Primorski dnevnik ČETRTEK, 10. MARCA 2016 št. 58 (21.598) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^M primorskijport ^ BLJ —postani naš sledilec— trst - Na 9. strani Narodni dom se predstavlja Jutri odprtje stalne razstave gradež - Na 14. strani Iz morja pobrali posmrtne ostanke Sedem ameriških vojakov je umrlo leta 1944 benečija - Na 18. strani Šola in delo sta prioriteti Slovenija naj pomaga kot po potresu begunci - Slovenija zaostrila pogoje za vstop, začela pa bo izvajati premestitve iz EU Balkanske poti n i več gorica - Razstava v KC Lojze Bratuž Poklon ženskim obrazom in izrazom LJUBLJANA, ATENE - Balkanska migracijska pot ne obstaja več. Odločitev Slovenije, da začne na meji s Hrvaško znova uveljavljati schengenska pravila, je povzročila učinek domin proti jugu do make-donsko-grške meje, ki je že od ponedeljka de facto zaprta. V Slovenijo lahko vstopajo le še tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v državo, osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, iz humanitarnih razlogov. Vlada naj bi danes obravnavala premestitve beguncev iz Grčije in Italije v Slovenijo na osnovi jesenskega dogovora v EU. Slovenija naj bi sprejela 863 beguncev, v prvi fazi 572. Število beguncev v Grčiji je po zaprtju balkanske poti naraslo na skoraj 36.000. Število narašča iz ure v uro, saj na grške otoke iz Turčije prihajajo novi begunci. Grška vlada namerava zapreti begunsko taborišče v Idomeniju in pripravlja 15 novih centrov za skupno 17.400 beguncev. Na 2. strani eu - turčija Evropski poslanci proti vladam STRASBOURG - Dogovor EU in Turčije, ki naj bi ustavil begunski val v Evropo, ni evropska rešitev. Je izredno vprašljiv z vidika človekovih pravic in mednarodnega prava. Gre za prenašanje dela, ki bi ga morali opraviti sami, na druge, za umazano trgovanje s človeškimi življenji in odraz šibkosti EU, je bilo včeraj slišati v Evropskem parlamentu, kjer so poslanci vseh skupin z delno izjemo EPP ostro kritizirali evropske vlade. Na 2. strani " -_ ■a •-. tätig Ur V ■« a Jtf ,_ šport - Četrtfinale nogometnega pokala Vesna iz Sanrema z ugodnim izidom EiSSi ■ ¿nI ji trst - Vpisi Presegli mejo dvestotih prvošolčkov TRST - Državne otroške vrtce in osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo 1409 otrok, od katerih 466 v vrtcih in 943 v osnovnih šolah. Število vpisov v prvi letnik vrtca (160) je primerljivo lanskemu, čeprav bo v vrtcih skupno manj otrok. Po drugi strani pa se bo v osnovnih šolah znatno povečalo število prvošolcev, saj jih bo septembra nekaj več kot dvesto. Lani jih je bilo 179. Na 4. strani Nesreči s tovornjaki povzročili dolge kolone na avtocesti A4 Na 3. strani Marino Sossi s svojo listo na volitve Na 5. strani Vinci Vogue Anžlovar o filmskem ustvarjanju Na 13. strani V Gorici pribežniki na čistilni akciji Na 15. strani goriška - Pokrajinski muzeji ^m • • • v v • v Gorici in Tržiču lastništvo zbirk GORICA - »Goriška pokrajina, dežela Furlanija Julijska krajina in ministrstvo za kulturne dobrine so se dogovorile, da bo lastništvo umetniških zbirk goriške pokrajine šlo občinama Gorica in Tržič. To bo omogočil nov deželni zakon, ki bo zagotovil povezanost s teritorijem, kar predstavlja jamstvo za vseh 25 občin iz goriške pokrajine«. Tako poudarja predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je včeraj članom pokrajinske komisije za kulturo predstavil vsebino dogovora, ki ga je prejšnji teden dosegel na ministrstvu za kulturne dobrine v Rimu. Na 14. strani PEKARNA SLAŠČIČARNA PECCATI DI GOLA (ČOKOLADNA JAJCA DOMAČE PROIZVODNJE ■ t TRST - Ulica Roma, 28 Tel. 040 369752 PECI KAMINI DRVA ZA OGREVANJE PELETI KAMINI NA BIOETANOL NAPRAVE ZA OGREVANJE PRILAGODITEV DIMNIKOV V SKLADU Z ZAKONSKIMI PREDPISI IN VARNOSTJO TOPLOTNA IZOLACIJA POSEBNI POPUSTI Od20% dO60% t 1 al 9771124666007 2 Četrtek, 10. marca 2016 AKTUALNO / begunci - Slovenija od včeraj izvaja strog schengenski režim na meji s Hrvaško Balkanska pot zdaj zaprta za vse migrante in begunce V Makedonijo že tri dni niso spustili nikogar - V Grčiji se je nakopičilo 36.000 beguncev LJUBLJANA, SKOPJE, ATENE - Balkanska migracijska pot ne obstaja več. Odločitev Slovenije, da začne na meji s Hrvaško znova uveljavljati schengenska pravila, je povzročila učinek domin proti jugu do make-donsko-grške meje, ki je že od ponedeljka de facto zaprta. Slovenija od polnoči na meji s Hrvaško v celoti izvaja schengenska pravila. Vlakov z begunci, ki so minule mesece prihajali vsak dan, ni več. V Slovenijo lahko vstopajo le še tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v državo, osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, pri katerih se bo na podlagi individualne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov. Premier Cerar je poudaril, da Slovenija znova polno uveljavlja schengenska pravila na meji s Hrvaško. Po njegovih besedah so ta pravila uveljavljali že do zdaj, vendar so dopustili več humanitarnih prehodov, zdaj pa »teh iregularnih migracij ne sme biti več«. Odločitev Slovenije, je v skladu s sklepi februarskega vrha EU, ki so bili potrjeni tudi z izjavo vrha EU ta ponedeljek, je v Bruslju povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Natasha Bertaud. Hrvaški premier Tihomir Oreškovič je potrdil, da so Hrvaška, Slovenija in Avstrija na ponedeljkovem vrhu EU in Turčije vztrajale pri zaprtju balkanske migracijske poti. Kot je povedal, so v Bruslju zahtevali, da je v zaključnem dokumentu srečanja izpostavljeno stališče o zaprtju balkanske begunske poti, a so na koncu udeleženke srečanja sprejele sklep, da je končan neregularni pretok migrantov ob zahodnobalkanski smeri. »To je bilo pomembno sporočilo,« meni Ore-škovič. V Makedonijo že tri dni ni vstopil noben begunec Čeprav v Makedonijo po podatkih tamkajšnje policije od ponedeljka zjutraj ni vstopil noben migrant, oblasti v Skopju zanikajo, da bi uradno zaprle mejo z Grčijo. »Takšne odločitve zaenkrat ni in je tudi ne bo, dokler se ne bo sestal poseben odbor, pristojen za vprašanje migrantov,« je predstavnica makedonske policije Natalija Spirova odgovorila na vprašanje o zaprtju meje. »Odločitev oblasti je, da v Makedonijo spustijo toliko migrantov, kolikor jih ozemlje države zapusti,« je povedala Spirova in dodala, da v zadnjih treh dneh noben migrant ni zapustil države, zato tudi niso registrirali nobenega novega. V Grčiji jih čaka 36.000 Na grški strani meje medtem še vedno čaka na tisoče beguncev. Grška vlada namerava temu narediti konec in zapreti begunsko taborišče v Idomeniju. Oblasti pripravljajo 15 novih centrov za skupno 17.400 beguncev, ki naj bi začeli delovati do nedelje. V centre naj bi preselili tudi vse begunce, ki bodo še vztrajali pri prehodu Ido-meni. Humanitarne organizacije ocenjujejo, da jih je 14.000 »V interesu migrantov je, da se preselijo v primerna bivališča. Taborišče bomo odstranjevali postopoma, a bomo ob tem dali jasno vedeti, da do nadaljnjega ni možnosti za prehod meje. Da bi ostali tukaj, nima nobenega smisla,« je poudaril predstavnik grške vlade Giorgos Kiricis. Nekateri so sicer že opustili upanje, da bodo lahko svojo pot nadaljevali preko Makedonije, in zapuščajo območje ob meji, kjer so razmere nevzdržne. V torek zvečer je bilo že opaziti večje število beguncev, ki so zapuščali vas Idomeni. Število beguncev v Grčiji je spričo zaprtja zahodnobalkanske begunske poti naraslo na skoraj 36.000, je sporočil grški štab za krizne razmere. Število sicer narašča iz ure Tudi svetovno znani kitajski umetnik in performer Ai Weiwei je včeraj obiskal begunsko taborišče v kraju Idomeni ob grško-makedonski meji, kjer poleg grških oblasti beguncem nudijo pomoč Zdravniki brez meja in druge humanitarne organizacije ansa v uro, saj na grške otoke v Egejskem morju iz Turčije prihajajo novi begunci Avstrija umika policijo Avstrija je medtem sporočila, da bo zaradi občutno manjšega pritiska beguncev še ta teden z avstrijske južne meje umaknila 200 policistov. Notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je opozorila, da če bo treba, lahko varnostne sile nemudoma spet okrepijo. »Postopno zapiranje balkanske poti poteka v skladu z načrti,« je Mikl-Leitnerjeva pohvalila usklajeno ravnanje šefov policij Avstrije in držav ob balkanski poti. Konkretno to pomeni, da bo od 300 policistov in policistk, ki so jih na Štajersko in Koroško premestili iz drugih dežel, 200 še ta teden odpoklicanih. Madžarska pa je zaradi zapiranja balkanske migracijske poti in bojazni, da se ne bi tok beguncev morda preko Bolgarije in Romunije spet usmeril proti njim, za celotno državo razglasila krizne razmere. Notranji minister Sandor Pinter je dejal, da bodo s 1500 vojaki okrepili varnostne sile. Okrepitve bodo poslali na mejo, razglasitev kriznih razmer pa je previdnostni ukrep. Nove bojazni Italije Italija, ki je že obremenjena s prihajanjem migrantov z libijske obale, se medtem boji, da se bo zaradi zaprtja balkanske poti tudi tok beguncev iz Grčije preusmeril preko Albanije in čez morje proti Italiji. Notranji minister Angelino Alfano se bo še ta teden v Tirani sešel z albanskim kolegom Sai-mirjem Tahirijem. Zaradi možnosti odprtja t.i. jadranske poti je Italija stopila v stik tudi s Črno goro. Ta begunska pot ni nič novega. 50 morskih milj (92 kilometrov) dolgo pot čez Jadransko morje med Albanijo in Italijo je pred dvema desetletjema prečkalo na tisoče migrantov iz Albanije. Iz Albanije je v italijansko deželo Apulija možno s hitrim motornim čolnom priti v zgolj dveh urah. Kako bo ukrepala Turčija? Turški premier Ahmet Davutoglu je medtem napovedal, da bo Turčija sirske begunce, ki jih bo sprejela iz Grčije, namestila v begunskih taboriščih, vse ostale begunce pa bodo vrnili v njihove domovine. Turčija je na izrednem vrhu EU v Bruslju predlagala, da bo sprejela vse begunce, ki so iz Turčije nezakonito prišli na grške otoke. EU pa naj bi v zameno za vsakega vrnjenega Sirca sprejela sirskega begunca neposredno iz Turčije. Ob tem je Davutoglu zatrdil, da bo EU sprejemala samo tiste sirske begunce, ki so prišli v Turčijo še pred vrhom EU 29. novembra lani. Ankara bo ob tem pazila, da si EU ne bo izbirala samo "izobraženih" beguncev. (sta, mm) begunci - Premestitve iz Grčije in Italije Slovenija naj bi kmalu sprejela prve azilante MARIBOR - Ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar je napovedala, da bo vlada na današnji seji obravnavala gradivo glede premestitve beguncev iz Grčije in Italije ter njihove namestitve v Sloveniji. Kot je pojasnila, se bo begunce nameščalo skladno s kon-tingentnim načrtom, tako da je še prezgodaj govoriti, kje bodo nameščeni. Prihod prvih prosilcev za azil pričakuje v prihodnjih mesecih. Prihajali bodo postopno, vsak mesec določena kvota, najprej bodo nastanjeni v azilnem domu, nato pa naprej v skladu s postopki po predpisih, je dejala ministrica. Evropske države so se lani jeseni zavezale k premestitvi 160.000 beguncev iz Grčije in Italije v dveh letih. Doslej so jih premestile okoli 660. Slovenija za zdaj pri premestitvi ni sodelovala, po načrtu pa naj bi sprejela 863 beguncev, v prvi fazi 572. Glede pravil na meji s Hrvaško je Gyorkos Žnidarjeva povedala, da se po-ostruje nadzor na schengenski meji in da vlakov z begunci ni več. V državo vstopijo samo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za vstop, kdor zaprosi za mednarodno zaščito, in posamezniki, ki se jim dovoli vstop iz humanitarnih razlogov. Čas bo pokazal, kakšen bo učinek ukrepov, ki jih sprejema Slovenija. Gyorkos Žnida^eva je še povedala, da bi se lahko zaradi strožjih ukrepov na meji povečale klasične nezakonite migracije, na kar je slovenska policija po njenih zagotovilih pripravljena, pričakovati pa je tudi porast prošenj za mednarodno zaščito. Priseljenci v Italiji prispevajo denar za 600.000 pokojnin RIM - Priseljenci V Italiji, ki prihajajo iz držav izven Evropske unije, plačujejo dovolj socialnih prispevkov, da lahko država izplača pokojnine okoli 600.000 upokojencem, je pokazala raziskava, ki jo je vodil Roberto Garafo-li z ministrstva za finance. Leta 2014 so delavci iz držav izven skupnosti prispevali okoli osem milijard evrov za socialno varnost. Ob tem so priseljenci v obliki pokojnin in ostalih izplačil skupaj prejeli le okoli tri milijarde evrov, kar pomeni da v državni blagajni ostane nekaj manj kot pet milijard evrov. Priseljenci so poleg tega ustanovili petino podjetij, ki so bila leta 2014 registrirana v Italiji, prispevali pa so tudi 6,8 milijarde evrov v obliki dohodnine. Lani je v Italijo prišlo 150.000 mi-grantov, za oskrbo katerih so porabili 3,3 milijarde evrov. Podobne stroške pričakujejo tudi v prihodnjih letih. V Italiji živi okoli pet milijonov zakonitih priseljencev brez italijanskega državljanstva. Od teh okoli štirje milijoni prihajajo iz Albanije, vzhodne Evrope, severne Afrike, južne Azije in Filipinov. Na Trbiškem 7 prebežnikov VIDEM - Trbiški karabinjerji so v okviru redne obmejne preiskave ustavili sedem prebežnikov, šest Pakistancev in Afganistanca. Vsi prebežniki, stari med 21 in 29 let, so izjavili, da prosijo za azil, a so proti njim spisali kazensko ovadbo zaradi nelegalnega prečkanja italijanske meje. Zaradi žalitve Erdogana novinaiju 21 mesecev zapora ISTANBUL - Turški novinar časnika Birgun je bil zaradi žalitve predsednika Recepa Tayyipa Erdogana obsojen na 21 mesecev zaporne kazni. Sodišče mu zaporne kazni sicer ni dosodilo zaradi članka, v katerem naj bi predsednika posredno obtožil korupcije, temveč zaradi njegove obrambe, v kateri naj bi prišlo do žalitve. Sodni postopek se je zoper novinarja začel zaradi članka, v katerem je novinar Er-dogana in njegovega sina Bilala posredno obtožil korupcije. A na koncu je bil obsojen zaradi svoje obrambe. V pisni izjavi je namreč v sosledju postavil besede tako, da so prve črke tvorile akrostih s sporočilom, ki žali predsednika. Šlo je za besedi "Hirsiz Erdo-gan", kar v turščini pomeni "lopov Er-dogan". Obramba je že napovedala pritožbo. strasbourg - Evropski parlament ostro proti voditeljem držav EU Dogovor EU s Turčijo »umazano m m va va • • v* •• trgovanje s človeškimi življenji« STRASBOURG - Dogovor EU in Turčije, ki naj bi ustavil migrantski in begunski val v Evropo, ni evropska rešitev. Je izredno vprašljiv z vidika človekovih pravic in mednarodnega prava. Gre za prenašanje dela, ki bi ga morali opraviti sami, na druge, za umazano trgovanje s človeškimi življenji in odraz šibkosti EU, je bilo včeraj slišati v Evropskem parlamentu. Ponedeljkov dogovor predvideva, da bo Turčija sprejemala vse nezakonite migrante iz Grčije, EU pa bo za vsakega Sirca, ki ga bo vrnila Turčiji, enega od tam neposredno preselila v unijo. Turčija lahko tudi računa na še tri milijarde evrov, hitro vizumsko liberalizacijo in odprtje novih poglavij v pristopnih pogajanjih z unijo. Dogovor sicer še ni dokončen in ga je treba dodelati, nakar naj bi ga voditelji dokončno potrdili na vrhu EU 17. in 18. marca. A evropski poslanci so jih včeraj pozvali, naj tega ne naredijo, vsaj ne v obliki, kot je sedaj. V večjih poslanskih skupinah sicer priznavajo, da unija dogovor z Ankaro potrebuje, a z izjemo največje desnosre-dinske Evropske ljudske stranke (EPP) se strinjajo, da ne takšnega, kot je na mizi. Namesto tega moramo končno sami