče se je na to izrazilo, da je treba, ako se hoče doseči to svrho, da so si pred najvišjim sodiščem vse narodnosti ravnopravne. Osnovati bi bilo treba v ta namen senate za vsako narodnost, imenovati uradnike in dostojanstvenike vešče dotičnih jezikov, potem stoprav bi moglo najviše sodišče izdajati dekrete in reševati pravde v onem jeziku, v katerem so se reševale v drugih instancah. Ta izjava je nemške duhove silno razburila, kakor se samo po sebi razume in ti ljubeznivi liberalci uže prerokujejo, da bi ae razrušilo edinstvo pravo-sodstva, ako bi ministerstvo hotelo izvesti ta nasvet. To Nemci vedno prorokujejo, ako vidijo, da se jim kje odvzame ona njim tako sladka pravica teptati in zatirati druge narodnosti.
Skoro vsi gališki poslanci dobivajo od svojih voliieev vabila, da jim o velikonočnih počitnicah poročajo o svojem delovanji v državnem zboru. Vsi poslanci pa se izgovarjajo, da jo večina poljskega kluba izvolila dr. Orocholskega, da se pogaja z vlado o davku na špirit in da zato ne morejo ustreči zahtevi volilcev ; vrhu tega pa so vezani molčati o podrobnostih tega pogajanja. Opozicija proti poslancem raste vzlasti po mestih, odkar se je zvedelo, da bi vsled teh dogovorov z vlado kmetske tovarne za špirit uživale nekakšne privilegije, dočim bi pa konsumenti bili mnogo bolj obloženi z davki. O velikonočnih počitnicah sklicanih je mnogo shodov, na katerih se bode izvestno sklepalo mnogo ostrih resolucij.
„Glas Naroda" poziva češke obrtnike, naj kolikor mogoče pošiljajo svoje izdelke v svetovno razstavo v Pariz, ki bode prihodnje leto v proslavo stoletnice prvo velike francozke revolucije. Ako pošljejo češki obrtniki dovolj svojih izdelkov v Pariz, dobe v razstavi svoj oddelek, kjer bode lohko vak dobil pregled in pojem o češkem obrtu.
„Narodni List)'" karajo Riegerja in celo njegovo 00 poslancev broječo stranko, ker je izjavil o pretresovanji Lichtenstei-novega predloga, da bi bilo neprevidno za-vrnoti kak predlog uže o prvem branji. Če je to neprevidno in čt> kaj tacega zahtevajo samo politično neizkušeni možje, potem so Rieger in vsi oni, ki so v deželnem zboru zavrgli Plenerjev predlog — sami neizkušeni. (Plener jo namreč predlagal v češkem deželnem zboru, naj se (Ješka razdeli v dva upravna dela, v nemški in češki; ta predlog je staročeška večina takoj zavrgla.)
Hrvatski sabor se bode bavil v prihodnjem zasedanji z novim kazensko-pravdnim redom. I)a o tem novem kazenskem redu razpravlja, sklicana je enketa, ki bode začela svoje delo, kakor hitro se ban povrne v Zagreb. V enketi so predsednik sodišča sedmorice Radivojevič, sek-cijski načelnik Stanković, prof. Spevec in drugi. Predsednik enkete je ban sam.
Vnanje dežele.
Srbski radikalci, ki imajo sedaj kakor je znano, vlado v svojih rokah, zaceli so zopet boj proti naprednjakom, ki so za časa Garašanina pahnoli deželo v nesrečo. Liberalci so oprezni in se izo-gibljejo prepirom z vladno radikalno stranko. V klubu radikalcev vpisanih je 132 po-elaneev, v liberalnem pa sarno 15; naprednjaka ni v sedanji skupščini nobenega. Dunajski in peštanski listi, ki so s tolikim vesel jem pozdravljali pad Rističev in zmago radikalcev, bodo se menda v kratkem prepričali, da so se zopet enkrat zmotili. Mi-Blili so, da bode radikalna srbska vlada, kakor nekdanja naprednjaška, odprla duri in vrata avstrijskemu in madjarskemu uplivu v kraljevino ter da bodo dunajski in peštanski židje še nadalje zlogospoda-rili in molzli nesrečno Srbijo. Ko je bil pred nekolikim časom sedanji ministerski predsednik Gruic na Dunaji, potrdil je tamošnje v tej sladkej nadeji. Kakor „Novoe Vremja" v Peterburgu piše, izjavil je isti minister njega sotrudniku, da ho simpatije vseh Srbov na ruskej strani, kajti le od velike in mogočne Rusije zavisna je bodočnost drugih slovanskih narodnosti j. Res, čas bi bil, da Srbi spoznajo enkrat svoje prave prijatelje ter se rajše naslanjajo ob brate, ki so jim svojo ljubezen dejanski dokazali, prelivajoč za nje kri in z velikimi denarnimi žrtvami.
Na Rumunskem prikipela jo nezadovoljnost narodova do vrhunca. Neredi
in demonstracije proti ministru Bratianu so na dnevnem redu ; vojaštvo je vedno pripravljeno ▼ vojašnicah in kraljeva palača obkoljena z vojaki. Nezadovoljnost, prouzročena po maloveatnej in sramotnej vladi, vzbudila jo v narodu tudi mržnjo proti kralju, ki uže tako in tako, kakor Nemec in tujec ni užival v deželi nikdar prave simpatije. Sedaj jo pa ubogi Karol »e svojim ministrom tako daleč zavozil, da mu bode bržkone treba še pobrati šila in kopita ter vrnoti se v svojo nemško domovino. Bratiano, katerega so dunajski in peštanski listi tako prekomerno slavili, delal e na to, da bi priklopil Rumunijo tako zvanej zvezi miru ter položil tako korist in blaginjo svoje dežele na nemški žrtvenik. Tega človeka tudi narod sovraži, ker je renegat ali prava poturica. Se pred 20. leti je svečano proglasil Erdeljsko in Banat za rumunsko irredento, katere mora Rumunija tako ali tako odtrgati od Avstrije. Sedaj pa z vsemi nezakonitimi sredstvi proganja privrženike te ideje, zatem vse prave rumunske rodoljube, ki čutijo, da so Romani in nečejo žrtovati koristi svoje domovine Bismarku in njegovim zaveznikom. Ustvaril si je Bratiano celo armado uradnikov brez značaja in prepričanja, da mu pomagajo zatirati nesrečno deželo. Ti veternjaki in kruhoborci ga se ve da proslavljajo ter njemu na čast pripravljajo bankete, ki se morajo pa vršiti v senci bajonet, sicer bi je razjarjeni narod napadel in na mestu pobil. Vsa kral jevina je v obsednem stanji; zato so narodu vezane roke. Opozicija, ki šteje v avojej sredi vse prave rodoljube, vse plemitaše in tudi pretendenta za rumunski prestol, pa tudi ne spi. Ukljub vojaškemu kordonu prodrli so nje poslanci v kraljevo palačo ter zahtevali, da je kralj sprejme ter čujo narodovo voljo. Kralj jih ni hotel sprejeti, njih vodji jc poročil, da ga druzega dne sprejme. Narod pa, ki so je bil zbral v velikem številu na ulicah, so vojaki raz-gnali. Ko se je imel odpreti parlament, zbrala se je bila množica ljudij pred zbornico. Nekateri so streljali proti uhodu v parlament ter usmrtili ednega slugo. Taki neredi bo Be vršili pred francozko revolucijo in mogoče je, da se kaj enacega iz-cimi tudi iz demonstracij v Bukareštu. Narod ne mara vedeti za trojno zvezo; on zahteva, da se promeni državna vnanja in notranja politika ter do korena iztrebi iz državne uprave plevel, kateri je zasejal Bratiano. Rumunci zahtevajo zvezo z Rusijo in Francijo in ako kralj ne bode ustregel narodovej želji, prisili ga narod, da si poišče v Nemčiji podanikov, katere bodo smel tlačiti, kakor hoče sedaj Rumunce.
