URN_NBN_SI_DOC-AAYVLBHI

SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE K NJIŽNICE V LETU 1982 V Sloveniji je v letu 1982 delovalo 60 splošnoizobraževalnih knjižnic z 8 dislociranim i enotam i v občinskih središčih, s 190 izposojevališči, s 502 postajam i bibliobusnih in kolekcijskih potujo­ čih knjižnic in z 96 vzajem nim i in društvenim i knjižnicam i. Skupaj je bilo v tem letu aktivnih 856 izposojevalnih m est splošnoizobra­ ževalne knjižnične mreže, k a r je za 3,25% več kot v letu 1981. V letu 1982 je imelo status sam ostojnih delovnih organizacij le še 30 splošnoizobraževalnih knjižnic. Dotok lite ra tu re v knjižnice je v le tu 1982 spet upadel. Letni p rira ste k knjižničnega gradiv a je znašal 175.874 enot, k a r je za 9,41 % m anj ko t v prejšnjem letu. Od vsega nabavljenega gradiva so knjižnice kupile 115.320 enot (lani 122.845), kot obvezni izvod so dobile 27.838 enot (lani 22.463), z zam enjavo in darovi je prišlo v knjižnice 11.937 enot (lani 8.816), K u ltu rn a skupnost Slovenije pa je za knjižnice odkupila 20.779 enot (lani (40.018). Te številke nam povedo, da sta se v letu 1982 zm anjšala nakup za 6,13 °/ol in odkup KSS k a r za 48°/o. Izpad so knjižnice poskušale nadom estiti z drugim i načini nabave, p ri katerih pa je težje v plivati n a ustrez­ nost in kvaliteto kot p ri nakupu. K njižničarji smo razočarani nad tem, kako hitro je razvodenela p re d leti tako dobro zastavljena akcija K u ltu rn e skupnosti Slovenije, ki je obetala, da bodo SIK končno vendarle lahko nudile občanom dovolj kvalitetnega in aktu^ alnega knjižnega gradiva. Iz povedanega sledi, da seveda tudi v letu 1982 nism o dosegli cilja, da bi v SIK nabavili vsaj 1 knjigo na 10 prebivalcev (polovica m ednarodnega standarda). E na nova knjiga p ride na nekaj več kot 11 prebivalcev. Poprečna cena v SIK kupljene knjige je v letu 1982 znašala 354,21 din, k a r je za 30,33 "/» več kot v letu 1981. V letu 1982 so se sredstva za nakup k n jig povečala le za 23,14 odstotka, k a r je še m anj kot lani (24,03 %>). Res je, da je v le tu 1982 tu d i skupni dohodek knjižnic počasneje naraščal, saj se je pri posam eznih knjižnicah celo znižal. Najbolj so bila zm anjšana sred