prevzeti odgovornost in predstaviti celovito evropsko rešitev, ki ne bo kršila pravic prosilcev za azil. Obenem pristopnih pogajanj s Turčijo in vizumske liberalizacije ne smemo povezovati z begunskim vprašanjem ter ne smemo spregledati kršitev svobode medijev v Turčiji in ravnanja oblasti s kurdsko manjšino. Daleč najmanj kritični so v EPP. Manfred Weber je tako ponedeljkov vrh v imenu EPP označil za "pozitivne". Tudi on je sicer imel nekaj opozoril in pomislekov, da unija ne sme izdajati bianco menic. Gianni Pitella je v imenu socialistov in demokratov (S&D) že v občutno ostrejšem tonu napadel evropske voditelje. Migranti in begunci so ljudje in ne blago, z njimi ne sme nihče mešetariti. »Smo proti prelaganju evropskih problemov na druge«. Tudi vodja konservativcev (ECR) Syed Kammall ima številne zadržke glede dogovora in se sprašuje, »koliko tega je sploh zakonito ali praktično«. »Bolj ko gledam ta dogovor s Turčijo, bolj skeptičen in kritičen sem,« se je strinjal vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt. Dogovor zapira vrata vsem, tudi beguncem, in je »oblika kolektivnega zatiranja«, ki ga prepoveduje ženevska konvencija. To bo med drugim vodilo v iskanje alternativnih poti - preko Albanije, Bolgarije in znova po morju v Italijo. »Kakšno ubogo podobo Evrope dajemo,« je menila vodja levice (GUE/NGL) Gabrielle Zimmer. Evropski voditelji so v ponedeljek sprejeli "kelih strupa", saj so pristali na trgovanje z ljudmi ter kršitve njihovih temeljnih pravic. Nič manj oster ni bil Philippe Lamberts v imenu Zelenih. Dogovor s Turčijo predstavlja »moralni propad in bankrot« Evrope, ki »razvija rdečo preprogo« turškemu režimu, krivemu ubijanja lastnih ljudi, zatiranja političnih nasprotnikov in sodelovanja s teroristi. Iz vrst skrajne desnice sta Britanec Nigel Farage (EFDD) in Francozinja Marine Le Pen (EFN) opozorila, da turški predsednik Recep Tayyip Erdogan izkorišča šibkost EU, ji diktira in jo izsiljuje ter bo hotel samo še več in več, ona pa v svoji nemoči na to pristaja. Zares v bran ponedeljkovemu dogovoru sta stopila le nizozemska obrambna ministrica Jeanine Hennis-Plasschaert v imenu Sveta EU in evropski komisar Valdis Dombrovskis. / AKTUALNO Četrtek, 10. marca 2016 B ZDRAVSTVO - Predstavitev izsledkov ankete med nosečnicami Bodoče mamice cenijo zdravstveno kakovost Starševstvo v poznih letih - Pomanjkljive splošne informacije in podpora TRST - 2094 žensk - 669 nosečnic in 1425 takih, ki je komaj rodilo - zaupa deželnemu zdravstvenemu sistemu in ceni kakovostno ponudbo. Tako bi lahko strnili izsledke ankete, ki sta jo družbi Te-levita naročili Dežela FJK in pediatrična bolnišnica Burlo Garofolo. Telefonsko so nanjo odgovarjale ženske, ki so v obdobju od 1. oktobra 2013 do 31. oktobra 2014 zaradi skorajšnjega materinstva obiskovale deželne zdravstvene strukture, se pravi zlasti posvetovalnice za nosečnice in porodnišnice, kjer so opravljale potrebne ultrazvočne izvide; takrat so pristale na sodelovanje pri anketi. S podatki sta včeraj na sedežu deželne vlade na Velikem trgu novinarje seznanili deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca in vodja deželnega oddelka za promocijo zdravja in preventivo, zdravnica Nora Coppola. Odbornica je uvodoma opozorila, da gre podatke, ki izhajajo iz ankete, uporabiti kot izredno koristne napotke za izboljšavo obstoječih zdravstvenih storitev za ženske v nosečnosti, med porodom in v obdobju po njem. Po njeni oceni so podatki pozitivni, saj kažejo, da so bile anketirane ženske zadovoljne s kakovostjo deželne zdravstvene ponudbe, hkrati pa namigujejo na še vedno obstoječe, imenujmo jih, »socialno-in-formativne« pomanjkljivosti, ki jih gre čim prej odpraviti. Iz ankete je namreč razvidno, da so ženske, ki so odgovorile na postavljena vprašanja, laskave ocene namenile klinični, se pravi bolnišnični fazi, nič koliko kritik pa so znesle glede skromnih informacij o pravicah in zaščiti bodočih mamic ter glede spremstva po porodu. Coppolova se je zaustavila pri številkah: od anketiranih 2094 žensk je bilo 88% italijanskih državljank, ostalih 12% pa so bile tujke. Zdravnica je opozorila, da gre nizek odstotek sodelujočih tujk pripisati ne-komunikaciji, se pravi jezikovnim oviram. Kljub temu, da so vpraševalke postavljale vprašanja tudi v angleščini in francoščini, je bilo namreč sporazumevanje med njimi večkrat nemogoče. V oko pade podatek o tem, da se za starševstvo odloči vse več žensk po 30. letu starosti (60,4 odstotka), ki imajo za seboj opravljeno višjo srednjo šolo ali celo univerzo. Tamara Blažina v parlamentu počastila spomin D. Masellija RIM - V poslanski zbornici so se včeraj popoldne spomnili nekdanjega poslanca Domenica Masellija, ki je 4. marca umrl v Lucci. O njem je govorila poslanka Tamara Blažina, ki je spomnila na dva parlamentarna mandata v letih 1994-2001, na njegovo vodilno vlogo v okviru zveze protestantskih cerkva, na ugled, ki ga je pridobil kot univerzitetni profesor in zagovornik načel verske svobode in sožitja. V politiki je bil aktiven med socialisti in levimi demokrati ter v Oljki. Blažinova je poudarila njegovo prizadevanje za zaščitna zakona 482 za jezikovne skupnosti v Italiji in 38 za Slovence v FJK. Za medetnično sožitje je dal velik oseben doprinos in bil zaradi tega deležen tudi visokega priznanja republike Slovenije, je povedala poslanka in omenila tudi intervju, ki ga je Maselli le nekaj dni pred smrtjo dal našemu dnevniku. Psihologi v FJK nasprotujejo ukinitvi sodišča za mladoletne TRST - Predsednik deželne zbornice psihologov FJK Roberto Calvani je včeraj v imenu kolegov izrazil odločno nasprotovanje sklepu pravosodne komisije v poslanski zbornici, da se ukinejo sodišča in tožilstva za mladoletne. Ta odločitev pomeni vračanje na nižjo razvojno stopnjo pri varovanju pravic mladoletnih, ki jih morajo s posebno občutljivostjo obravnavati za to specializirani sodniki, kot določajo tudi mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala in doslej spoštovala Italija. Calvani upa, da bodo znali predstavniki inštitucij prisluhniti opozorilom stroke. Veleposlanik obiskal Piran PIRAN - Novi italijanski veleposlanik v Ljubljani Paolo Trichilo je bil včeraj na prvem obisku v Piranu. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno spoznavanju utripa italijanske manjšine na Obali. Gosta je sprejel predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul s sodelavci in drugimi predstavniki manjšine ter njenih kulturnih ustanov. Z leve Nora Coppola in odbornica Maria Sandra Telesca fotodamj@n Vprašalnika sta bila seveda dva - eden je bil namenjen nosečnicam, drugi pa tistim, ki so že rodile. Na dan je prišlo, da se je samo polovica vprašanih udeležila tečajev za bodoče starše v posvetovalnicah, ker jih smatra za nepotrebne oziroma ker so za tuje državljanke težko dostopni (zlasti z jezikovnega vidika). Prav tako je polovica vprašanih opravljala zasebne ginekološke preglede (ne brezplačne v posvetovalnicah) in samo 13% vprašanih je zahtevalo podporo pri dojenju, kar predpostavlja potrebo po okrepitvi promocije materinega mleka; sicer pa je to posledica neudeležbe na tečajih v posvetovalnicah, ki jih vodijo izkušene babice in na katerih delijo marsikatero koristno informacijo o potrebnih pregledih, pripravah na porod in seveda na poporodno obdobje z oskrbo novorojenčka. Coppolova je poudarila, da so ravno babice nekoč v poporodnem obdobju spremljale mamice tudi na domu, danes pa ni več tako. Njihovo koristno vlogo bo treba spet preučiti, saj se danes upravičeno vključujejo med strokovne zdravstvene poklice. Odbornica Telesca je dodala, da bo v prihodnje treba še utrditi mrežo, ki jo sestavljajo babica, družinski zdravnik in posvetovalnica, saj ženske še vedno ne vedo, kje poiskati celo najosnovnejše informacije povezane z nosečnostjo. Sara Sternad ZDA - Predsedniške primarne volitve še v štirih zveznih državah Nov krog za Trumpa Med demokrati vodi Clintonova, zmaga v Michiganu pa je opogumila njenega tekmeca Sandersa NEW YORK - Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je zmagala na strankarskih volitvah v Mississippi^, senator Bernard Sanders pa jo je tesno premagal v Michiganu. Donald Trump je pri republikancih osvojil obe državi, zmagal je tudi na Havajih, v zvezni državi Idaho pa ga je premagal Ted Cruz, ki je videti kot še edina možna republikanska alternativa zmagovitemu pohodu spornega newyorškega milijarderja. Največje presenečenje večera je bila med demokrati Sandersova zmaga v Michiganu, saj so ankete napovedovale zanesljivo zmago nekdanje države sekretarke z razliko več kot deset odstotkov. Na koncu je slavil senator iz Vermonta s 50 proti 48 odstotkom. Zaradi tesnega izida si bosta kandidata delegate te države razdelila približno na pol, skupaj z večino delegatov iz Mississippija pa bo Clintonova ohranila veliko prednost v skupnem seštevku. Sandersova zmaga je predvsem psihološka in njegova kampanja je dobila veliko dodatne energije za naprej. Michigan je največja država doslej, v kateri je zmagal in tudi najbolj raznolika. Za osvojitev demokratske nominacije je potrebno zbrati 2383 delegatov, Clintonova jih ima po torku najmanj 1214, Sanders pa najmanj 566. Na republikanski strani presenečenj v Mississippiju in Michiganu ni bilo, saj je Trump zanesljivo slavil. Zvezni senator iz Teksasa Ted Cruz je bil v Mississippiju drugi, v Idahu pa je zmagal. Največji poraženec je bil donedavni izbranec strankarske elite, zvezni senator s Floride Marco Rubio, ki zdaj upa, da bo zmagal 15. marca na Floridi, čeprav v predvolilnih anketah tudi tam vodi Trump. Po nepopolnih rezultatih je Trump povečal svojo prednost v delegatih in jih ima najmanj 428, Cruz jih ima najmanj 315, Rubio najmanj 151 in Kasich najmanj 52. Za zmago jih je potrebnih 1237. AVTOCESTA A4 - Včeraj med 6. in 12.30 na odseku med Latisano in Portogruarom Trije tovornjaki ohromili promet Najprej se je prevrnil slovaški tovornjak, kasneje je češki kamion trčil v madžarskega - Ranjen češki voznik - Do 10 kilometrov kolone LATISANA - Dve prometni nesreči, v kateri so bila vpletena težka vozila, sta včeraj od zgodnjih jutranjih pa do prvih popoldanskih ur najprej ohromili potem pa močno ovirali promet na avtocesti A4 v smeri Benetk med Latisano in Portogruarom. Prva nesreča se je zgodila okrog 6. ure, ko je malo po cestninski postaji pri Latisani voznik tovornjaka s slovaško registracijo izgubil nadzor nad vozilom, ki se je prevrnilo na bok in obtičalo počez na cestišču. S tovornjaka Levo prevrnjeni slovaški tovornjak, desno trčenje med drugim dvema težkima voziloma na avtocesti A4 autovie venete se je razsul tovor težkih najlonskih zvitkov. V nesreči ni bil nihče ranjen, za odstranjevanje kamiona in tovora pa je moral koncesionar Autovie Venete zapreti avtocesto v smeri Benetk in vozila izločevati v Latisani, kjer se je v kratkem ustvarila 5-kilometrska kolona. Malo po 8. uri so odprli prometu prehitevalni pas, do 9.30, ko so ponovno odprli še redni vozni pas pa se je med Portogruarom in San Giorgiom ustvarila že 10 kilometrov dolga kolona vozil. Še preden bi se prometne razmere ponovno nor- malizirale sta ob 10.20 na istem odseku, najbrž prav zaradi upočasnjenega prometa, drug v drugega trčila še dva tovornjaka in povzročila dodatno zmedo. Voznika češkega tovornjaka, ki je trčil v tovornjak z madžarsko registracijo, so ranjenega izvlekli iz zmečkane kabine in ga s helikopterjem službe 118 prenesli v bolnišnico. Med San Gior-giom in Latisano se je spet ustvarila 3-kilometrska kolona, dokler niso vozil povlekli do bližnjega postajališča in malo po 12.30 sprostili promet. Kerry v nedeljo z evropskimi kolegi o aktualnih vprašanjih PARIZ - Ameriški zunanji minister John Kerry se bo v nedeljo v Parizu srečal s kolegi iz Nemčije, Francije, Velike Britanije in Italije. Govorili bodo o aktualnih vprašanjih, med njimi o krizi v Libiji, Jemnu in Ukrajini. Ze v ponedeljek pa se bo Kerry v Zenevi udeležil novega kroga pogajanj za končanje vojne v Siriji. Srečanja se bo za Italijo udeležil zunanji minister Paolo Gentiloni, prisotna bo tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. ANAS - Rast prometa Rekord na avtocesti pri Devinu RIM - Prometna opazovalnica cestne družbe Anas je v mesecu februarju zabeležila kar 9-odstoten porast prometa na italijanskem cestnem in avtocestnem omrežju v primerjavi z istim mesecem leta 2015 in 5,1-odstoten porast v primerjavi z januarjem letos. Še bolj je izrazit porast težkega prometa: za 7 odstotkov v enoletni primerjavi in kar za 17,5 odstotka glede na januar, v sami severni Italiji pa je bil porast celo 23,7-od-stoten. Tolikšnemu porastu prometa so najbrž botrovale nizke cene pogonskih goriv po eni in tudi znaki ponovnega zagona gospodarstva, kar vpliva na cestni blagovni transport. Anas ponuja tudi pregled kritičnih točk, kjer je promet najgostejši. Rimski avtocestni obroč je 15. februarja s 163.324 vozili postavil državni rekord meseca, avtocestni odsek štev. 13 pri De-vinu pa ima nezavidljiv rekord največje obremenitve s težkim prometom v celi severni Italiji: v torek, 16. februarja, so na njem našteli 9383 tovornjakov, kar je za 4 odstotke več od špice v februarju 2015. 