Na Francozkem se šo vedno ukvarja vse le r. afero Boulangerjevo. Generalovi pristaši trde, da ga je vlada upokojila, da ustreže Nemčiji. V komisijo, ki je imela soditi Bo^langerja, volila jo tako generale, ki so mu sovražni še od onega časa, ko je bil vojni minister in jim ni dovolil, da bi svojo službo tako površno opravljali, kakor so bili vajeni pred njim. General sam pravi: Hoteli so me prepustiti popolnoma privatnemu, meščanskemu življenju ; dobro, videli bodo, kako pozabim tou. Njegovi prijatelji so se te dni posvetovali, kako se jim ponašati o volitvah. Ako oficijelno nastopi kot kandidat, objavi v manifestu svojim volilcem tožbo proti sedanji vladavini.
Iz Afrike dohajajo za Italijo vrlo neugodne vesti. Italijani, ki so si tako želeli spopasti se vender enkrat z Abisinci, so preslabi, da bi je premagali in boje se hujšega poraza, nego so ga trpeli pri Do-gali. Sčuvanje proti Franciji raste. Pojav-ljaljo se novi listi, ki so pisani povse v Francozom sovražnem duhu. Italija še ni bila s francozko pomočjo dolgo zedinjena in uže so začeli italijanski državniki delati na to, da se odtržejo od Francije ter se približajo Nemčiji. Posebno zaslugo za ta žalostni dogodjnj pridobil si jo grof ltobi-lant, bivši minister vnanjih poslov. Ta je pripravil pot sedanjej politiki, ki je vrgla Italijo podpolno v roke Nemčije. Nenaravna ta zveza narodu ni posebno priljubljena, a mržnje, katere so umeteljno netijo mej obema narodoma, ee vedno širijo in večajo in naposled si bodeta stala še dva romunska naroda, hvala nemški lukavosti, sovražno drug proti drugemu ter bodeta na tak način pripomogla utrditi nemško oblast in nemško prevzetnost, namesto da bi ee prijateljski podpirala ter pospeševala razvoj in blagostanje obeh sorodnih plemen. .
DOPISI.
Iz St. Petra na Notranjskem. „Slovenski Narod" a 23. marcija t. 1. jo uže
omenil, da se je bralno družtvo „Mir" i r. Trnja v St. Peter preselilo ter seje a ten rešilo izventnega pogina. Nedejaroo se, da dobi tukaj imenovano družtvo ugodnejše podnebje za svoj obstanek. Uže o prvem pozivu se je oglasilo lepo število družtve-nikov, ki so se svojim podpisom obljubili družtvo podpirati. Kakor je iz imenika razvidno, pristopili so vsi prvaki in prvi posestniki tukajšnega kraja, kateri morejo gmotno kakor tudi duševno podpirati družtvo. Želeti je le, da mu vsi dosedanji častiti družtveniki ostanejo zvesti podporniki ; potem bode družtvo brez dvojbe na dobrih nogah. Delajmo le se združenimi močmi „Viribus unitis !". „Tn vereinter Kraft liegt die Macht." Naj bi to družtvo bistrilo um ter krepilo narodno zavest tudi med preprostim ljudstvom. „Die Kraft des Volkes liegt in seinem Rechtsbewusst-sein." Delajmo složno, bodimo si zvesti prijatelji, ostavimo osobno zavist ter zakri-vajmo slabosti drug drugemu b plaščem ljubezni, potem bode izvestno vladala lepa sloga med nami in družtvo bode uspešno delovalo v korist našega milega slovenskega naroda !
Iz Celovca, 27. sušca. Veseleje nego letošnja zima razvija se narodno življenje mod koroškimi Slovenci. Cirilove podružnice krepko poganjajo iz tal. Kot-mirska podružnica je uže potrjena in bode imela ustanovni zbor četrto nedeljo po velikoj noči. Na veliki . ponedeljek bode ustanovni zbor podružnice v Šmihelu pri Pliberku. Na belo nedeljo pa bode osnovalni zbor podružnice za spodnjo Rožno dolino v St. Janži. Tem se v kratkem pridruži podružnica v Škocijanu v podjunskej dolini. Pogovarjajo se pa še v drugih krajih o ustanovitvi takih podružnic, tako v Apačah, v Velikovci, v Ko ti j ah. Čudimo se, da je v St, Jakobu, v Roži in v Žel. Kapli vse tiho, baš tako pri Jezeru, v Prevaljah, v Grabštanji itd. Posojilnico snuje v Spodnjem Dravbregu g. Kari Reus, kaplan, rojen Čeh, ki se je pa uže v nekaterih letih dobro naučil slovenski. Ukljub vsemu pritisku zatorej slovenski duh v Korotanu še ni zamrl, temveč se vedno lepše in krepkeje razvija.