1 4 Četrtek, 10. marca 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaška - Podatki o vpisovanju za šolsko leto 2016-17 Občuten porast števila prvošolčkov Državne otroške vrtce in osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo 1409 otrok, od katerih 466 v vrtcih in 943 v osnovnih šolah, med katerimi jih je v prvem letniku vrtca 160, v prvem letniku osnovne šole pa 202. To je rezultat letošnjega vpisovanja, ki je potekalo od 22. januarja do 22. februarja, tokrat prvič edinole preko spleta tudi za slovenske šole. V otroških vrtcih brez večjih sprememb Če bodo obveljale številke, do katerih smo se v prejšnjih dneh in tednih dokopali v tajništvih in ravnateljstvih slovenskih večstopenjskih šol, bo v prihodnjem šolskem letu prvi letnik v državnih otroških vrtcih obiskovalo 160 otrok, kar je v bistvu enako število kot ob lanskem spisu, ko so našteli dva vpisa več. Edini pomembnejši padec števila vpisov so zabeležili v Otroškem vrtcu Andreja Čoka na Opčinah, kjer bo prihodnje leto v prvem letniku devet otrok, medtem ko se jih je lani vpisalo kar 22. Vendar so se na Opči-nah v bistvu vrnili na število izpred dveh let, ko so zbrali deset vpisov. Če odmislimo padec vpisov tudi v OV El-vire Kralj v Trebčah, pa je treba zabeležiti ohranitev oz. še okrepitev števila vpisov v drugih vrtcih Večstopenjske šole Opčine. Kar se tiče Večstopenjske šole Sv. Jakob je treba zabeležili rahlo nižje število vpisov v OV Piki Jakob pri Sv. Jakobu, nadaljuje pa se zgodba o nizkem številu vpisov v otroška vrtca v Šked-nju in pri Sv. Ani. Tudi v vrtcih Večstopenjske šole Nabrežina je zaslediti rahlo utrditev (razen v Devinu), enako velja za vrtce Večstopenjske šole Josipa Pangerca v Dolini in Večstopenjske šole Vladimirja Bartola pri Sv. Ivanu. Osnovne šole: velik porast vpisov Če zdaj pogledamo podatke o vpisu v prvi letnik osnovnih šol, je treba povedati, da so tokrat zabeležili velik porast vpisov v primerjavi z lanskim letom. Če bodo obveljale pričujoče številke, bomo tako v prihodnjem šolskem letu na osnovnih šolah imeli kar 202 prvošolčka, kar znaša 23 več kot v tem šolskem letu. Posebej je treba tu omeniti - v okviru Večstopenjske šole Sv. Jakob - povečanje števila vpisov v 1. razred OŠ Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu, kjer bodo imeli 18 prvošolčkov, v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola pa povečanje števila vpisov na OŠ Otona Župančiča pri Sv. Ivanu, kjer bodo imeli 20 prvošolčkov. Razveseljivo je tudi, da bodo v okviru Večstopenjske šole Opčine po letu dni »suše« imeli ponovno prvi razred tudi na OŠ Primoža Trubarja-Kar-la Destovnika Kajuha v Bazovici, kjer so zbrali 11 vpisov. Lep skok navzgor pri vpisih beležijo tudi na OŠ Alojza Gradnika na Colu, kjer bodo imeli 13 prvo-šolčkov, se pravi 9 več kot v tem letu, medtem ko se je število vpisov na osnovnih šolah Pinka Tomažiča v Treb-čah in Alberta Sirka v Križu zmanjšalo, na OŠ Franceta Bevka na Opčinah OTROŠKI VRTCI VPISOVANJE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 Š.l. 2016/2017 Š.l. 2015/2016 £ 0 £ 0 C C 'šE n ju & 3 ^ ju & 3 ^ ^ m 1. m Sv. Jakob 11 36 12 44 Škedenj 2 11 2 7 Sv. Ana 2 12 4 16 Lonjer 6 20 4 20 Barkovlje 9 25 9 25 Opčine 9 40 22 50 Bazovica 8 26 8 25 Trebče 4 19 9 20 Prosek 14 40 10 42 Križ 9 18 7 17 Col 6 15 5 23 Devin 8 21 9 19 Gabrovec 8 22 6 21 Nabrežina 6 19 5 19 Mavhinje 6 10 5 11 Boljunec 7 20 7 24 Boršt 8 20 6 22 Dolina 9 25 9 25 Ricmanje 13 25 12 25 Milje 15 42 11 41 Skupno 160 466 162 496 OSNOVNE ŠOLE VPISOVANJE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 Š.l. 2016/2017 Š.l. 2015/2016 £ C 0 n £ 'šE 0 n ju & 3 ^ ju & 3 ^ 1. LO 1. LO Sv. Jakob 18 57 14 54 Škedenj-Sv. Ana 4 24 3 22 Sv. Ivan 20 78 11 74 Katinara 14 71 14 68 Barkovlje 14 70 16 67 Opčine 13 64 13 66 Bazovica-Gropada 11 28 0 20 Trebče 9 46 13 52 Prosek 12 52 10 46 Križ 5 37 9 40 Repentabor 13 34 4 31 Nabrežina 2 34 8 37 Devin 8 50 6 50 Šempolaj 9 38 9 34 Zgonik 10 44 5 36 Dolina 6 37 8 40 Boljunec 13 71 13 63 Domjo-Ricmanje 11 62 16 62 Milje 10 46 7 46 Skupno 202 943 179 908 in na OŠ Avgusta Čenrigoja na Prose-ku pa ohranilo oziroma utrdilo. Nizko število vpisov pa postavlja pod vprašaj oblikovanje prvega razreda na OŠ Virgila Ščeka v Nabrežini, kjer so zabeležili le dva vpisa (letošnji 1. razred šteje 8 učencev), medtem kot so na ostalih šolah nabrežinskega večsto- penjskega zavoda dejansko ohranili oz. okrepili število vpisov (na OŠ 1. maj 1945 v Zgoniku tudi podvojili). Nekoliko slabšo »bero« pa so letos imeli na osnovnih šolah Večstopenjske šole Josipa Pangerca v Dolini, kjer bo vpisov nekoliko manj kot lani, točneje 40: padec so zabeležili na osnovnih šolah Pre- žihovega Voranca v Dolini in Mare Samsa-Ivana Trinka Zamejskega pri Domju oz. v Ricmanjah, medtem ko so na OŠ Frana Venturinija v Boljuncu ohranili dosedanje število prvošolčkov, na OŠ Albina Bubniča v Miljah pa ga povečali. Ivan Žerjal trst - Anmil o upadu poškodb žensk pri delu Razvoj zaščite Ob mednarodnem dnevu žena je tržaška sekcija združenja delovnih invalidov ANMIL priredila srečanje v prostorih zavoda INAIL, na katerem je postregla s podatki o poškodbah žensk pri delu v letu 2015. Združenje ANMIL že 70 let nudi pomoč in zaščito ponesrečencem pri delu in njihovim družinskim članom; v zadnjih 15 letih so posebno pozornost posvetili tudi ženskam, z željo, da bi še razširili kulturo preventive in varnosti pri delu. Na srečanju so predstavili izsledke raziskave II vecchio e il nuovo (Staro in novo), v kateri so analizirali vlogo žensk nekoč in danes ter razvoj zaščite žensk v zadnjih 50 letih. Od leta 1965 do danes se je marsikaj spremenilo - zaposlenost med ženskami je skokovito narasla in tveganje poškodb se je razpolovilo, tako kot število smrtnih nesreč pri delu. Vzporedno pa so se pojavile nove oblike nasilja, zlasti psihičnega - zalezovanje (stalking) ali duševno nasilje na delovnem mestu (mobbing), na primer. Če se nekoliko zaustavimo pri številkah, lahko zabeležimo, da se je na deželni ravni število nesreč pri delu med ženskami od leta 2010 do leta 2014 zmanjšalo za 19,8% (na državni ravni -16,8%); v istem obdobju so profesionalne bolezni v Italiji narasle za 31,2%, v deželi FJK je število prijavljenih bolezni z 335 (leta 2010) naraslo na 557 primerov (leta 2014). V tržaški pokrajini so leta 2015 zabeležili 3609 nesreč pri delu, leto prej jih je bilo 3852 - v 1588 primerih je šlo za ženske. trst - Sporazum Raziskovanje kognitivnih deficitov Komisar tržaškega Zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri in novi direktor visoke šole Sissa Stefano Ruffo sta včeraj podpisala sporazum za skupne študijske oz. raziskovalne projekte za ugotavljanje in zdravljenje kognitivnih deficitov, ki so jih povzročile poškodbe glave. Na Sissi se profesorica Rumia-ti posveča raziskavam o kognitivnih težavah, ki tarejo številne, zlasti starejše osebe, ki jih seveda oskrbuje Zdravstveno podjetje. Starejših je v našem mestu vse več - leta 2011 so osebe nad 80. letom predstavljale 8,6% prebivalstva, njihovo število pa stalno narašča. Kognitivne težave so tesno povezane tudi z vidom in sluhom, z utrujenostjo in spremenjenimi prehranskimi navadami starejših oseb. Raziskave si torej prizadevajo, da bi vsaj nekoliko izboljšale življenjsko kakovost osebkov s temi težavami in pomagale vsem, ki v zdravstvenih strukturah skrbijo zanje. V Nabrežini srečanje o prostorskem načrtu Občina Devin-Nabrežina vabi na javno srečanje o novem prostorskem načrtu s podžupanom in odbornikom za prostorsko načrtovanje Massimom Veronesejem, ki bo danes ob 18. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. Naslov srečanja je »Ideje, predlogi in strategije za novo varianto občinskega splošnega regulacijskega načrta«. Okrnjene pokrajinske službe Pokrajina Trst obvešča, da so sindikalni predstavniki osebja sklicali dve skupščini, in sicer danes med 10.30 in 12.30 ter v ponedeljek, 14. marca, med 8. in 11. uro. Med skupščinami bodo službe pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto, v Ulici S. Anastasio in na uradu za motorizacijo v Ul. Mazzini verjetno nekoliko okrnjene. Delovišče v Ulici Pucino Podjetje AcegasAps sporoča, da bodo v Ul. Pucino od danes do predvidoma 17. marca vzdrževali električno omrežje. Pri hišni številki 81 bo ulica za približno 25 metrov zaprta za promet od 8.30 do 12. ure in od 13. do 18. ure, in sicer danes in jutri ter od ponedeljka do četrtka. V soboto in nedeljo (12. in 13. marca) bo ulica odprta za promet. Tečaj za barmana Za dobrim koktajlom mora stati podkovan in izkušen barman, saj ta poklic zahteva določene sposobnosti. Tržaška sekcija združenja Fipe prireja tudi letos tečaj, ki se bo začel 4. aprila (vodil ga bo Pier-luigi Cucchi). Prijave zbirajo na sedežu združenja v Ul. Roma 28, tel. št. 040369260. trst - Acegas Pozor na lažne nadzornike Družbi AcegasApsAmga in EstEnergy opozarjata občane, naj bodo pozorni, komu odpirajo vrata svojih domov in komu sporočajo osebne podatke oz. tajne kode pogodb. Številne stranke so namreč v zadnjih tednih opozorile na goljufe, ki se izdajajo za predstavnike nadzorne službe oziroma za ponudnike novih pogodb z energetsko družbo. Družbi vabita zato občane, naj preverijo, ali imajo obiskovalci izkaznico, uniformo in vozilo z logotipom družbe. Samo osebje družbe AcegasApsAmga lahko preverja števce in si izpisuje vrednosti plina, vode in energije (ne EstEnergy). Seveda pa so goljufi vse bolj zviti, zato družbi vabita stranke, naj preverijo in pokličejo brezplačno številko družbe AcegasApsAmga 800237313 ali družbe EstEnergy 800046200 oziroma kar sile javnega reda in naj sporočijo podatke lažnega nadzornika. / TRŽAŠKA Četrtek, 10. marca 2016 5 trst - V levici je prišlo do razhajanj še pred združitvijo Marino Sossi s svojo listo, Zveza levice sama na volitve? V levičarski koaliciji, ki naj bi združevala vse, ki se ne prepoznavajo v Renzijevi stranki oziroma v politikah Cosolinijeve občinske uprave, je prišlo do razhajanj še pred morebitno združitvijo. Delo v iskanju skupnega županskega kandidata se sicer še nadaljuje, toda koalicija je že izgubila komponento. To je del stranke Svobode, ekologije in levice na čelu z Marinom Sossi-jem, ki se je pred nedavnim ločil od pokrajinskega SEL, češ da bo ta stranka kmalu izginila z italijanskega političnega prizorišča in da je treba graditi novo levico, ki bo alternativa zdajšnji vladni politiki in bo sposobna pomagati šibkejšim. Sossi in njegovi somišljeniki so zato zapustili tržaško SEL, ki sodeluje z Demokratsko stranko, in so se v začetku februarja približali levičarski koaliciji. Zdaj pa spet preobrat. Sossi formalno ni soglašal s stališči glede ške-denjske železarne. Sossi je mnenja, da mora družba Arvedi zapreti koksarno in plavž ter obenem zaščititi delovna Marino Sossi mesta, medtem ko naj bi ostali člani levičarske koalicije podpirali Arvedija in njegova prizadevanja za zmanjšanje onesnaževanja. »Zato sem se odločil, da kandidiram na občinskih volitvah s svojo listo Trieste a Sinistra,« nam je povedal včeraj Sossi. Kdo pa bo z njim sodeloval? Listo sestavljajo nekateri pripadniki SEL in nekateri bivši člani Gibanja 5 zvezd na čelu s poslancem Svobodne alter- Iztok Furlanič native Arisom Prodanijem, je razložil Sossi in napovedal, da bodo listo formalno predstavili javnosti prihodnji torek. Na programu so tudi ukrepi za zaposlovanje ter prizadevanja za pomoč šibkejšim, pristanišče pa mora delovati pod strogim nadzorom občinske uprave, je še dejal Sossi in poudaril, da bo na prvem mestu kandidatne liste mlada ženska. V levici se je medtem sinoči na- daljevalo dogovarjanje med predstavniki Stranke komunistične prenove, Komunistične stranke Italije, gibanja Pos-sibile (pristaši Pippa Civatija) in Listo Tsipras, saj se morajo še zediniti glede nekaterih vprašanj. Če ne bo zapletov, bodo sodelovali na volitvah z listo Trieste in Comune-Sinistra Unita, županskega kandidata pa bodo izvolili na skupščini, ki bo 19. marca. Možna kandidata sta zaenkrat dva, in sicer Iztok Furlanič za Zvezo levice in nekdanji tržaški odbornik Fabio Omero v zastopstvu gibanja Possibile. Ko pa bi prišlo do trenj in nesoglasij tudi v levičarski koaliciji, je Zveza levice pripravljena, da se predstavi na občinskih volitvah ločeno, je ocenil Furlanič, ki bo v tem primeru najbrž tudi županski kandidat. SKP in SIK sta bila sicer na to že pripravljena, a skušala sta prispevati h gradnji levičarske koalicije. Če do tega ne bo prišlo, je še dejal Furlanič, bo pomenilo, da še ni pogojev za združevanje. Aljoša Gašperlin Tržaški liberalni socialisti podpirajo Roberta Cosolinija Združenje tržaških liberalnih socialistov bo na občinskih volitvah odločno podprlo župana Roberta Coso-linija, ki je v zadnjih letih dobro upravljal mesto in je odpravil imobilizem. Kot je povedal predsednik združenja Alessandro Perelli, so Cosolinija vselej podpirali, še zlasti glede prizadevanj za obnovo starega pristanišča. Francesco Russo se bo zahvalil volivcem Senator Francesco Russo, ki se je v nedeljo potegoval na primarnih volitvah za župansko kandidaturo, se bo javno zahvalil vsem volivcem in volivkam. Russo vabi vse svoje privržence na srečanje, ki bo jutri ob 18.30 v baru Costa na Drevoredu XX. septembra. Fedriga in Roberti v zaporu Vodja poslanske skupine Severne lige Massimiliano Fedriga in tržaški tajnik SL Pierpaolo Roberti bosta jutri ob 12. uri obiskala koronejski zapor. Namen pobude je ugotoviti položaj oziroma varnost v zaporu po nedavnih pretepih med zaporniki. Fedriga in Roberti sta po eni strani poudarila, da je treba zagotavljati varnost za zapornike, po drugi pa sta izrazila solidarnost varnostnemu osebju, ki dnevno sodeluje in skrbi zanje. dolina - Zagonetka v tovarni Wartsila Italia Kaj se dogaja z velikimi motorji? trst - Jutri podpis Sinhrotron: sporazum s Teheranom Družba Elettra Sincrotrone Trieste in iranski Institute for Research in Fundamental Sciences (IPM) iz Teherana bosta na sedežu deželne vlade jutri dopoldne podpisala sporazum o sodelovanju v vidiku gradnje tehnološkega raziskovalnega središča ILSF v kraju Qazvin, ki leži 150 kilometrov severozahodno od Teherana. Dogovor bosta ob udeležbi deželne predsednice Debore Serracchiani podpisala predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Elettra Sincrotrone Alfonso Franciosi ter direktor ILSF Javad Ra-highi. Srečanja se bosta udeležila tudi Vahid Ahmadi in Reza Mansou-ri z iranskega ministrstva za znanost, raziskovanje in tehnologijo. trst - Generalni konzul ZDA na obisku Z ameriškim gostom o novih priložnostih Tovarna velikih motorjev V dolinski tovarni velikih motorjev Wartsila Italia je v zadnjih dneh prišlo do zagonetke, vezane na preizkuse nekaterih motorjev, ki naj bi bili lažni oziroma prirejeni. Na to je opozorilo samo vodstvo skupine v Helsinkih, ki je v uradni tiskovni noti najavilo, da je prišlo do »potvorbe nekaterih testov glede merjenja porabe goriva pri nekaterih motorjih za pomorsko uporabo v tržaški tovarni«. Nepravilnosti so se zavedali na osnovi notranjih kontrol v vseh tovarnah skupine, ki jih je bilo naročilo vodstvo družbe Wartsila. V mreži je bila torej »ujeta« tudi dolinska tovarna, pri Wart-sili pa poudarjajo, da je bilo v zadevo vpleteno samo »omejeno število delavcev«, medtem ko vodstvo tovarne velikih motorjev s tem ni bilo seznanjeno. Pooblaščeni upravitelj Wartsila Italia Sergio Razeto je včeraj za Primorski dnevnik povedal, da ne more nič izjaviti, kajti preiskavo vodi neposredno osrednje vodstvo na Finskem. Skupina Wartsila je ne nazadnje še poudarila, da so prirejeni testi zadevali samo dva odstotka proizvedenih motorjev. Dodatni preizkusi so dokazali, da bi ti motorji tudi brez pona-redbe podatkov vsekakor prestali test, še poudarja Wartsila Italia. (ag) arhiv Generalni konzul ZDA v Milanu Philip T. Reeker z novo vladno komisarko Annapaolo Porzio žavlje - Naftni terminal in naftovod skupine TAL S črnomorskih obal vse več uralske nafte v Trst V tržaškem pristanišču se v cevi družbe SIOT (oziroma skupine TAL) izteka vse več surove nafte z območja Urala. Po podatkih družbe Platts, ki zbira informacije s svetovnih trgov energentov, je v februarju prišlo do močnega porasta, saj se je količina uralske surove nafte v tržaškem pristanišču povečala za 19 odstotkov v primerjavi z januarjem. Rusi črpajo nafto ob vznožju Urala (pogosto gre v resnici za mešanico različnih izvorov, vključno s sibirsko), od koder jo po naftovodu pošiljajo v črno-morsko pristanišče Novorosijsk, od tod pa s tankerji naprej zlasti v Romunijo, Bolgarijo in Trst. V februarju je v Trst prispelo 460.000 metričnih ton te nafte, kar je skoraj za petino več kot v januarju. Nafta potuje iz Trsta skozi čezalpski naftovod v avstrijske, češke in južnonemške rafinerije. Letna kapaciteta naftovoda znaša 42 milijonov metričnih ton (800.000 sodov na dan), skozi njo potuje nafta z raz- Tanker na naftnem terminalu družbe SIOT nih koncev, med drugim tudi iz Azer-bajdžana in Kazahstana. Osmerica rafinerij, ki se »hrani« s tem naftovodom, ima skupno kapacite- arhiv to 1,26 milijona sodov na dan, naftovod pa take zmogljivosti nima, zato je dejavnost rafinerij močno omejena, na svoji spletni strani pojasnjuje družba Platts. (af) Vladna komisarka in tržaška pre-fektinja Annapaola Porzio je včeraj sprejela generalnega konzula Združenih držav Amerike v Milanu Philipa T. Reekerja, s katerim sta poglobila že ustaljene dobre odnose med ZDA in Furlanijo-Julijsko krajino. Prefektinja Porzio je Reekerju -ob pojavu migrantov - še zlasti govorila o obnovi starega pristanišča, ki bo pozitivno vplivala na ponovno rast deželnega gospodarstva, ter o perspektivah za utrditev sodelovanja na ekonomskem in kulturnem področju. Generalnega konzula je nato sprejel tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je ameriškemu zastopniku predstavil razvojni potencial mesta. Reeker je med drugim poudaril, da se je Balkan v zadnjih letih spremenil in da predstavlja zelo pomembno priložnost za razvoj tega območja. Horizon 2020 Podjetji iz padriškega znanstvenega parka ModeFinance, ki opravlja analize eko-nomsko-finančnega stanja kapitalskih družb, in Bilimetrix, ki se ukvarja z merjenjem bilirubina v novorojenčkih, sta zmagovalca prve faze evropskega projekta SME Instrument-Horizon 2020. 6 Četrtek, 10. marca 2016 TRŽAŠKA / TRST - Kava s knjigo v Tržaškem knjižnem središču Preživela udar strele in o tem napisala knjigo Gostja tokratne matineje je bila Vera Vardjan iz Bele krajine Na včerajšnji kavici s knjigo v Tržaškem knjižnem središču so zvesti obiskovalci prisluhnili gostji z izjemno energijo, ki je z neverjetno vero premikala gore in sovaščane popeljala do evropske nagrade za razvoj podeželja in obnovo vasi. Gostja tokratne sredine matineje je bila Vera Vardjan iz Bele krajine, turistična delavka, ki se že več kot 20 let ukvarja z izdelki domače in umetnostne obrti, kar 35 njenih izdelkov pa ima tudi certifikate. Ampak Vera v Trst ni prišla, da bi govorila o svoji obrtniški dejavnosti in skrbi za oživitev izročila prednikov, temveč zato, da bi predstavila svojo knjigo Med nebom in zemljo, v kateri opisuje čudežno preživetje udara strele. Vardjanova je zbrane nagovorila z nasmehom na ustih in se spomnila, kako rada je nekoč prihajala v Trst po kav-bojke in druge izdelke, ki jih v nekdanji Jugoslaviji ni bilo mogoče kupiti. Svojo življenjsko pripoved je nato začela z dnem, ko se je drugič rodila. Avtorica knjige si je 23. maj 2012 zapisala v koledar. Pot v Nerajske luge v krajinskem parku Lahi-nja, ki jo je pred tem premerila že neštetokrat, se je takrat zanjo skoraj končala tragično. In to prav v krajinskem parku, kjer je vedno našla duševni mir in si v njem mnogokrat napolnila baterije. Pre-stregla je strelo, ki se je z jasnega neba Vera Vardjan fotodamj@n usmerila proti Zemlji. Čutila je, ko ji je strela vstopila med očesom in kot skozi mrežo po telesu do zemlje. Udar strele je bil tako močan, da je Vardjanova dobro poldrugo uro nezavestna ležala na tleh. »Ko sem se zbudila, sem v desni roki držala telefon, na ekranu pa je bilo z velikimi črkami napisano ime vaščanke Jane,« je RIBIŠKO NASELJE - Vsako nedeljo Virtualni sprehod dinozavra Antonia Dinozaver Antonio bo po najdišču hodil Paleontološko najdišče v Ribiškem naselju bo po novem vsako nedeljo v svojo ponudbo vključevalo tudi računalniško simulacijo gibanja najbolje ohranjenega hadrozavra na svetu, ki se imenuje Antonio. Tržaškemu združenju Zoic je po dolgotrajnem trudu končno uspelo vzpostaviti digitalni medij, ki bo prevajal stvarnost pred milijoni let v video projekcijo. To video projekcijo so zakodirali v digitalne informacije, ki jih bodo predvajali gledalcem. Novost bodo obiskovalcem prvič predstavili to nedeljo, ogledali pa si jo bodo lahko vsi, ki bodo obiskali pa-leontološko najdišče v Ribiškem naselju. Gledalci bodo lahko spremljali ne le gibanje dinozavra na območju najdišča, ampak tudi detajle na njegovem telesu. Iz tiskovnega poročila izhaja, da je omenjena tehnologija zelo kompleksna in inovativna, na njeno unikatnost pa kaže tudi dejstvo, da so na področju širjenja vedenja o dinozavrih to tehnologijo doslej uporabili le v enem projektu za britanski BBC. Fotografska razstava Olge Micol Na sedežu Ad formanduma v Ul. Ginnastica 72 bodo drevi ob 18. uri odprli fotografsko razstavo uveljavljene fotografinje Olge Micol, ki jo bo na uradni otvoritvi predstavila Alida Cartagine. Razstava nosi naslov Potovanje po Indiji, na njej pa bo mogoče občudovati pester in raznolik opus, ki je nastal v obdobju, ko se je fotografinja kot humanitarna delavka mudila v Indiji (leta 2005). Fotografinja je pozneje obiskala tudi Avstralijo, Novo Zelandijo in Kitajsko, utrinki s teh potovanj bodo razstavljeni tudi na dotični razstavi. Olga Micol se lahko pohvali s 36 samostojnimi razstavami, 17 fotografskimi knjigami in s številnimi članki v različnih revijah. Razstava v Ad formandumu bo na ogled do 30. septembra, in sicer od ponedeljka do četrtka med 17. in 20. uro. Včeraj danes povedala gostja in poudarila, da je telefon deloval, čeprav je bil precej ožgan. Prijateljica Jana je z avtom prišla po Vero in jo hudo poškodovano odpeljala v črnomaljski zdravstveni dom, od koder so Vero s helikopterjem odpeljali v ljubljanski UKC. Tam je preživela več operacij in peklenske bolečine, ki ji jih je medicinsko osebje blažilo tudi z morfijem. Po skoraj šestih mesecih bivanja v bolnišnici so Vero končno odpustili domov. Na vrsto je prišlo dolgotrajno okrevanje v rehabilitacijskem centru Soča, medtem pa še operacija na levem očesu. Med vsem tem časom so zdravniki občudovali moč, ki jo je v sebi imela Vera. Ker ji zdravniška pomoč ni bila dovolj, se je lotila samozdra-vljenja in gojenja industrijske konoplje, iz katere si izdeluje kreme, ki ji pomagajo zmehčati poškodovano kožo. O čudežnem preživetju po streli se je Vera Vardjan odločila napisati ter v samozaložbi objaviti knjigo Med nebom in zemljo, v kateri je strnila to svojo unikatno zgodbo. Oplemenitila jo je tudi z življenjskimi razsežnostmi, ki spremljajo njeno ozdravljenje. Kot je povedala na včerajšnji kavici s knjigo, je po tej izkušnji čutila potrebo, da jo deli z ostalimi. Pod hišo, kjer je preživela strelo, pa je ob prvi obletnici svoje preroditve dala postaviti in blagosloviti leseni križ. (sč) TRST - Minerva Neznani junak Callegarini v novi knjigi V knjigarni Minerva bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo z naslovom Giuseppe Callegarini. Un eroe sconosciuto (Giuseppe Callegarini. Neznani heroj). Avtorji knjige so Livio Dorigo, Stefano Furlani, Biagio Mannino, Luciano Santin in Roberto Spazzali, izdal pa jo je Krožek Istria. Življenje in Cal-legarinijevo vlogo v istrskem odporniškem gibanju bodo osvetlili avtorji knjige, s katerimi se bo pogovarjala Anna Piccioni. Na srečanju bodo osvetlili tudi nesrečo v rudniku Raša pri La-binu konec februarja leta 1940, ko je življenje izgubilo skoraj 200 rudarjev. Danes, ČETRTEK, 10. marca 2016 40 MUČENCEV Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 7.12 in zatone ob 20.02. Jutri, PETEK, 11. marca 2016 KRIŠTOF VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1008,6 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 36/65 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C. . . Lekarne M Izleti zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 3294015568 (Manuel - Go), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Se-sljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca. Vpis in info na tel. št. 040-413025. S Poslovni oglasi Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Sette-fontane 39 - 040 390898, Oširek Osop-po 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Dante 7 - 040 630213. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 - 510510 ali 800 -544544, od ponedeljka do petka od 8. do 11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. TPK SIRENA ter nova upravitelja Andrej in Monica vabijo člane in prijatelje na otvoritev društvenega bara, ki bo v soboto, 12. marca, na sedežu, Miramarski drevored 32, od 17. ure dalje. 0 Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot negovalka starejših in bolnih, išče delo v dnevnih urah. Tel.: 3452420325. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. PETČLANSKA DRUŽINA, zaradi obnovitvenih del na lastnem domu, išče v Nabrežini ali neposredni okolici, manjšo opremljeno in vseljivo hišo (ali večje stanovanje) v najem, za obdobje od aprila do junija-julija. Tel. 339-8682139 PRODAM električno žago za drva in stojalo. Tel. št.: 040-214218. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. V NEDELJO, 6. marca, smo ob zaključku prireditve Vsi smo prijatelji dobili jakno in žensko kapo. Tel. št.: 380-3584580. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 13.3. vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. Id Osmice SPDT se bo udeležilo v soboto, 19. marca, 41. zimskega pohoda na Porezen. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, tel. št. 338-4913458 (Franc). GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Vi-šarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmico Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. / TRŽAŠKA Četrtek, 10. marca 2016 7 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »The divergent series: Allegiant«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Cinema Komunisto«; 21.30 »Amore, furti e al-tri guai«. FELLINI - 18.00 »Fuocoammare«; 16.10, 20.00, 22.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 20.00 »(Ne) Profesionalec«; 16.15 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 20.40 »Bogovi Egipta«; 18.10, 20.20 »Dead-pool«; 19.10, 21.15 »Dedek uide z vajeti«; 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 21.20 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 16.50, 18.30 »Zootropolis«; 15.50, 17.45 »Zootropolis 3D«. NAZIONALE - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Zootropolis«; 18.20, 20.10, 22.00 »Attacco al potere 2«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Perfetti scono-sciuti«; 21.20 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.15, 18.00, 20.15, 22.10 »Ave, Cesare!«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Forever young«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 17.15, 19.00 »Zootropolis«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Attacco al potere 2«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ave Cesare!«; 19.30, 21.45 »Deadpool«; 16.10, 18.10, 20.10, 21.15, 22.10 »Forever young«; 16.30, 18.35 »Perfetti scono-sciuti«; 16.30, 19.05, 20.40, 21.40 »The divergent series: Allegiant«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ave, Cesare!«; Dvorana 2: 17.15, 20.00 »Room«; 22.15 »At-tacco al potere 2«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.15 »The divergent series: Al-legiant«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »Il caso spotlight«; Dvorana 5: 18.10, 20.15, 22.10 »Forever young«. H Šolske vesti SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@di-jaski.it ali www.dijaski.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Na-brežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabre-žini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). 0 Prireditve GLASBENA MATICA, v sodelovanju s TS360, vabi na Oberdankov trg 7, danes, 10. marca, ob 18. uri na pogovor o monografiji Trst. Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju. Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja. Z odgovornim urednikom Aleksandrom Rojcem se bo pogovarjal Saša Rudolf, sodelovali bodo tudi nekateri izmed avtorjev. SLOVENSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVAZOR vabi na predstavitev medalje skovane v spomin na naše prednike, ki so se v 1. svetovni vojni bojevali v avstrijskem 97. pešpolku. Predstavitev bo danes, 10. marca, ob 17.30 v prostorih novinarskega krožka na Korzu Italija 13, v Trstu. Na predstavitvi bosta sodelovala avtor raznih knjig o 1. sv. vojni dr. Vasja Kla-vora in vodja numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Andrej Šemrov. V KAMNARSKI HIŠI, Nabrežina 158, bo danes, 10. marca, ob 18. uri srečanje o novem prostorskem načrtu s podžupanom in odbornikom Massi-mom Veronesejem. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Blagor ženskam« v Bambičevo galerijo na Opčinah. Martin Marche-sich - Brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita; Tjaša Škapin - modna oblikovalka; Marko Civardi - umetniške fotografije. Urnik razstave do 11. marca: 10.00-12.00; v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca, 10.00-12.00 ter 14.00-18.00. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo dr. prof. Jože Bajzek v petek, 11. marca, ob 20. uri predaval na temo »Prvo no-vozavezno besedilo (Pismo Tesaloni-čanom)«, šesto iz sklopa 7 predavanj »Po Pavlovih poteh«. Vabljeni vsi, ki želijo poglobiti svoje znanje o Sv. Pismu. Člani pastoralnih svetov bodo nato volili svojega predstavnika v škofijski pastoralni svet. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MePZ Jacobus Gallus -Trst v petek, 11. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu; MePZ Igor Gruden - Nabrežina v nedeljo, 13. marca, ob 14.30 v Občinskem kulturnem centru na Trbižu; MoPZ Kraški dom - Repentabor. KD IN MLVS ANAKROUSIS prirejata v soboto, 12. marca, v dvorani Kulturnega društva Skala v Gropadi, s pri-četkom ob 20. uri plesni večer posvečen Dnevu žena za vse plesalce in ljubitelje plesa s triom Piccolo Orchestra. Info na tel.: 331-1711096 ali 335-6387134. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v soboto, 12. marca, ob 18. uri na odprtje razstave Sophie Vinci »Sine-stesia«. Umetnico, ki jo navdihuje glasba, bo predstavil Deziderij Švara. Glasbeni utrinek: gojenci Glasbene matice. SKD LIPA iz Bazovice vabi na srečanje ob Dnevu žena. Sodelujejo učenci osnovne šole Trubar-Kajuh, modna oblikovalka Ivana Arduini z razstavo ANIMUS ter Anica in Loredana. Sobota, 12. marca, ob 20. uri v Bazov-skem domu. SKD LONJER-KATINARA prireja, v sodelovanju z zborom Tončka Čok iz Lo-njerja, OŠ Fran Milčinski s Katinare in PO Ricmanje, večer ob Dnevu žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lonjerju. Toplo vabljene! SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na »Ricmanjski teden 2016« v Kulturnem domu: 12. marca, ob 20.00 otvoritev fotografske razstave Jasne Košuta -predstavitev Danilo Pahor, koncert MePZ F. Venturini Domjo; 13. marca, ob 10.30 koncert Pihalnega orkestra Ricmanje po vaških ulicah; 16. marca, ob 20.30 nastop dramske skupine Proposte teatrali z veseloigro v tržaškem narečju Sesso, Bugie e... pa-pagai; 19. marca, ob 20.00 koncert Zdr. MePZ Slavec - Slovenec in nastop dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Re-pentabor z veseloigro Dobra letina. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 13. marca, na zadnjo predstavo v tej sezoni. Lutkovno-igrano predstavo »Picko in Packo« bo odigralo Gleda-lišce Makarenko. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabita na ogled komedije v tržaškem narečju »Zio Ciano (El Re de Sidney)«, ki bo v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: gledališka predstava v nedeljo, 13. marca, ob 18.00: Družinske štorje od Zmagota in Vitorje. Gostuje KD gledališka skupina Dekani. DSI vabi v ponedeljek, 14. marca, na predstavitev knjige Alija Zerdina o Francetu Bučarju. Pogovor z avtorjem v Peterlinovi dvorani bo vodil Bojan Brezigar. Začetek ob 20.30. NŠK vabi v torek, 15. marca, ob 18.00 v knjižnico v Ul. S. Francesco 20, na predstavitev zgoščenke Kajuh glasbene skupine Ovce in odprtje fotografske razstave Tanje Zidarič. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. ZVOKI ISTRE - Glasbena matica, SKD Barkovlje in Istrski odbor društva Hrvaških glasbenih umetnikov vabijo na koncert, ki bo v torek, 15. marca, ob 20. uri v dvorani SKD Barko-vlje, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom SKGZ, bodo oblikovali sodobni skladatelji iz Istre. Vstop prost. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Zenske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE: Narodna in študijska knjižnica vabi na ogled razstave v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da se je začel postopek za sprejetje nove delne variante k Splošnemu regulacijskemu načrtu Občine Zgonik, ki bo zadevala območja: B2, E3, E4, E5 ter območja vojašnic in plinovoda. Uprava vabi občane, da predstavijo morebitne predloge do danes, 10. marca, v pisni obliki. Več na www.comune.sgonico.ts. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave sladki popoldan danes, 10. marca, razstava in ponudba domačih sladic. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca, v dvorani ZKB na Opčinah, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi na ustvarjalno literarno delavnico s priznano ustvarjalko Vilmo Purič. Srečanje bo v petek, 11. marca, ob 14. uri v prostorih v Ul. Donizetti 3/1. SPDT sklicuje 62. redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. SKD DRAGO BOJAN sporoča, da se v domu Briščiki vršita tečaja zumbe in piloxinga. Za poskusno brezplačno lekcijo in vse ostale info na tel.: 3480633569 (Katja). DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. V gosteh bo Marjetka Po-povski, ki bo s pesmijo obogatila pester program, ki ga pripravljajo domačinke. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da v nedeljo, 13. marca, odhod avtobusa za nastop v Zalcu je predviden ob 11.00 s Padrič; v torek, 15. marca, na sedežu na Padričah, ob 20.45 redna pevska vaja. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja večer »Samo svoja - Pravice žensk od zakona 194/78« v ponedeljek, 14. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). Sodelovale bodo Tamara Blaži-na, Gerdi Schojer in Martina Flego. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med ka- tera spada območje občine Repentabor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15. marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6724824. SKD VIGRED vabi v sredo, 16. marca, ob 18.30 na otvoritev pomladne razstave slik Neve Pertot, izdelkov krožka klekljanja SKD Tabor in običajev ob Veliki noči ter sejma pirhov in ročnih del. Sodeluje OPS Vigred. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 27. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na segreteria@com-sgonico.regione.fvg.it do 17. marca. Info na www.kraskimaraton.si. PRAVLJIČNI GOSTJE OD SV. IVANA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bodo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 17. marca, ob 16.30 obiskali pravljični gostje, tokrat zelo mladi dijaki 1.a NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki se bodo preizkusili v vlogi pripovedovalcev. Vabljeni! OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. Prispevki Namesto cvetja na grob Nelli Siniona-to darujeta Jordan in Marija 30,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Mariota in Edvina daruje Ivanka 30,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Metinega in Janinega očeta Roberta daruje uč. Marisa 50,00 evrov za otroški pevski zbor A. M. Slomšek. Ob priliki smrti Tončke Cibic iz Križa darujejo družine Zbogar, Gruden in Ferfolja 50,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Bogomilo Doljak darujeta Drago in Paola Košuta 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. 1G.3.2GG5 1G.3.2G16 Janko Jež Spominjamo se te z ljubeznijo in hvaležnostjo. Tvoji Sesljan, Trst, 10. marca 2016 Zapustil nas je naš dragi Corrado Quadracci Zalostno vest sporočajo žena Mara in hčerki Dorotea in Aila Pokojnik bo ležal v soboto, 12. marca, od 10. do 12. ure v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga. Nabrežina, 10. marca 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina V 91. letu nas je zapustila naša draga Olga Mevlja vd. Čok (Ivancova iz Lokve) Slovo bo danes, 10. marca, ob 15.00. Od 13.00 bo ležala v mrliški vežici na pokopališču v Lokvi. Zalujoči sinova Boris in Bogdan, sestra Marija in družine Čok, Družina, Volk, Čufar, Nabergoj in Arduini Lokev, Bazovica, Prosek, Gradišče, 10. marca 2016 Ob izgubi drage mame izrekamo našemu predsedniku Borisu in družini iskreno sožalje skupnost Bazoviške udarne brigade t Zapustil nas je naš dragi mož in oče Pietro Valassi (Piero) Žalostno vest sporočajo žena Mariuccia, sinovi Giulia, Elena in Peter ter ostalo sorodstvo Zara bo izpostavljena v soboto, 12. marca, od 10.30 v Ul. Costalunga. Ob 12.30 zadnji pozdrav v kapeli. Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta in moža se pridružujejo žalovanju pevci šentjakobskega cerkvenega zbora in šentjakobski dom Draga Giulia, ob bridki izgubi ljubljenega očeta smo ti ob strani. Celotni družini naše občuteno sožalje. Radha, Irena, Ana 8 Četrtek, 10. marca 2016 TRŽAŠKA / OPČINE - Poštno podjetje proslavlja dolgoletno zgodovino vaške pošte Poštni urad sprva deloval v gostilni Franca Kariša V torek predstavitev zgodovinskega lepaka in odprtje razstave v Prosvetnem domu Cerkev z zvonikom, občinski urad in postaja sil javnega reda. Najdemo jih v šte- ' ■ L vilnih vaseh od severa do juga, od vzhoda do zahoda. K omenjenim gre prišteti še poštni urad, ki v posameznih občinah prav tako deluje kot referenčna točka za krajane. Tudi openski poštni urad ima bogato zgodovino, saj spremlja vaško življenje že več kot 140 let, skozi tri različna stoletja in prek štirih različnih uradov vzdolž Proseške ulice. »Poštni urad je imel v tej vasi, v kateri so živeli pretežno Slovenci, vedno pomembno vlogo,« piše med drugim v tiskovnem sporočilu podjetja Poste italiane. Da bi primerno praznovalo dolgoletno delovanje v središču Opčin, je italijansko poštno podjetje s svojim Poštnim muzejem v Trstu pripravilo poseben dvojezični lepak, s katerim se openski poštni urad predstavlja z zgodovinskimi posnetki. Ti so sad raziskovalnega dela, ki zaobjema celotno obdobje od leta 1871 do danes. Na podlagi originalnih dokumentov, pisem, žigov in razglednic je vodstvo Poštnega muzeja rekonstruiralo zgodovino openskega urada, ki je prav posebna, saj so urad leta 1871 odprli v gostilni Franca Kariša. Gostilničar je bil uradno prvi »poštni mojster«, na katerega so se obračali prebivalci Opčin in bližnjih vasi ter zaselkov. Stavbo je krasila trijezična tabla (v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku), ki jo danes hranijo v muzeju na Trgu Vit-torio Veneto. V naslednjih desetletjih se je kolo zgodovino večkrat zavrtelo, v vsem tem času se je openski poštni urad trikrat preselil, vedno pa je ostal v Proseški ulici. Lepak bo na ogled tudi v občinski upravni enoti v Doberdobski ulici, poleg tega pa prireja poštno podjetje v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Tabor in z vzhodnokraškim rajonskim svetom razstavo dokumentov in razglednic od 19. stoletja do danes, in sicer v Prosvetnem domu. Razstavo so oblikovali z gradivom Poštnega muzeja ter zbirateljev Petra Suhadolca, Antonia in Adelia Paladinija. Lepak bodo predstavili v torek, 15. marca, ob 18. uri, sledilo bo odprtje razstave v Prosvetnem domu. BAZOVICA - Lipa Mlada modna oblikovalka ob dnevu žena Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice organizira v soboto ob 20. uri srečanje v Bazovskem domu ob dnevu žena. Društvo se že več let zavzema za ovrednotenje vaških ustvarjalcev in je že večkrat ponudilo priložnost damačinom, da pokažejo svoje izdelke in ročna dela iz raznih ustvarjalnih področij ter z njihovimi razstavami obogatijo kulturno raven vasi. Letos se bo predstavila domačinka Ivana Arduini, zelo mlada modna oblikovalka, ki je pred kratkim zaključila študij na Akademiji za likovno umetnost v Milanu (smer modnega oblikovanja) in skuša svojo kreativnost povezati s poklicem v svetu mode. Na razstavi bo predstavila izdelke, ki jih je izoblikovala za diplomsko nalogo in ki so bili razstavljeni tudi v Pekingu. Ivana Arduini rada riše, šiva, kvačka, rada pa hodi tudi na sprehode in ujame v fotoaparat lepote, ki jih ponuja narava. Ivana je že razstavljala v Milanu in bližnji okolici ter v prostorih NŠK v Trstu. Ivana je poimenovala svojo razstavo ANIMUS. Ime izhaja iz teorije Gustava Junga, ki obravnava temo androgenije in meni, da vsaka ženska nosi v podzavesti tudi moški del. Sobotno srečanje bodo sooblikovali tudi učenci osnovne šole Trubar-Kajuh iz Bazovice, v kateri je začela svojo šolsko pot tudi Ivana. Zaključek večera bo prepuščen Anici in Lo-redani, ki bosta na zabaven in poseben način povedali nekaj o ženskah. Ženske, ki so vedno vpletene v najrazličnejše osebne, delovne, družinske dogodov-ščine in si znajo izboriti tudi tisto malo časa, da lahko nekaj ustvarijo in zadovoljijo svojo dušo. SKD Lipa zatorej toplo vabi v Bazovski dom. REPNIČ - Nov odbor Obnovljeni konzorcij v ■ ■ • ■ • čebelarjev nudi informacije in pomoč Letošnja muhasta zima se končuje in pomlad že trka na vrata. Čebelarji se pridno pripravljajo na novo sezono in urejajo vse kar je potrebno za čebelarjenje in vodenje Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino. 26. februarja je v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah potekal redni občni zbor, na katerem je bil obnovljen upravni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Aleš Pernarčič, ostali člani odbora pa so Walter Romano, Andrej Piščanc, Enrico Salvador in Davide Furla-netto. S tem se začenja novo aktivno delo ne samo s čebelami, ampak tudi na strokovni ravni. Konzorcij bo tudi letos prirejal informativne tečaje in zanimiva predavanja ter opozarja čebelarje na obvezen vpis v državni seznam (anagrafe apistica nazionale DM 04/12/2009) ter na letno prijavo panjev. Za vpise, prijave in morebitne informacije je na razpolago odbornik, in sicer vsak zadnji petek v mesecu na začasnem sedežu v Repniču pri nekdanjem kamnolomu (od 18. ure do 19.30). Informacije so na razpolago tudi na spletni strani www.consorzioapicoltoritrieste.org in na elektronskem naslovu cons.apicoltoritrieste@gmail.com. Aleš Pernarčič BANI - Proslava ob dnevu slovenske kulture v organizaciji domačega društva Grad Poezija v ospredju Proslavo praznika slovenske kulture, ki jo je v soboto zvečer pri Banih priredilo domače Slovensko kulturno društvo Grad, je zaznamovala poezija od Idrijske doline do Krasa in morja. To je bil tudi naslov pobude, v okviru katere so v to kraško vasico prišli v goste trije besedni ustvarjalci, ki predstavljajo tri realnosti Slovencev v Italiji. Po uvodnem nastopu mladega harmonikarja Mateja Emilija, čigar melodije so se v teku sporeda prepletale s pesniškim branjem, je navzoče pozdravila predsednica SKD Grad Norma Križmančič, nakar je podpredsednica Neva Husu predstavila prvo gostjo večera. Šlo je za Claudio Salamant, učiteljico na dvojezični šoli v Špetru, ki je ravno dan pred banovsko proslavo predstavila svojo pesniško zbirko De b' mogle besiede. Salamantova, ki izvira prav iz doline reke Idrije, je prebrala šest svojih pesmi, v katerih opisuje domače kraje - in to v tamkajšnjem narečju. Zaradi tega, je bilo rečeno, so njene pesmi pravi zaklad za dolino, kjer se narečje izgublja, verjetno pa bodo njene zbirke najbolj veseli beneški izseljenci, ki nimajo toliko priložnosti, da bi slišali domačo govorico. Husujeva je predstavila tudi drugo gostjo večera, Alenko Petaros z Opčin, ki v svojih pesmih opeva spomine na čas Utrinek s proslave pri Banih brezskrbnega kmečkega življenja v stiku z naravo, kjer je delo povezovala z igro. Pe-tarosova še ni izdala svoje zbirke, kar pa ne velja za tretjega gosta banovskega večera, Barkovljana Aleksandra Furlana, ki v svojih narečnih pesmih opisuje življenjski utrip Barkovelj ob tržaški obali. Furlana, ki je pesmi poklonil tudi narodnim nošam in vnukom, je predstavil urednik revije Mla- fotodamj@n dika Marij Maver, saj je prav pri Mladiki pred leti izšla zbirka narečnih pesmi An popodan. Prijeten večer je v prostore SKD Grad privabil precej ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili pesnikom, zanimanje pa je vladalo tudi po končanem sporedu med družabnostjo, saj so mnogi povpraševali po njihovih zbirkah. / TRŽAŠKA Četrtek, 10. marca 2016 9 trst - Jutri odprtje stalne razstave na pobudo Slovenskega kluba Spoznavanje zgodovine in pomena Narodnega doma Od uradne otvoritve stalne razstave o Narodnem domu nas ločuje še pičlih 24 ur: slovesnost bo jutri ob 17. uri. Osem panojev bo obdajalo granitne stebre v atriju. Ti so poleg fasade edini še ohranjeni elementi originalnega načrta arhitekta Maksa Fabianija. Slovenski klub je s projektom ND110 želel širši javnosti predstaviti bogato delovanje doma, ki je od leta 1904 vse do njegovega požiga leta 1920 predstavljal središče slovenskega družabnega in kulturnega utripa. Povod za nastanek projekta je bila 110. obletnica odprtja Narodnega doma, pri njegovi izpeljavi sta sodelovala še Narodna in študijska knjižnica in kulturno društvo Cizerouno. Na tiskovni konferenci na sedežu Pokrajine Trst je v sredo dopoldne predsednica Maria Teresa Bassa Poropat izrazila, da je pokrajina v sklopu razpisa za ovrednotenje krajevne kulturne dediščine financirala projekt, ker je Narodni dom simbol multikulturnosti in odprtosti: »Pomembno je, da študenti Visoke šole za tolmače in prevajalce tržaške univerze in drugi someščani vedo, kje se sploh nahajajo. Torej da spoznajo zgodovino stavbe.« Izvedbo projekta sta podprla tudi Sklad Zora in Libero Po-lojaz ter fundacija Fondazione benefica Kathleen Foreman Casali. Požig Narodnega doma je za Slovence v Trstu še danes boleč spomin. Travmatične dogodke, ki jih je ta dogodek ustvaril, so v svojih delih med drugimi obeležili Boris Pahor, Srečko Kosovel in slikar Vito Timmel - tudi njihova dela bodo vidna na razstavnih panojih. Pobudniki pa so želeli, da bi v ospredje prišel predvsem kulturni in družbeni pomen Narodnega doma. Kot je podrobneje orisala predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar, bodo mimoidočim s pomočjo razstavljenega fotografskega in arhivskega gradiva, opremljenega s trijezičnimi napisi v slovenščini, italijanščini in angleščini, približali nekdanje živahno delovanje v prostorih stavbe na Ulici Filzi. Slikovno gradivo so posodili Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice, Škofijska gimnazija Vipava in zasebniki Mario Tomarchio, Claudio Erne (lastnik arhiva Francesca Penca) in Damjan Balbi; del tega bo prvič predstavljeno javnosti. Prava zanimivost so npr. tri- čffi* slove nsko ^ O^ - stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Jean Baptiste Poquelin Molière režiserka Renata Vidič AMFITRION petek, 11. marec, ob 20.30 abonmajska premiera sobota, 12. marec, ob 20.30 nedelja, 13. marec, ob 16.00 S® ponovitve se nadaljujejo do 30. aprila v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Z desne Maurizio Fermeglia, Maria Teresa Bassa Poropat in Poljanka Dolhar, spodaj zgibanka projekta ND110 fotodamj@n dimenzionalne reprodukcije notranjosti, ki jih je v okviru diplomske naloge iz arhitekture izdelal Massimiliano Blocher. Marsikaj si bo mogoče ogledati tudi na ekranu, ki bo viden iz same ulice. Na voljo pa so še trijezične zgibanke in prav tako trijezična spletna stran www.narodnidom.eu. Pomen projekta ND110 je podčrtal tudi rektor tržaške univerze Maurizio Fer-meglia, saj je nujno potrebno ohranjati spomin na našo preteklost. Le tako se lahko namreč po njegovem mnenju branimo pred ekstremizmom. Izrazil je željo, da bi Narodni dom spet prišel v last Slovencev in postal simbol odprtosti do različnih kultur: »Brez politične volje žal ne moremo ničesar. Predstavniki oblasti nam morajo pomagati, da Visoko šolo za tolmače in prevajalce preselimo v drugo stavbo. Sami tega ne zmoremo.