V tukajšnjih nemških krogih vzbija se velika nevolja proti deželnemu odboru, ki je za deželnega tajnika imenoval tujca dra. Milerja iz Erdeljskega, akoprav je bilo domačih prosilcev na izbero. Umestno je, potrebno in povsod običajno, da se za deželnega tajnika izbere domačin, ki razmere v deželi dobro pozna, saj ima z občinami dovolj opraviti. Da se je na tako mesto pozval tujec, smatra so tukaj splošno kot sad posebne protekcije. Bclaški list so silno huduje nad tem, in pravi, da ta slučaj ni osamljen, in kliče po opoziciji. List priznava, da ni dobro, da je v deželnem zboru malone le edna sama stranka, ker ima vsled tega deželni odbor preveč svobodne roke. Poprej so so veselili svoje složnosti in pogazili vsako iskrico opozicije ; zdaj si pa sami želijo opozicije, da bi odbornikom gledala pod prste! V parlamentarnem življenji je opozizija potrebna stvar, ker le ona brezobzirno razkriva napake vladajoče stranke; na Koroškem pa so potrebo opozicije še le zdaj spoznali ; poprej je bilo vedno ponavljano gaslo: mir, in zopet mir! Zdaj ima deželni zbor med 87 poslanci samo 4 poslance, ki ne kimajo vselej z večino, namreč slovenskega poslanca Murija, polu-konservativnega nemškega kmeta Pon-graca, g. knezoškofa, in mestnega poslunca dra. Prettnerja iz St. Vida, ki hodi včasih svojo pot. Na tega stavi Belaški list svojo nadejo, da bode zbral okoli sebe potrebno krdelce opozicijonalcev. Ne verujemo, da bodo iz te moke kaj kruha!
Domače vesti.
-f- Dr. Valentin Zamik.
V naglici smo mogli v poslednjej številki vrinoti kratko žalostno vest, da jo dr. Valentin Zarnik, odvetnik, mestni odbornik, bivši deželni poslanec in starosta „Ljubljanskega Sokola" itd. za večno za-tisnol oči v Ljubljani na veliki petek ob 3. popoludne. Donos nas vežo dolžnost, da o njem isprogovorimo nekuliko več, kajti mož je bil v pravem zmislu prvoboritelj slovenski, izvrsten govornik in zagovornik naših pravic; njega beseda jo mogočno donela v deželnem zboru kranjskem, njega glas se jo širil po raznih taborih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, kjer je govoril o ravnopravnosti in o zedinjenej Sloveniji.
Dr. Zarnik Valentin se je porodil 14^ febravarja 1837. 1. v Repnjah na Gorenjskem, rojstvenej vasi Kopitarjevej. Roditelji so na bili zelo siromašni; oče je bil „cukrinar" (delalec v ljublj. cukrarni), služil samo po 50 novč. na dan in s tom je živil svojo obitelj s 4 otroki; vender je skrbel za vzgojo in bodočnost svoje dece. Najstarši sin Valentin je hodil v ljubljansko ljudsko šolo in gimnazijo, katero je dovršil 1855. 1. Kakor abiturijent je govoril in piaal slovenski, flemški, francozki, italijanski in angležki, ker je bil v obče za jezike jako nadarjen. — Na gimnaziji je bil ustanovil se svojimi součenci Fr. Erjavcem, Sim. Jenkom, Val. Mandclcem, J. Tuškom dijaški slovenski list „Vaje", v katerih so ae vadili v spisavanji zanimljivih leposlovnih in znanstvenih sestavkov.
Po izvršonej gimnaziji ae poda na Dunaj učit se zgodovini, razveri tega pa še nemškej, slovanskej, romanskej in an-gležkej književnosti; pozneje se je posvetil pravu ter bil po dovršenih študijah promoviran za doktorja prava. Pisal je mnogo člankov, podlistkov, dopisov in vestij ▼ razne slovenske novine n. pr. „Slovenski Narod", „Novice" itd. V Janežičevem „Glasniku" je objavil nekoliko novel. Od 1801. do 1807. je bil Zarnik vzgojevatelj pri baronu Rauchu na Hrvatskem, a pozneje mu magjaronski duh ni prijal, zatorej se je vrnol na Slovensko ter so posvetil odvetništvu. Ustopil je kakor konci-pient k dr. Ploji v Ljutomeru, kjer je 8 tamošnjimi rodoljubi osnoval prvi tabor slovenski dne 8. avg. 1808 in navduševal poslušalce s6 svojim govorom. Leta 1809. je bil izvoljen v Trebnem za poslanca v dež. zbor kranjski. Istega leta se preseli k dr. Razlagu v Brežice, a uže v jeseni odide k dr. Lorberju v Maribor, kjer je imel v Tomšiči, Jurčiči, dr. Ko-celiji in drugih narodnjakih družbo, ki mu je zelo ugajala. Septembra meseca 1871.1. se preseli v Ljubljano ter ustopi v pisarno dr, Ahačiča. 1877. je odprl svojo odvetniško pisarno. Razven odvetnikovanja se je bavil tudi z velikim zanimanjem s politiko, za katero je imel mnogo vzdarja* Bil je zvest član in podpornik raznim narodnim družtvom in zavodom. Bil je visoko naobražen vnet Slovan, duhovit mož, dov-tipen družabnik in kremenit značaj.
Dr. Zarnik je bolehal poslednja leta, ker se ga je bila lotila vodenica, katera je tudi uzrok njega smrti. Na krsto so bila položila vence razven nekaterih obitelji tudi razna družtva ljubljanska. Na veliko noč 1. aprila ob 5Jtf zvečer je bil sijajen pogreb, katerega se jo udeležilo mnogo odličnega občinstva, razno deputacije, družtva itd. Na grobu je govoril dr. Josip Vošnjak, najstarši prijatelj pokojnika.
Večno so spominaj narod naš dr. V. Zamika!
Poziv
na redni občni zbor političnega družtva „Edinost" v Trstu, ki bode na belo nedeljo 8. aprila t. 1. ob 4. popoludne v prostorih „Delalskega podpornega družtva" (via Molin piccolo štev. 1.) Dnevni red: 1. Nagovor prodsodnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo denarni-čarjevo. 4. Posamični predlogi. 5. Volitev novega odbora. — Ker je ta zbor zelo važen za naše sedanje tržaške razmere, naj se ga gg. družtveniki v obilnem številu udeleže, uljudno vabi odbor polit, družtva „Edinost". — Tudi mi vroče pre-poročamo vsem čč. družtvenikom, naj dokažejo se svojo navzočnostijo, da jim je naša piihodnjest na srci. Na svidenje zatorej !
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Trstu poziva na redni občni zbor, ki bodo v nedeljo 15. aprila t. 1. ob 5»/a popoludne v prostorih „Slovanske čitalnice" (via della Pesa štev. 1. blizu „Hotel Europa".) Dnevni red: 1. Nagovor prvomostnice. 2. Poročilo zapisnikarično o letošnjem družtvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnično o denarnem stanji. 4. Posamični predlogi in želje. 5. Volitev novega načelniŠtva. Čestite družabnice vabi, da se v obilnem številu udeleže tega važnega zbora, naČelništvo tržaške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. — Opomnja : Čč. družabnice lehko uvedo v zbor tudi druge ženske, ki se želo vpisati v podružnico. Družtvenina se lehko plača tudi isti dan.
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v gostilni g. Fabjana pri sv. Jakobu 3 gld. Dva romarja poklanjata, kar jima je ostalo t. j. 1 gld.
Vabilo na XIII. redni veliki zbor „Matico Sloveuske" v sredo 18. aprila 1888
1.	ob 4. uri popoludne ▼ mestnej dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogoVor.
2.	Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. jan. do 31. decembra. 1887. 1. Volitev treh računskih presojevalcev. (§. 9. a. dr. pravil.) 4. Proračun za 1. 1889. (Računski sklep in proračun sta gg. družtvenikom v družtvenej pisarni na ogled in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje.) 5. Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1887. do 1. aprila 1888. 1. 6. Dopolnilna volitev družtvenih odbornikov. Vsled smrti, odpovedi in po 12. dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. t Einspieler Andrej, dr. .Jarc Anton, Kas-£ret Anton, Majciger Ivan, Pleteršnik Maks, Suklje Franc, Vilhar Ivan, Zupančič Vili-bald, dr. Zupanec Jarnej in Žlogar Mihael. V odboru pa še ostanejo: Gg. Cigale Matej, dr. Dolenec Hinko, Flis Ivan, Gras-selli Peter, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Franc, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, Kržič Anton, dr. Lampe Franc, Leveč Franc, Mam Josip, dr. Po-klukar Josip, dr. Požar Lovro, Praprotnik Andrej, Raič Anton, llobič Luka, Seneko-vič Andrej, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Šubic Ivan, Suman Josip, dr. Sust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan, Vavru Ivan, Vodušek Matej, Wiesthaler Franc in Zupančič Anton. Vsaj 16 odbornikov mora po §. 12. dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi
3.	računskih presojevalcev (^3. točka) so vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vender volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom tako, da ni suma zaradi kako prevare. 7. Samostojni predlog odborov: Redni veliki zbor naj sklene, da bo ima §, 36. opravilnega reda, ki Be je doslej glasil: „Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje za tri leta", spremeniti in glasiti v prihodnje tako: „Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje praviloma na tri leta (§. 13. mat. pravil). Ako se je pa odbor po večletnem tajnikovem službovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, sme ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo." 8. Posamezni predlogi in nasveti. (Prav. §. 4. a.)
V	Ljubljani dne 27. marcija 1888.
Predsednik:	Odbornik in blagajnik:
Josip Marn.	Ivan Vilhar.
Občni zbor „Pisateljskega podpornega družtva" bode v soboto dne 14. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v steklenem salonu čitalnice Ljubljansko z dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikovo, 2. Poročilo denarniČar-jevo, 3. Volitev dveh pregledovalcev druž-tvenih računov, 4. Volitev prvosednika in 6 odbornikov, 5. Posamični nasveti.
Vladika Strossmayer nam je na našo čestitko odgovoril:
Velecienjeni gospodine urednice!
Liepa Vam hvrla na prijateljskoj Vašoj čestitci o zlatnoj mojoj misi. Ja sam od drage naše braće Slovenaca tom prilikom primio nebrojenih dokaza ljubavi i poštovanja, da upravo neznam, kako da im se zahvalim. Za sada se molim dragomu Bogu, da ih on obilno blagoslovi, pak im dade jakosti, kako ćo uztrajati u obrani svojih prava i svoga jezika. Kako su naša braća Slovenci religiozni i čestiti, to nedvojim sretnoj njihovoj budućnosti, a dao Bog, da tu svoju sreću vazda traže u zajednici i ljubavi sa braćom Hrvatima. — Mene vanrodno veseli, što čujem, da se braća Slovenci i Hrvati u Trstu tako divno ljube i slažu. — Toj slogi mnogo je doprineo i list „Edinost", stoga Vam, gospodine uredniče, liopa hvala i Bog Vas blagoslovio! Sa bratskom ljubavjii U Djakovu, 28. marca 1888.
Stro8smayer 8. r.
Družba sv. Mohorja pridobila je letos zopet veliko novih udov. Število se natančno še no da določiti, ker pole še vedno dohajajo, a toliko je uže sedaj gotovo, da bodo letos nad 41.000 članov in da se bodo družbinc knjige tiskale v 43.000 izvodih, Kempčan pa se tiska v 50.000 izvodih.
Velikonočni prazniki so bili v Trstu prekrasni. Vrome prav pomladansko, nebo jasno ; niti najmanji vetrič ni kalil dobrodelne toploto. Ni čudo zatorej, ako so meščani drvili iz mesta v bližnjo okolico, veselit se prekrasne naravo ter krepčat se z izvrstno kapljico domačega vina. Meato je bilo zatorej oba praznika kakor isutarlo, tem živahnejšo pa je bilo življenjo v Ro-janu, v Skednji v gozdiči in drugod. Na-dejemo se, da jo vender užo enkrat krasna spomlad močneja od krute zime. I
V	spodnjem Retji pri Laščah so obesili novo vaško tablo s tem napisom:
„Vas: Spodnje Retje. Spada pod občino in sodišče: Velike Lašče; Okraj : Kočevje.- Dežela : Dolenjsko-Kranjska. V nji je bil rojen slavni pisatelj slovenski: FRAN LEVSTIK, f 1887. 1." Prazgodovinska raziskavanja na Pri* morskem. Prvi zvezek izvestja prazgodovinske komisije ces. akademije znanostij na Dunaji objavlja o raziskavanji prazgodovinskih in rimskih najdeb na Primorskem in Kranjskem, katera je spisal tukajšnji gimnazijski profesor Dragotin Mo-ser. Iz tega zanimljivoga dela posnemamo tole : Izkopavanja v Terezijnej jami v perivoji kneza Hohenloho pri Devinu so dokazala, da so bile tu o neolitskej dobi podzemske naselbine. V zemlji, nahajajo-čej se v votlini, našlo se je mnogo ostankov domačega orodja neolitskih podzemeljskih prebivalcev; razne plase pepela pa dokazujo, da so ljudje dlje časa stanovali v tej votlini. Našlo se je tudi mnogo okamnin (okamenjenih predmetov), n. pr. kamenenega orodja in različnih lončenih posod. Koščeno orodje je malone povse enako. Večina je rtasta, kakor se je upo-trebljevalo orodje v raznih velikostih za šila ob obdelovanji živalskih kož, ukrašenji lončenih posod itd. Enakih predmetov je našel prof. Mosor ob izkopavanji v votlini „Na hrbci", pri Saleži, v „pitnej jami", pri Gabrovici blizu Prošeka, v Lasci pri Nabrežini in drugod.