« Odprtje stalne razstave nas torej po eni strani spet popelje nazaj v čas, ko so tu s polno paro obratovali hotel, dve restavraciji, kavarna, banka, redakcija in tiskarna časopisa Edinost, gledališče, pisarne. V čas, ko si je množica gledaliških predstav, koncertov, shodov, predavanj in prireditev sledila kot po tekočem traku. Po drugi strani pa opozarja na nerešeno vprašanje popolne vrnitve Narodnega doma Slovencem. (vpa) Prihodnost starega pnstarnsca Tržaški Propeller Club prireja danes ob 18. uri v hotelu Greif Maria Theresia (v Miramarskem drevoredu) večer o starem pristanišču ter navodilih za naložbe, ki naj bi preobrazile tržaško gospodarstvo. Gostje bodo tržaški župan Roberto Cosolini, direktor družbe Ernst&Young Italia Fulvio Di Lino Blasio, generalni tajnik Pristaniške oblasti Mario Sommariva, predsednik zveze špediterjev Stefano Visintin in podjetnik Federico Pacorini. Zgodovina starega pnstarnsca V okviru srečanj, ki jih organizira društvo Societa di Minerva, bo danes ob 16.30 v državni knjižnici Stelio Crise (Trg Papa Giovanni XXIII št. 6) govor o zgodovini tržaškega starega pristanišča »med arhitekturo in tehniko«. Predavala bosta prof. Diana Barillari in inž. Giovanni Cechet z inženirskega oddelka Univerze v Trstu. Trst in Redipulja V knjigarni Ubik (Pasaža Tergesteo) bo drevi ob 18. uri srečanje o prvi svetovni vojni, ki ga prireja Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja v FJK. Predstavili bodo knjigi »Redipuglia: il Sacrario e la memoria della Grande Guerra« Gaetana Data in »Trieste 1914. Una violenta bufera« Fabia Todera. Upornica Eleonora Filmski krožek Charlie Chaplin vabi danes ob 20.30 v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio 24), kjer bo na ogled film Il resto di niente, žensko obarvana stvaritev Antoniette De Lillo. To je zgodba o portugalski pesnici in revolucionarki Eleo-nori Pimentel Fonseca, ki se je leta 1799 v Neaplju borila za enakost. Sterrantino v Trstu Drevi ob 20.30 bo v prostorih krožka Arci Officina (Ul. Manzoni 9/11) nastopil sicilijanski kantavtor Mirni Sterrantino s svojim bendom Gli Accusati. To bo njegov edini koncert v Furlaniji Julijski krajini. barkovlje - V dvorani kulturnega društva do 1 3. marca Razstava izdelkov umetnostne obrti Na Pomladanski razstavi sodeluje skoraj 20 razstavljavcev, med katerimi je tudi združenje staršev krajevne OŠ F. S. Finžgar Okoli 20 razstavljavcev se bo do nedelje, 13. marca, predstavljalo na Pomladanski razstavi domače in umetnostne obrti v prostorih SKD Barkovlje. Razstavo z lepo bero izdelkov je v torek zvečer odprla predsednica bar-kovljanskega društva Sandra Poljšak, ki je zbranim povedala, da sejem domače obrti Barkovljani običajno pripravljajo decembra, ko je praznično vzdušje na vrhuncu, letos pa so se odločili za spomladanski čas. Kot je še povedala predsednica, izbira dneva otvoritve razstave, 8. marca, ni bila naključna. Z razstavo so želeli počastiti mednarodni dan žena in to so storili tudi tako, da so prav vsem damam podarili vejico mimoze. Za prijetno vzdušje ob odprtju razstave so poskrbele tudi članice dekliške vokalne skupine Primorsko-Mačkolje, ki so pod taktirko Aleksandre Pertot in v spremstvu harmonikarja Marina Zobina zapele venček ljudskih pesmi. Med sprehodom po razstavnem prostoru smo ugotovili, da nekatere razstavljavke poznamo že iz prejšnjih let, nekatere pa so tudi nove. Med novinkami na barkovljan-ski razstavi je Maša Pregarc, ki se predstavlja z naravnimi zeliščnimi kremami, ki jih izdeluje sama. V ženski prevladi se odlično znajde Inko Brus, ki se predstavlja s celo serijo zabojev iz recikliranega lesa, na steni pa visijo tudi njegove zanimive slike v tehniki kolaža, za katere je uporabil les, usnje in železo. Z zelo zanimivimi izdelki se predstavlja Magda Starec, ki je za to priložnost pripravila ču- Leseni zaboji Na desni: na otvoritvi je zapela skupina Primorsko-Mačkolje fotodamj@n dovite ilustrirane zgibanke, ki pripovedujejo različne zgodbe, in lične knjižice v majhnih šatuljah. Obiskovalci lahko občudujejo ali kupijo tudi ročno izdelane predpasnike, torbice, poslikano svilo, nakit, pa tudi zanimive in pisane velikonočne okraske, piškotke ... Ob vhodnih vratih društvene dvorane se predstavlja Združenje staršev OŠ. F. S. Finžgar iz Barkovelj, ki je za to priložnost pripravilo piškotke in dru- ge slaščice, sivkine vrečke ... Kot poseben del razstave organizatorji poudarjajo tudi spremljevalne prireditve. Danes popoldne bo na programu sladki popoldan, na katerem bodo tradicionalne slaščice predstavljale domačinke. Pomladanska razstava bo sicer danes in jutri odprta med 15. in 19. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 13. uro. (sč) 1 Q Četrtek, 1Q. marca 2Q16 KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Ravel Kodrič 3/4 »... ga je izdajalska banda N.E. dala ubiti ...« [Masten tisk in opombe v oglatih oklepajih sredi dokumentarnega gradiva v poševnem tisku so avtorjeve] Na sam dan, ki se je zanj usodno iztekel, je namreč Jožko Schiff, še preden bi Zavadlavovi možje z njim obračunali kot s provokatorskim belogardi-stičnim vrinjencem - dvojnikom, napisal Joži Vilfanu pismo, ki se je ohranilo (toplo se zahvaljujem strokovnemu osebju državnega Arhiva Republike Slovenije in rokopisnega oddelka NUK za pomoč pri iskanju gradiva). A da bi ga bolje razumeli, se moramo prej seznaniti z dvema predhodnima dopisoma med CK KPS in Oblastnim Komitetom KPS za Primorsko. Dopis višje instance se glasi: »Centralni Komitet Komunistične Partije Slovenije. Dne 26. II. 1944 OBLASTNEMU KOMITETU KPS PRIMORSKA ! Priloženo pošiljamo 1 članek za »Prim. Poročev.» od tov. Bevka, ter eno pismo, ki je za Staneta Vuka. To pismo pošljite na Goriško okrožje da ga izroči. Smrtfašizmu svoboda narodu!» Opozoriti velja - videli bomo, zakaj - na uporabo ednine pri pismu za Stanka Vuka. Šlo je očitno za eno, zaprto, nemara tudi zapečateno ovojnico. Odgovor podrejenega foruma, odposlan na dan pred tragičnim umorom v ul. Rossetti, se glasi: »Oblastni Komitet K P S za Primorsko Slovenijo Na položaju, 9. III. 1944 Centralnemu Komitetu K P S Prejeli smo vaš dopis... [omissis] Prejeli smo tudi članek od tov. Franceta Bevka, katerega bomo uporabili kot uvodnik »v Primorskem Poročevalcu», katerega ravno sedaj sestavljamo. Pismo za Staneta Vuka smo takoj odposlali v goriško okrožje in bo zanesljivo prišlo v roke naslovnika. Vsi, ki ste jih z radiogramom povabili k vam... [omissis]» Končno je zdaj čas, da prepustimo besedo tudi osrednjemu liku dozdajšnje pripovedi. Dober mesec po Vukovi smrti (in tik pred lastno ...) je Schiff takole pisal Joži Vilfanu: »Položaj dne, 15. IV. 44 Dragi tov. Wilfan! Mnogo časa želim se porazgovori-ti s teboj. Mogel bi [beri »moral bi»; piscu se pozna vpliv primorske rabe] priti k tebi z mojim pokojnim prijateljem Stan-kotom Vukom, kateri je že bil pri tebi in pričakoval tovariša Kozbeka [sic]. Ravno, ko sva se pripravljala na pot, ga je izdajalska banda N. E. dala ubiti. Stanko ni takrat še prejel pisma, katera so mu bila poslana od tovarišev Kozbek-a Bevk-a in Marjana Breclja. Prečital sem jih jaz, ker sem že poprej, pred razsulom Jugoslavije sodeloval s Stankotom na Goriškem in tudi sedaj, če ravno sva si bila nasprotna glede svetovnega nazora, sva ostala dobra prijatelja bodisi v zaporu, kakor tudi na svobodi. Res, škoda je takega dobrega in inteligentnega narodnega delavca. Lahko bi še nadaljeval z mojim pismom, pa nima smisla da bi nadaljeval, ker bova itak se do dobra pogovorila, ko bova mi dva prišla skupaj; zato te prosim, da mi čimprej javiš kje in kedaj te lahko dobim. Sedaj se nahajam v Renčah, ker ne-maram biti več v Gorici, ker bi se lahko pripetilo tudi z/menoj, kakor že s prijateljem Stankotom. S. F. - S. N. Lepo te pozdravlja tov. Schiff Jožko» [lastnoročen podpis] A ravno v Renčah se je z njim še tisti dan pripetilo če že ne isto, pa vsaj ze- lo podobno »kakor že s prijateljem Stankotom». Le da je morilska roka pri njem zdaj že znana, pri Stanku, Danici in Dragu Zajcu pa še ne in to navzlic Schiffovi neizzvani, celo - mar ne? - nekam prerezko odsekani, skorajda zagnani trditvi, da je ta roka v ul. Rossetti dvanajstkrat pritisnila na sprožilec avtomatskega samokresa prav po naročilu »izdajalske bande N. E.». Vendar je prav, da tudi Schiffovi črno na belem zapisani obdolžitvi privoščimo vsaj tisto mero verodostojnosti, ki so jo v zadnjih letih hoteli nekateri pripisati tajinstveni prenašalki pričevanja, ki naj bi ji ga nekaj desetletij po koncu vojne na vsem lepem zaupala prav tako brezimna mati. A preden se pomudimo pri obdol-ženi »izdajalski bandi N. E.», se velja osredotočiti na potovanje »pisma za Staneta Vuka», ki do njega sploh prišlo ni, pač pa se je v Schiffovih nepooblaščenih rokah razcvetelo v »pisma, katera so mu bila poslana od tovarišev Kozbek-a Bevk-a in Marjana Breclja» in ki jih je po lastni izjavi tudi sam »prečital». Ovojnico s pismi je CK KPS poslal Oblastnemu komiteju KPS za Primorsko 26. februarja. Ne vemo, kdaj natanko je do te prve vmesne postaje prispela, vemo pa, da je Oblastni komite v pismu z dne 9. marca zagotovil, da so pismo »takoj odposlali v goriško okrožje in bo zanesljivo prišlo v roke naslovnika». Ne vemo, kdaj in kako so pisma iz ovojnice prišla Jožku Schiffu v roke. Vemo pa iz Taussigovega in Zavadlavovega pričevanja, da se je Schiff prav tistega dne, 9. marca, dopoldne še sprehajal z - zasledovanim! - Vukom po Trstu: če mu je bila morda kurirska naloga predaje ovojnice Vuku zaupana pred tistim dnem, ne le, da naloge ni izpolnil, pač pa je pošiljko pred Vukom kratkomalo utajil (in jo nemara - a tega ni mogoče neizpodbitno trditi - preusmeril v sovražnikove roke ali vsaj pred njegove oči ...). Če pa mu je bila naloga zaupana šele naslednjega dne v Gorici, a še preden se je zvečer razpletla žaloigra v ul. Rossetti, si je očitno ovojnico s pismi, namesto da bi jo po smrti naslovnika - vest o njej se je namreč že 11. marca bliskovito raznesla po Trstu in Gorici, saj sta bili tako Stankova kot Daničina družina široko znani in spoštovani - dolžnostno vrnil pošiljatelju, samovoljno in nepooblaščeno prilastil, jo odprl, pisma prebral in se s tem v dopisu 15. aprila celo prav nepremišljeno pred Jožo Vilfanom bahavo postavljal. Mogoča pa je tudi tretja, še hujša domneva: da je Vuku namenjeno ovojnico s pismi sploh samovoljno, predrzno in zlohotno prestregel pri pooblaščenem kurirju. Skratka: Zavadlav je najbrž vedel, kaj govori, ko je v Katoliškem glasu leta 1991 zapisal: »Tako Schif ni mogel uiti likvidaciji, ki ga je doletela, ko se je prvič spet oglasil v Renčah.» A čas je že, da se vprašamo, kdo vse se utegne skrivati za zagonetno Schiffo-vo oznako domnevnih naročnikov Vu-kovega umora. Še preden se lotimo raz-vozlave kratice, naj mi bo dovoljeno opozoriti na natančnost Schiffovega izraza, ko je zapisal, da je »izdajalska banda N. E.» Stanka Vuka »dala ubiti», ne pa kratkomalo »ubila». Pikolovska natančnost Schiffove ubeseditve po svoje spominja pravzaprav na podobno natančnost v znanem letaku Pokrajinskega Odbora Osvobodilne Fronte za Primorsko Slovenijo, ki so ga tri dni prej in le dan pred prvo vosovsko zasedo na dr. Ernesta Jazbeca v Gorici aktivisti že skrivaj raztrosili po Trstu. V njem se uvodni stavek glasi: »Belo - plava garda se je na Primorskem umazala z novim strahotnim zločinom. Dne 10. marca t. l. je v Trstu dala ubiti gestapovskim morilcem dr. Stanka Vuka in njegovo ženo.... [omissis] ... izdajalec dr. Jazbec je še pred kratkim grozil dr. Vuku s smrtjo. Sedaj je s pomočjo gestapa svojo grožnjo tudi izvršil.» Vprašanje je torej rogovilasto razcepljeno: zvedeti moramo, kdo sodi v »izdajalsko bando», ki je Stanka Vuka, Danico Tomažič in Draga Zajca »dala ubiti», in kdo med »gestapovske moril-ce». Začnimo s prvim. Na prelomu let 1943 / 1944 je kratica »N. E.» v svetu podtalnih prerivanj pomenila »Narodno Edinost». Ustanovitelj in predsednik »Narodne Edinosti» je bil prof. Anton Krošl - »Benko», širši javnosti malo znana vodilna osebnost četniškega zakulisja na Slovenskem, deloma tudi zato, ker vojne po vsem sodeč ni preživel (dasiravno nekega rahlega dvoma v to trditev vse-doslej ni bilo mogoče povsem razbliniti ...). Vendar »Narodna Edinost» ni bila prva podtalna politično-vojaška-obveščevalna organizacija, ki si jo je med okupacijo Jugoslavije omislil ta premožni, podjetni, katoliško vzgojeni a kraljevi dinastiji zvesti izobraženec, ki je pred vojno prijateljeval s Kocbekom in se z njim vred sprl s cerkveno hierarhijo in s Slovensko Ljudsko Stranko (ne pa z bratom Jožetom, članom izvršnih teles iste stranke ... ) in ki ga je četniški vodja na Slovenskem major Karel Novak malone oboževal. Že 1. junija 1941 je organiziral tajno vojaško-obveščevalno združbo z imenom »Pobratim», zasnovano po kopitu viteških redov, če že ne kar istoimenske, druge najstarejše (1890) beograjske prostozidarske lože. 1. maja 1943 se je Pobratim preimenoval v »Narodno legijo», ta pa je tedaj sprejela v svoje vrste tudi nekaj članov dotedanje skupine »Stara pravda», potem ko je le-ta izstopila iz OF, ter dva ugledna izobraženca katoliške sredine -nekdanjega ministra Andreja Gosarja in slavista Jakoba Šolarja. A po italijanskem razsulu 8. septembra 1943, po porazu četnikov pri Grčaricah ter vaških straž na Turjaku, ko je prišla do tragičnega izraza vsa strankarska razdrobljenost in vojaška neučinkovitost protipartizanskega tabora in ni tudi Mihailovicevemu pooblaščencu v Sloveniji majorju Karlu Novaku preostalo drugega, kot da vrže puško v koruzo, je Krošl začel na novo tkati mrežo prvenstveno protipartizanske »ilegale» pod »svežo» firmo »Narodne Edinosti». Ta bi naj po besedah njenega propagandista dr. Vlada Ločniškarja »bila to, kar ni bila 'Slovenska zaveza' - nova politična formacija brez zveze s starimi strankami.... Zametek 'Narodne Edinosti' so bili 'Pobratimci'... Obveščevalna služba je bila podeljena Bratkotu [Dušanu Pleničarju, sicer operativnemu vodji četniške Državne Obveščevalne Službe, ki so jo Nemci na Vidovdan 1944 razgnali, ker je stregla Londonu]». »Narodna edinost» je poleg centrale v Ljubljani premogla peščico tajnih pokrajinskih poverjenikov, na Primorskem kar dva: v Trstu dr. Ernesta Jazbeca, v Gorici inž. Josipa Rustjo. Slednji je bil tudi dolga leta odbornik založbe SIGMA (in tudi knjigarne Fortunato & nasledniki v Trstu), pri kateri je bil zaposlen Stanko Vuk in od katere je po Tom-izzovih