Izžrebanje. Dne 20. t. m. se izžrebajo v uradu goriškega deželnega odbora zemljiško odvezne obligacije, kakor je določeno v načrtu za amortizacijo 3. marcija 1856. leta.
Vremensko prorokovanje. „Mathieu de la Drome prorokuje za mesec april to-le vreme: od 1. do 3. nadaljuje nestalno vreme, ki je začelo uže 27. marcija. Mali vetrič, posebno ob oceanskih obalih. Suhi veter v lyonskom zalivu; nekoliko nemiren genovski zaliv.
Lepo vrome na vshodnem Francoz-kem o zadnjem krajci lune, ki traja od 3. do 11. t. m.
Mrzlo v pokrajinah ob severnem morji, v morskem rokavu, in na oceanu. Dež v srednjej Francozkej. Veter po imenovanih morjih. ,
Sredozemsko, jadransko in grško morje mirno.
Lepo vremo o mlaji, ki nastopi 11. t. m. ob 9 uri 17 min. d. p. in traja do 19. Ledeno na goratih pokrajinah Fran-cozke; toplo v južnih pokrajinah, suho vreme v Provenci.
Mraz o prvem krajci od 19. do 26. t. m., posebno v srednjej Franeozkcj.
Nestalno vreme ob oceanskih obalih. Morje mirno.
Lepo vreme in jasno nebo o mladej luni od 26. t. m. do 2. maja. Sadno drevje zaradi ponočnega mraza v nevarnosti. Mrzla jutra v srednjej Evropi, v Švici in južuej Italiji. Sploh lepo vreme od 1. do 19. t. m. Pogostoma mraz, posebno na Primorskem od 19. do 30. Rastline malo razvite. Lepo vreme po vseh deželah ob sredozemskem morji.
Ribarstvo v našem Primorji. Od 23. aprila 1886 do 22. aprila 1887 nalovilo se je v našem Primorji 4,471.798 rib, in sicer v pristaniščih:
komadov
7.537 (?) 210.338 1,312.715 13.105 2,693.725 194.351 36,527 . 3.500
Trst . . . Rovinj . . Pulj . . Mali Lošinj Zader . . Splet . . Dubrovnik drugod
kilogramov 2,471.753 490.730 527.702 345.608 2,469.300 1,082.595 426.629 143.542
zatorej vkup 4,471.798	7,957.859
Vrednost vseh rib iznaša 2,322.555 gld. V rečenih mestih samih se je použilo 3,637.620 rib, to je 5,983.573 kilogramov, in se je po takem prodalo in razposlalo drugam na razno kraje 834.178 komadov, to je 1,974.286 kilogramov. — Vseh ribarjev je bilo v letnem tečaji 11.176, mej temi 618 Italijanov; v zimskem tečaji (od 23. oktobra 1886 do 22. aprila 1887) pa 9750, mej temi 955 Italijanov. V teku ednega leta, to je v obeh tečajih (od aprila 1886 do aprila 1887) bilo je vseh ribičev 20.926, mej temi 1.573 Italijanov. Te številke nam jasno pričajo, da so naši slovanski Primorci marljivo bavijo z ribarstvom. Zanimivo je še zvedeti, da so v letnem tečaji rabili 3022 čolnov, v zimskem pa 2780, razven tega še po leti 191.H72 in po zimi 369.781 komadov druzih ribarskih priprav.
Poskušeno ubojstvo. V soboto 31. 1 marcija je zblaznel uradnik mestne za-| stavljalnico Jarnej Lanzi ter ustrelil tri-j krat na svojo soprogo. Zadel jo je v levo roko. Laneija so odveli v blaznico.
Poskušeno samoubojstvo. Mlada deklica Ivana S. se je sprla se svojim ljubimcem, ter zdvojena hotela skočiti v morje. Stražniki so jo o pravem času udržali ter jo spravili domov.
Zbolel je na ulici Torrente težak Andrej Sokolič iz Kopra ter se zgrudil brez zavesti na tla. Odnesli so ga v bolnico. — Dninarja Frana D. so zaprli, ker je ukradel mlekarju M. Mehiji iz Rocola 116 gld. — Dva pijanca sta napadla mornarja Ivana Gjurgjaroviča ter ga brez razloga zelo pretepla. Mornar jo moral v bolnico; pijancev policija še ni našla. — Težak Ivan Martinis se jo za piruhe dobro napil. Na poti proti domu se je zgrudil na tla ter si vinjeno glavo tako močno pobil, da so ga morali odvesti v bolnico. — Prijeli so več tatov, ki so o procesiji pri sv. Justu segali v tuje žepe, da si obave velikonočno zabavo s tujim blagom.
Policijsko. Kočijažu Roku Kralju iz Vrdele je spregel in ukradel v sredo 28. p. m. p. p. neznan tat vola od voza, kateri je pustil Kralj nekoliko trenotkov brez nadzorovanja na trgu Carradori. Vol je bil vreden' 200 gld. To je nov dokaz o drzo-vitnosti tržaških tatov. — Po noči 29. marcija so ulomili tatovi v prodajalnico hiše št. 12 ulice Fontana ter ukradli sukna, vrednega 4. gld.
RAZNE VESTI.
Čarovnice pred sodiščem. Dne 21. p.
m. se je končala pred zagrebškim sodiščem obravnava zaradi prevare proti 301etnej šivilji Mariji Lenard in 601etnej Katarini Dolenc. Obe ste sleparili lehkoverne ženske, da znati čarati ter preskrbeti vse, česar Bi kdo želi, seveda proti dobremu plačilu. Ani Seifert ste obljubili, da jo bode mpral poročiti po njiju začaranji njen ljubovnik, ki se jej je izneveril; krčmarica Helena Sturlić bode imela vedno polno hišo gostov, služabnici Mariji Pintarič pa ste celo obetali očarati cesarja in kralja, da jej bode dajal letne podpore. Izvabili ste s takim sleparjenjem lehkoumnim ženam dokaj. Sodišče je spoznalo obe krivi hudodelstva prevare ter obsodilo Marijo Lenard na eno leto težkega zapora, starko Dolenc pa na mesec dnij.
Učenje ruščine se širi dan na dan. „Ruskij Kurjer" javlja, da pri tujih konzulatih ni niti enega atašeja, ki se ne bi pridno učil ruščini. Zanimanje za ruski jezik je vzbudila resnica, da Rusija vedno bolj raste, so širi in napreduje toliko v gmotnem, kolikor v duševnem obziru.