besedah tudi vsa tri leta prestajanja zaporne kazni prejemal mesečni prihodek 1.500 lir. V mestu ob Soči so pristaši Narodne Edinosti tudi tiskali primorsko izdajo istoimenskega tajnega glasila te organizacije. Vanjo sta med drugimi dopisovala Goričana Jože Kogej in Dušan Černe. Kot poroča Ivo Jevnikar v svoji monografiji o Dušanu Černetu (Zvestoba Vojvoda Dobroslav Jevdjevič s svojimi četniki v Sloveniji leta 1944 vrednotam, Trst 2012, str. 81), je goriško skupino zalagal z denarjem tudi četniški vojvoda Dobroslav Jevdjevič. Ameriško obveščevalno poročilo s 26. junija 1947 ve o vojvodi, ki je že zelo zgodaj v Bosni sklenil z Italijani sporazum o vzajemnem nenapadanju, povedati, da je med nemško zasedbo Trsta bival in . uradoval v mestu ob zalivu v Hotelu Continental v središčni ulici San Nicolo, odkoder je januarja 1944 začel sodelovati z Nemci v »... vseh 25 let niso vedeli, da so sinovi mučene primorske zemlje, temveč so se raje vlačugarili po Španiji in Franciji in kaj vemo kje in zbirali kot plačanci komunistične internacionale strup, da z njim zadajo zadnji udar svojemu, že itak preizkušenemu narodu. Ali ni tako, tovariš Baebler - Žid?!». Sklepna polemična ost pa dovolj pove, v čigavo bližino je šovinistična in protikomunistična vnema pririnila »N. Posnetek točke o Jevdjevičevem delovanju v Trstu v ameriškem dokumentu boju proti jugoslovanskim partizanom in siceršnjim komunističnim skupinam. Pri tem početju je po izseldkih ameriških obveščevalcev tesno sodeloval z vojvodo Momčilom Djujičem, z majorjem Karlom Novakom in v majorja povišanim stotnikom Jankom Debeljakom. Slednji je pozneje veljal za Kokaljevega namestnika na čelu Inspektorata SNVZ. O njem ve zgodovinarka Tamara Griesser - Pečar v svojem delu »Razdvojeni narod» (str. 314) povedati, da »ga moramo prišteti k storilcem», ki so na protikomuni-stični strani »zagrešili zločine tudi zunaj okvira aktivnosti Črne roke». Politično stališče skupine okoli Narodne Edinosti na Primorskem izklesano in nazorno izraža Jevnikarjeva E.», ko se je leta 1944 zima že prevešala v trpko pomlad ... O tem, kako globoko so se Kro-šlovi somišljeniki na Primorskem znali ugnezditi v ključna vozlišča nemškega propagandnega in obveščevalnega živčevja, priča podatek zgodovinarja Borisa Mlakarja, da je eden od soustanoviteljev »Pobratima», poročnik inž. Izidor Martinjak, zasedel sprva v organizacijskem štabu domobranskega (SNVZ) stroja v Trstu pod vodstvom Antona Kokalja, a pod dejanskim poveljstvom SS-generala Odila Globočni-ka, položaj načelnika gradbenega oddelka, nato pa 3. januarja 1944 mesto vodje slovenskih oddaj na Radiu Trst pod neposrednim nadzorstvom in v iz- Stotnik Janko Debeljak navedba Černetovih načel iz njegove priljubljene fraze: »Naš sovražnik št.1 so Italijani, sovražnik št. 2 so komunisti». Vse kaže, da so bili v tej naravnanosti kar dosledni. Tako je, denimo, v 15. številki primorske izdaje Narodne Edinosti avtor članka z naslovom »Domobrancem in partizanom v razmišljanje» Osvobodilni Fronti poočital: »Zakaj ste se začeli bratiti s prokleto italijansko zalego in si jo celo priključili v svoje vrste. Ali zato, da vam pomagajo pobijati svoje krvne brate, ali zato, da z njimi nadaljujetepožigati naše vasi, da z njimi ropate in pomagate ohraniti italijanski videz naši slovenski zemlji!?» Slovenske komuniste pa je isti pisec pribil na prikladni sramotilni steber s temile besedami: Dr. Anton Krošl pričano zadovoljstvo stotnika SS Fran-za Hradetzkega, načelnika Kommando Adria, primorske veje nacističnega vojnega dopisništva SS-Standarte »Kurt Eggers». O samem Krošlu pa je po vojni za-slišanec s Primorskega, čeprav iz ljubljanskih časnikarskih vrst vedel zasli-ševalcem OZNE povedati, da je »razvil za Narodno legijo glavno aktivnost na Primorskem in da je imel tam precej sodelavcev ... tudi Agneletta Branka» ter da »naj bi bila podana tudi zveza Krošelj -dr. Slavik [Vukov, Schiffov in Taussigov sojetnik v Fossanu; 'Krošelj' je sicer napačna različica 'Benkovega' priimka Krošl, a v obveščevalskih virih in literaturi dokaj pogosta]». (Nadaljevanje sledi) VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Dunaj Dunaj je mesto, ki te prevzame in popelje v preteklost. Ko se sprehajaš po ulicah avstrijske prestolnice dobesedno dihaš kulturo in lahko pri belem dnevu sanjariš, kako je bilo v času Franca Jožefa, Mozarta ali pa Sigmunda Freuda. Arhitektura te popolnoma prevzame in kljub modernemu vrvežu je Dunaj ohranil veličasnost slavnih časov avstro-ogrskega cesarstva. Zelo zanimiva pa je tudi moderna UNO-City, ki leži na Donavi in kjer je tudi sedež Združenih narodov. JH I Skartka lep primer, kako ^L se lahko moderna Jf ^ .■ i_'■ I \ . arhitektura spaja s tradicijo. Fotografije Rado Šušteršič 1 2 Četrtek, 10. marca 2016 KULTURA / ssg - Režiserka Amfitriona Renata Vidič Vodilo predstave je: biti človek, govoriti Maja Blagovič, Tina Gunzek in Nikla P. Panizon, spodaj Renata Vidič TRST - Komedija Amfitrion je komedija z grenkim priokusom, ki se giblje med barokom in antiko, gledalca pa skozi pravljično postavitev sooči s tem, kar se vsakodnevno dogaja tudi tukaj in zdaj: s krivicami, ob katerih ljudje najraje pogledamo stran. Režiserka Renata Vidič pa je prepričana, da je to nič kaj razveseljivo dejstvo mogoče spremeniti in da smo ljudje na svetu zato, da ga krojimo. »Ljudje smo tisti, ki lahko spremenimo svet. In to po naši meri, ne po meri bogov. Dokler bomo molčali in gledali stran, ni rešitve, pogovarjati se je treba: o krivicah, ki se dogajajo nam ali sosedom. Vodilo predstave je, da o tovrstnih stvareh ne smemo molčati,« pravi 36-letna bojevita režiserka najnovejše produkcije Slovenskega stalnega gledališča. Njeno branje Molierovega Amfitriona bo pred-premiero doživelo nocoj ob 20.30 v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma (ob 20. uri bodo v veži odprli tudi slikarsko razstavo Cvetke Hojnik). In da se ne bo mogel nihče izgovarjati, da krivice ni videl, se je režiserka odločila, da gledalce postavi na oder, med igralce. V Amfitrionu igra vseh sedem članov igralskega jedra SSG, občinstvo pa je pravzaprav osmi igralec, saj se igra odvija dobesedno pred njegovimi očmi. A tudi za njim in ob njem. Režiserka, ki drugič režira v SSG (v prejšnjih mesecih je otroke prepričala s svojo Malo šolo za klovne), pravi, da njena potreba po interakciji med igralci in gledalci najbrž izvira iz uličnega gledališča, ki ji je zelo blizu. »Ulično gledališče je v 60. letih nastalo iz upora do konvencije, kamor gledalec pride in gleda iz varnega sedišča kot voajer, takrat pa je bilo povrh še samo za elito, ki si ga je lahko privoščila. Ulično gledališče pripelje gledališče na ulico, kjer je za vse. In s tem, da je na ulici, potegne za sabo direktno komunikacijo, brez najave ... V uličnem gledališču se je treba ves čas boriti za pozornost ljudi. V svojih režijah odpiram zmeraj igralce publiki.« Teme, ki jih odpira »njen« Molière, so raznovrstne. Na primer odnos oblastnikov do ljudi, s katerimi počnejo kar ho- fotodamj@n čejo: Jupiter pride na Zemljo, da bi užil najslajšo zabavo, ki mu jo Alkmena lahko ponudi. Dobro ve, da se Amfitrion in Alkmena resnično ljubita, zato mu je izziv, kako jo spraviti v posteljo. »Druga tema je manipulacija, tretja je slehernik -Sozij, ki je na najnižjem hierarhičnem družbenem položaju, to je človek, ki predstavlja vse nas, ki je tepen, ki mora zmeraj pogoltniti in hkrati edini zmeraj govori resnico. Njegovo vodilo je: biti človek, govoriti.« Renata Vidič pravi, da njena predstava ne daje nobenega upanja, »ker se od upanja ne bo nič spremenilo: akcija je pomembna, ne upanje!« V tem duhu je mogoče tudi razumeti njene kritike na račun okoliščin, v katerih je ustvarjala svojega Amfitriona. »Kot prvo: premalo ljudi je v tem gledališču, da lahko izpelje ta program. In še ti, ki so, ki dajejo svojo energijo, so šikanirani. V tem gledališče umanjka osnovno humanistično vodilo, ki je, obnašajmo se eden do drugega kot človek do človeka. Ko sem prišla v to gledališče, sem imela občutek, da za vsakim vogalom stoji kdo, ki bo zabodel tistega, ki bo prišel mimo. To gledališče nima maskerke, nima frizerke, nima ateljeja, ima 3 tehnike ... Ti ne moreš imeti mirno vaje, ker moraš reševati probleme od A do Z, ki sicer niso tvoji, ampak postanejo tvoji, ker imajo tu vsi probleme. Zakaj? Ker ni odnosa do samega gledališča, do ljudi, ki delajo v tem gledališču.« (pd) Nagrada Primorskega dnevnika PREDSTAVA / SPETTACOLO.....AlttfiMO.iri.................................. IME / NOME..........................................................PRIIMEK / COGNOME . TELi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OCENA/VOTO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Primorski ilavt-nikD iiJrinatfM-iliiât' lr ■ lUbdln iloviná gorica - V Kulturnem centru Lojze Bratuž razstava Ženski obrazi in izrazi Podobe lepe Zbrali so 96 likovnih del 66 različnih umetnikov ne glede na narodno GORICA - Če bo razstava Ženski obrazi in izrazi pripomogla k temu, da se bomo zamislili nad vlogo ženske danes, bo dosegla svoj globlji cilj, sicer pa gre tudi za krasen kulturni dogodek, ki mu v našem prostoru ni primerjave, saj je sad sodelovanja umetnikov - ne glede na njihovo narodnost ali katero koli drugo pripadnost - in Kulturnega centra Lojze Bratuž ... in je torej odraz nas vseh. Tako razmišlja Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas, sicer pa tudi vestni spremljevalec likovnega dogajanja pri nas in avtor besedila v katalogu k razstavi, ki so jo v torek zvečer odprli v galeriji goriškega kulturnega centra. Razstavo, ki so jo v Bra-tužu posvetili mednarodnem dnevu žena, je ocenil kot lep pregled sodobnega likovnega upodabljanja ženske, »predvsem pa je dragocena zato, ker ponuja nevsakdanji in samosvoj izbor umetniških del iz našega prostora, ki ni vezan ne na posamezne in izbrane umetnike in ne na slog ali katerikoli zgodovinsko obdobje«. Lepo in dobro je, da prirejajo take razstave, saj nam pomagajo odkrivati lepoto in nam plemenitijo vsakdanjo rutino, v kateri ni veliko prostora za lepo, kaj šele za razmislek. Rdeča nič razstave je kajpak upodabljanje ženske, ki ima v zgodovini posebno mesto, »saj so arheologi pri svojih raziskovanjih najstarejših človeških civilizacij vedno in redno našli take in drugačne upodobitve žena. Zenska je bila v zgodovini časov seveda upodabljana najprej kot nosilka in ohranjevalka življenja, mati torej, tudi boginja plodnosti ... Če so prve civilizacije poudarjale pri upodobitvah žensk predvsem materinstvo, pa je grška umetnost prikazovala žensko kot čudovito lepoto neslutenih razsežnosti, skorajda tako lepoto, ki se je ne da doseči. Rimsko upodabljanje ženske je bilo bolj človeško, ženska nam je bližja tudi zato, ker je vedno mehko ovita v halje, ni tako močna in mogočna kot v grških upodobitvah, čeprav tako Grki kot Rimljani niso po- zabili, da je ženska ohranjevalka življenja, mati. Predvsem pa lik ženske vse bolj postane upodabljanje lepote«. Zenska je bila in je torej tudi »muza, lepotica, duhovno bitje, mati, ljubica, svetnica, mistično bitje, čarovnica, angel in hudič obenem, mati in istočasno hranilka življenja,« je spomnil Paljk, predvsem pa je bila vedno vir navdiha za moške likovne umetnike, ki so v svojih upodobitvah posredno ponujali na ogled tudi svoja iskanja, bojazni, strahove, a tudi trdnosti in prepričanja. Srednjeveške in renesančne Matere Božje so nekaj najlepšega, kar imamo, ocenjuje Paljk, »čisti prikaz duhovnosti, globljega, lepega v nas, ne samo v ženskah. Pomislite samo na duhovnost, ki jo izžarevajo upodobitve Matere Božje na ruskih, slovanskih ikonah«. V izboru, ki nam ga ponuja razstava Ženski obrazi in izrazi, gledalčevo oko uzre tako »navdih večnega iskanja Presežnega kot golo odslikavanje vidnega, predvsem pa vidi pred seboj žensko, pravzaprav bi lahko rekli, da je skupinska likovna razstava v centru Bratuž lep poklon arhetipu ženske, ženske v celoti, polnosti torej«. Tudi besede, izrečene na torkovem odprtju razstave, so izzvenele kot poklon ženskam, ki se jih je kar nekaj nabralo med občinstvom. Svežino dekliških obrazov in ubranih glasov so k večeru prispevale Bodeče Nežice, ki so pod taktirko Mateje Černic s pesmijo uvedle v praznični dogodek in ga po nagovorih sklenile. Dobrodošlico je vsem izrekla Franka Zgavec, predsednica centra Bratuž, ki je pozdravila posebne goste - generalno konzulko v Trstu Ingrid Sergaš, predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja, števerjansko županjo Franco Padova, dirigenta Antona Nanuta, Ireno Vadnjal z vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ravnateljico novogoriškega Kulturnega doma Pavlo Jarc, ki se jim je pridružil podpredsednik deželnega sveta FJK in tajnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. »Razstavo smo načrtovali kar nekaj časa, še zdaleč pa nismo pričakovali tolikšnega odziva, saj smo zbrali 96 likovnih del 66 različnih umetnikov,« je dejala Franka Zgavec. Prav posebno voščilo je ženskam namenil Jurij Paljk z verzi iz Visoke pesmi: »Kako lepa si, moja draga, / kako lepa! / Tvoje oči so golobi / za tvojo tenčico. / Tvoji lasje so kot čreda koz, / ki se zgrinjajo z gileadske gore ...« Pristavil je: »Kaj bi brez vas, draga dekleta, žene, matere, stare matere, ljubice, muze ... , ki ste tudi navdih za umetnike!« Pod razstavljena dela so se podpisali likovniki ne glede na narodnost: »To je naše bogastvo. V kulturnem centru smo ponosni na naše umetnike in istočasno odprti do vseh. Umetnost ne pozna meja.« Umetnikom se je še zahvalil: »Brez vaše lepote si ne bi mogli predstavljati lepote sveta.« Franka Žgavec in Jurij Paljk nagovarjata občinstvo na torkovem odprtju (levo), med razstavljenimi deli v galeriji centra Bratuž izstopa tudi Žlahtna gospa Avgusta Černigoja, olje na platno iz leta 1938 (desno) bumbaca Desno Sporočilo št. 5 za Adama slikarja Rudija Skočirja, levo Bosanska mati Safeta Zeca / KULTURA Četrtek, 10. marca 2016 intervju - Vinci Vogue Anžlovar, scenarist, režiser legendarnega filma Babica gre na jug 13 3 ga )st: »To je naše bogastvo Bodeče Nežice z dirigentko Matejo Černic bumbaca »Babica mi je uničila kariero« LJUBLJANA - Vinci Vogue Anžlovar je tisti režiser, ki je posnel prvi slovenski film v samostojni Sloveniji. Bržkone se prav vsi še spominjamo legendarnega Babica gre na jug. Sledili so še trije celovečerni filmi: Oko za oko, Poker in Vampir z Gorjancev. V vsem tem času je posnel tudi večje število kratkih filmov, med TV serijami pa ne gre prezreti odmevne Naše male klinike, kjer se je Anžlovar preizkusil v vlogi scenarista. Njegov zadnji avtoportretni dokumentarni film z naslovom Selfie brez retuše je kot edini slovenski predstavnik uvrščen na 18. festival dokumentarnega filma, ki pravkar poteka v Ljubljani. Selfie brez retuše si bo v Cankarjevemu domu mogoče premierno ogledati jutri ob 21. uri. Dotakniva se sprva filma Babica gre na jug, ki ste ga posneli pred 25 leti. Kakšni so vaši spomini na ta čas? Ha - mladost norost, bi rekel. Takrat se je zdelo, da se vse da in da se vse more. Scenarij za Babico sem napisal v štirih dneh, ga na brzino prevedel in poslal na Japonsko na razpis. Bil sem popolnoma prepričan, da bom na razpisu uspel. In tudi pozneje, ko smo se produkcije lotili na popolnoma drugačen, neinstitucijski sistem, sem verjel, da se vse da in se tudi je. Nikoli več ni bilo narediti kaj dobrega tako preprosto. Vedno pozneje so vsi pametovali: to se pa ne dela tako ... In kar naenkrat te potegnejo v neko godljo ne-jev in ujetosti in na-vadnosti. Out of the box - tako se spominjam tistih časov. Kako močno je ta film zaznamoval vašo nadaljnjo filmsko kariero? Kakor se to hecno sliši - Babica mi je uničila kariero. Kolegi, ki so posneli manj odmevne filme, so kot po tekočem traku dobivali nove, jaz pa ... Nekoč mi je eden od članov bralne komisije za moj scenarij, pred polnim omizjem, odkrito dejal: »Ok, saj je bil tvoj scenarij res najboljši, a pa ti misliš, da boš kar vsako leto delal filme?