Na Dunaji živoči Rusi se vračajo v svojo domovino. Tože, da Nemci z njimi jako zlo postopajo ter so neuljudno obnašajo proti njim. Dunajčanje jih merijo po ulicah od glave do pete in rogajo se jim. Ruski liati dodajejo, da so to nastopki nestrpljivosti političnih razmer med Avstrijo in Rusijo.
Ruščina v Budimpešti. Vseučiliški profesor Asboth v Budimpešti je objavil, da bodo brezplačno poučeval v ruščini. Prijavilo se je toliko ukaželjnih dijakov, da nemaj o vsi prostora v to določenej dvorani. Pripraviti se mora obširnejša dvorana.
Platane so zdravju jako kvarljive. Iz Barcelone namreč poroča Hillinger, da se je v nekej barcelonskoj obitelji javljal vsako leto hud epidemičen kašelj in vender se ni bil nikdo v hiši prehladih Zdravnik jo pregledaval grla in našel v njih mnogo zvezdastih telesec in baš takšnih je isteknol na oknu. Po daljšem proiska-vanji je bilo ustanovljeno, da se ta telesca nahajajo na mladem listji platanovem. Zdravnik ni dvojil več, da kašelj prouzrokuje prašek s platan, s katerimi je bil nasajen drevored pred hišo. — To prikazen so opazovali uže v starem veku, kajti o kvarljivosti tega prahu pišeta Dioskorid in starorimski zdravnik Galem, da ta prp.h suši vrat, prouzrokuje kašelj in razven tega škodi tudi ušesom in očem.
Grob Aleksandra Velicega. Sloveči arheolog Schliemann išče sedaj v Aleksan-driji grob macedonskega kralja Aleksandra Velicega. List „Phare du Bosphore" pa javlja temu nasproti, da je sarkofag kralja Aleksandra našel uže lani llamdi bey v Svdonu in da je sedaj v Carigradu. Sarkofag je neki izredno lep ter ni dvojiti, da je baš sarkofag kralja Aleksandra. Dokazano pa to do zdaj še ni.
Starinske najdbe. „Daily News" poroča iz Aten, da se je našlo več zelo zanimljivih napisov na otoku ciperskem na istem mestu, kjer je stal veliki tempelj Venere v Paphoau. Kopalo so bode dalje, ker je nadeja da se izkoplje še zanimlji-vejših najdeb.
Grško-istočnega župnika Popoviča v Topuski na Hrvatskem, kateri je bil
po sodišči v Petrinji zaradi zavratnega ubojstva obsojen na 15 letni zapor, osvobodilo je višjo sodišče podpolno ter ga spoznalo nt-krivega.
Laketa na Tirolskem. Prebivalstvo okraja Klausen na Tirolskem je po večletnih slabih žetvah in vrrmenskih nezgodah v strašnem položaji. Okraj oblega 10 občin povprečno z 10.000 prebivalci; posebno hudo pa se godi ljudstvu v krasnih pogorskih krajih Barbian, Villanders, Latzfons, Feldthurns in Theis. Kako so ubožni Ijidje potrebni podpore, dokazuje najbolj, da pomočni odbor takoj nakupi hrane za ves denar, ki ga darujo človekoljubi, ter jo razdeli med stradajoče ljudstvo.
Beda V Siciliji. V Siciliji se je ustavilo v raznih rudnikih delo. Preko 3000 ljudij je vsled tega brez zaslužka in mora lakote poginoti, ako ne priskoči vlada na pomoč. V Mesini so si hoteli pridobiti nesrečneži se silo dela in zaslužka in morali so jih vojaki z orožjem razgnati. Tudi v drugih mestih so bili izgredi, kajti revščina je po vsej pokrajini velika.
Število zdravnikov v Evropi. Med vsemi evropskimi deželami ima Italija največ zdravnikov in sicer ogromno število 17.568. Na Nemškem jih živi 16.292, na Francozkem 14.316, v Angliji 14.091, v Avstriji jedva 11.000.
Ruske učene žene. Nekatere ruske žene so v inozemstvu na dobrem glasu. Tako n. p. gena. Kovalevskaja, ki zaseda stolico profesorja na vseučilišči v Štokholmu. Ko je nekdaj obiskala Pariz, vsprejeli so jo z veliko častjo v seji francozke akademije. — Na vseučilišči v Bolonji predava Rusinja Ogonovskaja o slovanskih jezicih. — Na dobrem glasu jo mej znanstveno-političnim svetom gčna. Novikova. — Ze-neida Ilagozina si je pridobila veliko slavo v Ameriki. Pred dvema letoma uže je izdal založnik Putmann v Novem-Jorku prvi del „znanstvenih monografij" Z. A. Ragozininih, katere so vzbudile občno po-pozornost ter razna učena družtva so izbrala pisateljico za svojo družabnico, n. pr. družtvo autornologov v Parizu in druž-tvo orijentalistov v Novem-Jorku. Sedaj je prišel na svetlo tudi drugi del te knjige, obBezajoč asirsko povest.
Spomenik nemškemu pesniku Heineju.
Na Nemškem pobirajo nekateri čestitci pesnika Ileineja denar, da mu postave spomenik v Diisseldorfu. Znano je, da je bil pokojni pesnik žid. Zatorej je strašno razburila ta misel nemško antisemitsko kroge, ter sklicali so v IJerolinu velik mee-ting ali tabor, ki je ukrenol poslati peticijo ministru Puttkamorju, da zabrani postaviti spomenik Židu Heineju. Glavni govornik na tem shodu je bil dvorni propo-vednik ali pridigar Stoeker, ki je celo izrekel, naj se napravi Ileineju spomenik iz blata in to blato naj nanose oni, ki ž .le spomenik in postavi naj se v Jeruzalemu in no v Diisseldorfu. Kako bi kričali nemški semitski listi, ako bi se pripetilo kaj ena-cega v Rusiji, in no v visoko kulturnej Nemčiji ?
Novi Jork nekdaj in denes. Zemljišče, na katerem stoji denes krasno in veliko mesto Novi Jork so kupili leta 1668 evropski naselniki od Indijanov za 10 ko-sulj, 20 parov nogovic, 10 pušek, 30 krogelj, 30 funtov smodnika, 30 sekir, 30 kotlov iu 1 bakreno ponev. Divjaki so se veselili dobrego skupila. Denes je to zemljišče neprecenljive vrednosti.
Književnost.
Josipa Stritarja zbranih spisov so
izšli 38. 39. in 40. snopič z nastopno vsebino : Apostrof. Ljubezen. Živalski pogovori. Zimske podobe. Poučni spisi: Kritična pisma. Prešiicn.
„Ljubljanskega Zvona" je prišel 4. zvezek na svetlo s to vsebino: 1. Gorazd: „Stara pravda". Venec balad. III. 2. Jos. Stare: Vanda. Povest. (Dalje.) 3. Ivan Železnikar: Osapska dolina. (Konec.) 4. Y.: Misli. 1—8. 5. Jauko Kersnik: Dva ad-junktn. Humoreska. 6. A. Fekonj i: Vila Slovinska. (Dalje.) 7. L—j: Golobec. Pesem. 8. Evgen Lah: Ljubljana v ljudo-pisnem oziru. (Konec.) 9. Rudinski: Samotni dol. Pesem. 10. A. Planinec: Ce-gava bode. Vesela igra v dveh dejanjih. 11. Književna poročila: V. Oblak. 12. Listek.
„Slovenski pravnik" jo prinesel v svojej 4. številki nastopno vsebino: 1. O novem ustnem skrajšanem postopku. (Dalje.) 2. Pravniški razgovori IV. 3. Dopis. 4. Pravosodje: a) Zvršiluo prisoditi je moč tndi terjatev zvršonea do zvršitelja; b) Dediči po zakonu ne morejo tirjati v § 1253 o. d. z. omenjene četrtine in natura; c) V
§ G8 k. z. imenovane osobe, katere vkupno opravljajo službo, ne morejo se zakriviti med seboj prestopka po g 312. k. z.; ,d) Nepošteno djanje (§ 488. k. z.) zastaranje $ 531. k. z.) 5. Pravniška kronika. ,€>. liistek. 7. Književnost. 8. Drobne vesti.
„Učiteljski Tovariš* prinaša v 7. številki vsebino: 1. Se enkrat v obrambo in pojasnilo. 2. O šolskih boleznih. 3. Knjiga Slovenska. 4. Obražba domoljubnega čuta. 5. Slike iz narodne vzgoje, fi. Otroška trmoglavost, 7. Učila. 8. Opis šolske občine Blagovica. 9. Književnost. 10. Dopisi.
.Vrtec" časopis s podobami za slovensko mladino štev. 4 objavlja vsebino : 1. Tzpomlad. 2. Prva šola. 3. Aleluja! 4. Kako se v nebesa pride. 5. Miramar. 0. Kraljevina Španska in Portugalska. 7. Vstajenje. 8. Kako je znal vojevati grof Rudolf Habsburški. 9. Prirodopisno-nato-roznansko polje. 10. Listje in cvetje. 11. Nove knjige in listi.
Listnica,
Vsem onim gp., ki so se ponudili za »izdaten zaslužek«, javljamo, da smo njih pisma poslali dotičnemu zavodu, od katerega dobe odgovor.

Najboljši • j
papir z,a cigarete
je pri »t ni	,
13-^6
LE HOUBLON
fraocozki fabrikat Gawlew i« lleiirjev ? Parizu,
Svari se pred ponarejenjem.
Ta papir gorko priporočajo pospodje dri. .1 J. PohI, E. Ludwip. E. Lipmann, profesori kemij-* na dunajskem vseučilišču, radi njegove na b >ljše kakovosti. radi njegove čisLotrt in »'no, k«r v njem ni nikake druge
: d avju- 5kodl|ive tvorine. Pozor: Vsak naj pasi la naslednji podpis:
Ml^1
FAc-BiMttj D« I.'mguitrric 17, r« Btrii|«r, IPAIH
Izdaten zaslužek
more si pridobiti vsakdo, ki živi na kmetih in zna pisati slovensko, i'onudbe pošiljajo ' naj so v zaprtih pismih 2 nadpi-som „izdaten zaslužek"; upravn&tvu tega lista. .	-r . .
KMETIJSKO BERILO
TISKARNA DOLENC
y. Trsta
mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. več, E. KRAMEFt.
Dunajska borsa
dne 3, aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gid n	v srebru — — — „
Zlata renta— — — — — — _ _
5% avstrijska renta — — —--"
Delnice narodne banke — — _ _
Kreditne delnice — —--- - m
London 10 lir sterlin--—__
Francoski napoleondori — — _ _
C. kr, cekini — — — — _ _ _
*
Nemške marke — — — — _ _ _
77 80 8U.— 109.85 92.00 858.-269 80 12G olj 10 02 5.98 Q-2.11
O N
tu rs:
t. s '
m
>
\ ®
! I '. L I I S
' X O "J yl o ..
o o

■ J*
D
CO*:
p S F
N C .
r a
ČL
_ s t * p
o.-S r _ _ 2 S 2 z
-
iS i K «=>
® , -fle
0 1 £ 60 d'5 e t _
s 3 u —
c a - « oc "-j-s £0
* ^ HUJ
s ►>
m
©
a
g-"
© ©
? š
— X š; ŽZ
C O C O
« ?' erj M

3'/s V, 35 .
11
LA FILIALE
dolin
BANCA UNION
RIESTE »' occupa dl tutte le oper«z»i-' <! „anoa 0 dl Cambir
a) Accetta t>e»* - .„„t in conto corrente : A^'-h „ando 1'interesne annuo: per Banconote
°/0 con preavviso di 5 piornl „ » 12 ,, a sei mesi ti h so per Napoleoni
°/0 con preavviso di 20 giorni „	„ , 40 .
m > m >3 meni
......6 r
nnovo tasso d' Interesse andra in vigore sulle letture di versamento in circolazione a datara dai 31 Mar?,o, 7 e 15 Aprile, 5 Maggio 26 Giugno 26 Set-tembre a secondn del relativo preaviso. Trieste 2G Murzo 1888 Warrants.
HANCO GIRO al)buonanau .. - „	atinuo sino
qualurique "ornma: pr«levazioni smo a fiorini '-'0,000 a vista verno chdau« ; importi mafrgiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamentl in apposito libretto.
Contcegla perttitti 1 verm enti fatti a q\ialsiasi ora (i'utliclo la aiuta del medesimn pinrno
ANMiime pel proppl cor-rentiMti 1'incasso di Cambiali per Trieste, Viennn e Ifudape.it, rilair.ia loro assegni per avette ulUme ptaize ed accorda lom lejacoltii di dnmlolliare ejfetti presso la sua cassa Ira noo <1* o^ni Npettn per
bj S' tncartca dtlVacouisto e della vendita di eifetti pubblici, valute e divis«, nonehe deli' incasNo d' assegni, cambiali e coupons, v«rso '/»°/o provig-gione,
c.) accorda at suoi cnmmittentx la facolta di depositare tjfetli di nualsiasi specie e ne cvra gratis l'incamo di couponi alla scadtma.
La Filiale della Banca Union
Neziono Merci) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissionc, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure poli/.ze di carico o Wajant«.	4—24
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barricra Veccliia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za go Spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako niake cene.	41—104
si lehko prislužiti na leto najmanje
1200 gld.
s prodajo raznovrstnih postavnih
sreček na obroke
Vprašanja naj se pošiljajo pml naslovom : Wechselhaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9.	1—00
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avstr.
KREDITN, ZAVODA
zsi trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni otlkaz 21/in/0 30-dnovni odkaz 2% „ ,	2»/4 « 8-meHečni „ 2l/t „
3r°-	^	3 „ (5- „	„2 7, „
Vrednostnim papirjem, plusečim na napoloone, kateri se nahajajo v okrogli, pripoztia ae nova obreatna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20 aprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, Urno, Lvov, Iioko, kakor za Zagreb, Arad, Gradec, Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd —brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku 1°/^ provizijo.
P r e d u j ni i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5V3°/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vekše svote po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali »rebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.	•
Trst, 9. maraija 1888.	48—54 8
iz ovčje
A. SAMEK & Co.
Brno (Briinn), Jiahnring lfi., (poleg vrta „Grand Hotel".
Ugodne naročbe najnovejšega iti najbol jšega modernega blaga za gospe, gospode in deco, toliko /.a zasebnike, kolikor za krojače.
f/C Uzorki 11a zahtevanje. "
Najnovtjse
letno blago
iz prave ovčje volne
pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka
J. W. SIEGEL
Gospodje krojači, kateri še nimajo mojih vzorkov, ter želo razširiti krog svojih naročifceljev v porabo jako solidnega blaga, naj ae obrnejo z dopisnico zaupno name.
Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko.
Spoštovana gospa!
Po sodbi omikanega občinstva, toliko mesta tržaškega, kolikor njega okolice se more dencB odkrito reči, da je
K AVA VELIM
najbolji med vaemi surogati, naj si bodo preporočeni, podpolno izvorni, pravi, pristni
itd., to je dokazano.
Ne pišemo Vam pričujočega iz dolzega časa ali zaradi nam nepotrebne reklame, Kje je žena dobra gospodinja, ki ne bi poznala in čislala
K A V E VELIM??
Kakor priznavajo izdelovalci drugih surogatov in kakor ste se uže sami prepričali, prava vrednost je do sedaj v prodaji stoječih surogatov le v hranilnej vrednosti in ta je v Kaseinu, ki je v mleku, s katerim se pripravlja mlečna kava se
K A V O VELIM
s tem izvrstnim izdelkom, pravim vratnikom kolonijalne kave, ki ima sama ob sobi hranilno vrednost, ima prijeten duh i ne trpinči živcev. Zaradi teh lastnostij se pre-poroča sama ob sebi ne samo kot kava z mlekom, temveč tudi kot Črna kava in to .tembolj, ker je ni treba žgati in ker no prouzročuje trlmhobola liki navadna kava.
Ako bi bila še katera gospa, ki -tega ne veruje, vabimo jo najuljudneje, naj jo samo enkrat poskusi in prepričala ne bode, da mora zavreči vse 'surogate kolikor toliko preporočane, podpolno izvorna-prave, pristne itd., ako se jih primera s6
K A VO VELIM.
Dokaz temu je. da se ni priljubil v tako kratkem času noben surogat, kolikor toliko preporočen, podpolno izvoren, pravi, pristen itd., kakor naša
K AV A VELIM!!
Zakaj??!! — Po vašej poskušnji odgovor, spoštovana gospa!
Z visokim spoštovanjem
Pražko delniško družtvo tovarn za surogate kave in čokolade
v Velimu na češkem.
Prodaje se po vseh trgovinah mirodij in jestvin. Glavni zastop za Trst, Istro, Dalmacijo in Italijo pri A nt. Tlanl V Trstu, Via Carintia št. 23.
Tiskarna Dolenc v Trstu
izdeluje vsakovrstna tipogra-fićna dela, kakor: priporočne knrte, račune, okrožnice, vizit-nice, poročilno objave, vabila, programe, izkaze, oglase, pravilu, nstopnice, zaključno račune (bilance), ročisenike, cenike, polnoinofi, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke, osmrtnice, razne s križaljke, etikete, knjige, brošuro in časnike v slovenskem, hrvatskem, nemškem, italijanskem, francozkein, angleškem in v drugih jezikih. Vsako naročilo izvrši točno in ukusno.
82? ** '
f«|
Ozdravljenje plućnih bolezni
Tuberkuloze, (sušice, jetikc), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara Itd
po plinovi
E X H A L A C I J I
(po relttalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj ii-doiepljivi idejal zdravnikov je z ovini postopanjem popoinoma dosežen ! Oh osupljivih, nepogrešivih vapahlh povore najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo V kratkem, toda koliki*r mogoče z lastnimi besedami, ln koja so bila tildi potrjena po zdravniških listih ti\- in inožemstva:
Prof dr. BBrecon. Po tridnevnej plinovej ehalae.iji po ruk-tatnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hripavostj« posve iz-pinola. — Truplo se redi vnalii teden za j/s — 1 K Ravno tako brzo ozdravljenje tudi pri starej, cel6 pri milmrnej tuber-koiozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi naj težji u pose! zo pet opravljati. —"
Prof. Dr Ctirnll in prof. Vernenil. Pri naduhi se more r>ol ure po plinovej exhalaciji laglj« sopsti. — Ako se t>xhalacija pravilno rabi, h^ naduha ne povrne več.
Prof. Dr. Du]ardin Beaumetz: Kronični bronhialni katarh je bil podpolno ozdravljen
Prof.* Frantzei in dr. Statz : Mrzlica, potkng.-lj so izgubo; nastane velka lakota. — liolnik se zredi do 5 kip.
Dr M. Laughlln. je vporabil plinovo ^halacijo pri 30. bolnikih, koji so bili uže v najzarinjem stanju tuberkuloze in vsi bo popolnoma ozdraveli.
Vsaki dan pa se množe zravniška ooroč la o srečnim ozdravljanju, ter je razun navadenih spričeval še mnouo druzih od slavnih profesorjev. — Imamo mno^o spri-čeval odzravelib. C. kr. IžUlj. priv stroj za plinovo exltalacijo (Rectal-Jnjector) se do-oiva z vsemi pripravami za pripravljanje phn^ in z popisom za vporavo za zdravnike, ter pa more rabiti tudi vsak bolnik sam ter stane gl>l 8 — z merilnim strojem za plin 10 k'- — Pr0*i potovem novcu uli provz-itju. Dobi se pri	1—DO
Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII.. Marialiilfcrstasse N. 80/A
Lastnik pol. družtvo ,,Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.