« Od tedaj naprej je bilo vsak nov film posneti totalna borba. Pa tudi - nimam še filma, ki bi bil posnet z razpisa na Filmskem Centru ali ministrstvu. Oko za oko je itak posebna zgodba, ostala dva filma pa sta sofinancirana s strani TV Slovenija. Kot zanimivost naj povem, da je seštevek budgetov vseh mojih štirih celovečercev še vedno manjši kot budget enega Naberžnikovega filma. Na slovenski filmski sceni torej ni možno preživeti kot režiser? Z nobenim od svojih filmov nisem zaslužil praktično nič, še več, Oko za oko mi je prinesel osebni dolg preko 100.000 €. Če bi bil zgolj režiser celovečernih filmov me ne bi bilo več na svetu. Malo me rešuje moja univerzalnost. Poleg režije glasbenih in propagandnih spotov sem režiral še nadaljevanko Naša mala klinika, nekaj kratkih filmov, hkrati pa sem pisal (kolumne, scenarije ...), delal glasbo, delal za gledališče, celo oblikoval in podobno. Specializacija v moji branži pomeni umiranje na obroke. Naša mala klinika (NMK), pri kateri ste sodelovali kot režiser in scenarist, je imela izjemen sprejem tudi v državah nekdanje Jugoslavije in bila bržkone tudi prodajna uspešnica Pri NMK mislim, da je bila skrivnost uspeha (poleg Djurotovega izjemnega talenta) tudi fenomenalna ekipa. To je bila edina »služba«, v katero sem se hodil sme-jat. Na koncu dneva so nas vse boleli trebuhi od krohotanja. Zanimivo je, da sem delal slovenske, hrvaške in srbske klinike in povsod je bila situacija podobna. In iz toliko dobre energije se enostavno mora roditi nekaj pozitivnega. Koliko serij oziroma nanizank je bilo posnetih? 117 slovenskih, 117 hrvaških in nekaj čez 50 srbskih. Tovrstna produkcija zahteva izjemno angažiranost. Kako ste uspeli zagotoviti vseskozi nove domiselne scenarije? To je preobsežno delo za enega človeka, vsekakor. Scenarije je pisalo več ljudi in sicer glavni scenarist Marko Pokorn, potem Djuro, Rok Vilčnik, enega celo Miha Mazzini, nekaj pa sem jih prispeval jaz. Znani ste po tem, da ste bili eden redkih slovenskih režiserjev, ki si je sredstva zagotavljal v tujini, od že omenjene Japonske do ZDA. Zakaj? To so zgolj naključja. Na AGRFT je na oglasni deski visel razpis japonske družbe Tokuma Japan Coorporation, prijavil sem se in zmagal. In evo japonski denar. Ko smo končevali Babico, je na tonsko projekcijo slučajno prišel ameriški producent, ki je snemal več koprodukcij na Hrvaškem, z Jadran filmom. Ponudil mi je sodelovanje, ki sem ga jasno sprejel. Mišljeno je bilo, da bi se to sodelovanje nadaljevalo pri nas, saj je Hrvaška postala preveč rizična zaradi vojne, a smo Slovenci Američane uspešno pregnali. Zakaj ne Filmski sklad Republike Slovenije oziroma Filmski center? Če bi znal odgovorit na to vprašanje, potem verjetno tega vprašanja ne bi bilo. Popolnoma neuspešno sem se prijavljal na razpise - tudi s filmi, ki so bili pozneje posneti (seveda za manj denarja) v koproduk-ciji z RTV. Na filmsko sceno se vračate po osmih letih premora. Kje lahko iščemo razloge za relativno dolgo odsotnost? Pred osmimi leti se je naenkrat zgodilo kar nekaj katastrof. Prenehala se je snemati NMK, Mobitel, s katerim sem veliko sodeloval, je po politični poti zamenjal vodstvo, kar je posledično vodilo k prenehanju sodelovanja. V osebnem življenju sem preživel bolečo ločitev (predvsem zaradi otrok), umrl mi je nadvse drag prijatelj in Verjamem v tri stvari: pravo ljubezen, iskreno prijateljstvo in sanje Vinci Vogue Anžlovar je z avtoportretnim dokumentarcem Selfie brez retuše edini slovenski predstavnik na 18. festivalu dokumentarnega filma, ki pravkar poteka v Ljubljani skozi formo dokumentarca, ki pa je vseeno kar poseben in inovativen. To se zdi seveda meni. Gre za neke vrste filmsko psihoterapijo? Prej za očiščenje, kakor za terapijo. Namen terapije je namreč popraviti stvari, osebe. Jaz pa sem želel le odložit nek težak »ruksag«, ki ga tovorim naokrog. Pomembno se mi je zdelo videti še enkrat mamo, se soočiti z nekimi strahovi, upanji in hrepenenjem ... Zanimivo je, da pravzaprav samega srečanja nisem želel snemati. Matjažu sem celo rekel, naj ne snema in sedaj je prav zato, ker me ni ubogal, to v filmu (tudi zame) eden najlepših, iskrenih in emocionalnih trenutkov. Ali ste bili pri tej upodobitvi deležni določenih novih odkritij samega sebe, na katere prej niste pomislili? Hmm. Malo preden je prišlo do realizacije filma, sem veliko premišljeval od kod vzorci, ki se mi ponavljajo v življenju. Prebral sem nekaj literature, se zakopal v internet in odkril, da stvari niso narobe z ljudmi, ki so okrog mene, temveč z mano. Soočil sem se z border line motnjo in strukturo, katere simptome sem z veliko mero samodiscipline odkril pri sebi. Stvari so se kar na enkrat postavile na svoje mesto - vzorci iz otroštva, ki pripeljejo do mejno osebnostnih motenj in poglej si ga no vrabca - jaz bi bil lahko maneken za psihiatre, ko opisujejo mejne osebnosti. Tako smo tudi vpletli definicijo border line motnje in strukture skozi cel film in ta del predava strokovnjak, dr. med. Gorazd V. Mrevlje. Vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek pravi, da ste posneli iskren avtoportret o tem, kako so se vam odmaknile sanje. Še verjamete vanje? Verjamem v tri stvari: pravo ljubezen, iskreno prijateljstvo in sanje. Vse tri se mi uspešno izmikajo, a brez vere v to, življenje ne bi imelo posebnega smisla. Nam zaupate nekaj filmskih projektov, ki jih nameravate realizirati v bližnji prihodnosti? Napisan je scenarij za film Dedek gre na jug, ki nima nikakršne zveze z babico - to je delovni naslov. Napisal sem scenarije za 18 nadaljevanj nadaljevanke Bobri, po istoimenski knjigi Janeza Jalna, ukvarjam pa se še s scenarijem za film Krst pri Savici in to že kar nekaj let. Kdaj bodo realizirani, pa žal ni v mojih rokah. Je pa moj princip: volja, trma, volja, trma. Trma, trma, trma. RobiŠabec filmi@primorski.eu GREMO V KINO sodelavec Vilko Filač ... Vsi ti dogodki so me globoko prizadeli in sem potreboval kar nekaj časa, da sem vse to sprocesiral. Eto, zdaj sem s tem Selfijem poizkusil potegnit črto, ki hkrati predstavlja konec nekega obdobja in štartno linijo za novo. Zakaj ste se odločili za formo dokumentarnega filma? Spet naključje. Moj dragi prijatelj in producent Matjaž Mrak je omenil, da je na TV Slovenija razpis za portretni dokumentarec in me čisto resno vprašal, če poznam koga zanimivega. Odgovoril sem mu, da sebe. Najprej se je slišalo kot šala, ko pa sva pretehtala idejo, sva ugotovila, da sploh ni slaba. Vaš Selfie brez retuše je avtopor-tretni dokumentarec, v katerem ste do sebe neizprosni. Zakaj odločitev, da se razgalite gledalcu? Čar vsakega filma, oziroma vseh umetniških oblik, je iskrenost. Ne zdi se mi, da je film razgaljanje. Gre za preproste stvari, kot na primer: če sem že naredil toliko stvari, ki so bile vsaj nad povprečjem, če že ne dobre, mora biti v meni nekaj, kar je fajn. In če mi razpadajo zveze, če sem v konfliktih z okolico in če ostajajo v duši brazgotine, mora biti v meni tudi nekaj slabega. Zakaj je tako, poizkušam ugotoviti Irska, Kanada 2015 Režija: Lenny Abrahamson Igrajo: Jacob Tremblay, Brie Larson, Joan Allen, William H. Macy, Tom McCamus, Sean Bridgers Ocena: ★★★★ Soba, v njej postelja, miza, dva stola, mala televizija, tudi umivalnik in školjka. Nekaj metrov dolg in širok prostor, iz katerega mati po potrebi odstrani mizico, da ga spremeni v mini telovadnico, po kateri mora Jack tekati in skakati, da uri svojo gibčnost. To je pravzaprav za dolgolasega, petletnega zelo iznajdljivega in simpatičnega fantka edini resnični svet, vse ostalo zanj ne obstaja in celo o tistem, kar prihaja skozi televizijski ekran, mama pravi, da je izmišljeno. Napeta in hkrati zelo globoko čustvena zgodba je izredna pripoved o odnosu med mamo in njenim otrokom, od katerega se triindvajsetletna Ma ni še nikoli ločila. Filmska pripoved je povzeta po knjižni uspešnici Emme Donoghue, ameriške pisateljice (pri filmu je sodelovala kot piska scenarija), ki je roman napisala po srhljivih dogodkih, do katerih je prišlo v Avstriji pred osmimi leti na domu družine Fritzl, kjer je oče celih štiriindvajset let zaprl v klet hčerko in z njo imel sedem otrok. Film Room sicer ne pripoveduje o tem, ampak o ugrabitvi sedemnajstletnega dekleta, ki preživi v jetništvu šest let in se ji medtem tudi rodi otrok. Ko petletni Jack in njegova mama končno pobegneta iz zaprtega prostora, fantiča čaka vznemirljivo odkritje: zunanji svet. Izkusi vse, kar prinaša nova pustolovščina - svobodo, veselje, navdušenje in strah. Pri tem pa se oklepa tistega, kar je najbolj pomembno: posebne vezi z ljubečo in predano materjo. Film je hkrati napeta pripoved o ujetništvu in svobodi, domiseln pogled v čudesa otroštva in globok portret trdnosti družinskih vezi. Soba dokazuje moč družinske ljubezni, ki obstane tudi v najtemnejših okoliščinah in kot takšna predstavlja tudi neuničljivo moč, ki bo tudi mladi Ma omogočila, da se prav z Jackovo pomočjo prebije do svobode. Sicer pa je interpretacija te vloge omogočila sedemindvajsetletni kalifornijski igralki Brie Larson, da se je dokopala tudi do oskarja za najboljše odigrano žensko vlogo. Škoda, da niso v Los Angelesu podelili tudi priznanja otroški interpretaciji, saj bi nagrada gotovo šla prav Jackobu Tremblayu. (Iga) 1 4 Četrtek, 10. marca 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajina dosegla dogovor z deželo Lastništvo umetnin - Vt V| • • • V ■ • I vt • trziški in goriški občini »Goriška pokrajina, dežela Furlanija Julijska krajina in ministrstvo za kulturne dobrine so se dogovorile, da bo lastništvo umetniških zbirk goriške pokrajine šlo občinama Gorica in Tržič. To bo omogočil deželni zakon, ki se bo pridružil že obstoječemu in ki bo zagotovil povezanost s teritorijem, kar predstavlja jamstvo za vseh 25 občin iz goriške pokrajine«. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je včeraj članom pokrajinske komisije za kulturo predstavil vsebino dogovora, ki ga je prejšnji teden dosegel na ministrstvu za kulturne dobrine v Rimu, kamor se je odpravil skupaj z deželnim odbornikom za kulturo Giannijem Torrentijem. »Goriška pokrajina si je zadala zelo enostaven cilj: zaščititi in ovrednotiti umetniško zbirko, ki je nastala v 150 letih Gherghetta:»Zbirka je nastala v 150 letih. Gre za dediščino celotnega goriškega prostora, predstavlja njegovo zgodovino in čezmejno kulturno identiteto« in ki skupno velja 94 milijonov evrov. Gre za dediščino celotnega goriškega prostora, saj predstavlja njegovo zgodovino in čezmejno kulturno identiteto. Zaradi tega smo si od vsega začetka prizadevali, naj upravljanje muzejev in nepremičninskega bogastva prevzame dežela, medtem ko naj lastništvo umetniških zbirk ostane vezano na teritorij,« poudarja Gherghetta in pojasnjuje, da je dežela že sprejela več predlogov pokrajinske uprave. »Dežela bo prevzela tako upravljanje muzejev kot tudi njegove uslužbence, hkrati bo postala lastnica vseh nepremičnin. Dežela bo za upravljanje muzejev ustanovila nov zavod Erpac, ki bo imel sedež v Gorici. Za goriške zbirke bo skrbe- Enrico Gherghetta je rimski dogovor predstavil včeraj svetniški skupini za kulturo la posebna komisija, ki jo bodo sestavljali po en predstavnik iz dveh medobčinskih zvez, en predstavnik EZTS, kar bo zagotavljalo čezmejnost, in en predstavnik slovenske manjšine, kar bo odraz večjezi-čnosti goriškega prostora,« pojasnjuje Gherghetta in opozarja, da je bilo treba z deželo najti rešitev tudi za umetniške zbirke in njihovo lastništvo. »Da bi našli čim boljšo rešitev, smo se odpravili v Rim, kjer smo kot pokrajina ponudili tri alternative. Prvi predlog -ustanovitev fundacije - se je izkazal kot neizvedljiv, saj morajo umetniške zbirke ostati v javni lasti, fundacije pa niso javni pravni subjekti. Drugi predlog - da bi lastnici postali novi medobčinski zvezi - je odpadel, ker enostavno medobčinskih zvez konkretno še ni. Tako smo se dogovorili za tretji predlog: da bi lastnice postale občine,« pravi Gherghetta in poudarja, da so se na koncu odločili za največji občini v pokrajini, goriško in tržiško, ki bosta lahko poskrbeli za ovrednotenje umetnin, četudi bi se zanje dežela v prihodnosti hipotetično ne več zanimala. »Gorica in Tržič sta tudi občini, ki bosta v prihodnosti središče novih medobčinskih zvez,« opozarja Gherghetta in pojasnjuje, da tovrstno rešitev odločno podpira tudi dežela, ki bo pripravila zakon, na podlagi katerega bo umetniška zbirka ne-razdružljiva, njeni lastnici pa bosta kot rečeno občini Gorica in Tržič. gorica - Podrtija v Morellijevi ulici Podporni zidovi še stojijo Župan: »Brez komentarja« »S spomeniškega varstva smo prejeli uradno pismo, v katerem je zapisano, da vse pripombe na račun rušenja poslopja v Morellijevi ulici še vedno veljajo, da zato ne smemo nadaljevati z rušenjem, da pa lahko odstranimo odpadni gradbeni material. Ne bom komentiral.« In res: župan ni hotel včeraj ničesar dodati k navedbam iz pisma, ki je na občino prišlo v ponedeljek. »Napišite, da je škandal, da je nespodobno, kar se dogaja okrog stavbe, ki je ogrožala pešce in voznike, a je kljub temu ne moremo porušiti. Podporni zid, ki še stoji, mora po navodilih spomeniškega varstva ostati. Do kdaj? Ne vem!« je odvrnil na vztrajno vprašanje o namenih mestne uprave. Občinski uradi bodo vnovič pregledali celotno dokumentacijo in po potrebi poslali spomeniškemu varstvu dodatno gradivo. Na občini so sicer prepričani, da so vsem zahtevam že ugodili. Na osnovi ponedeljkovega pisma so včeraj z bagerjem odstranili večji del materiala. Podporni zidovi pa štrlijo sredi ostankov podrtije ... Včerajšnje odstranjevanje odpadnega materiala gorica - Muzeji Župan še ni privolil Goriški župan Ettore Romoli se je včeraj otepal komentarja na račun rešitve, ki jo je o lastništvu premoženja Pokrajinskih muzejev prinesel iz Rima predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Iz kroga županovih sodelavcev je vsekakor pricurljala vest, da Romoli ne soglaša z rešitvijo, za katero so se dogovorili v Rimu. Župan je namreč prepričan, da je »dedič« Pokrajinskih muzejev izključno Gorica, saj se je tako izrekel tudi občinski svet na svoji zadnji seji. To je dosledno zagovarjal v javnosti, Gherghetta pa je ravno tako dosledno izjavljal, da zapuščine muzejev na noben način ne bo prepustil izključno Gorici. Pokrajinski muzeji so med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta poenotili večino in opozicijo. Svetniki so namreč soglasno odobrili resolucijo, s katero zahtevajo naj zaklad muzejev »podeduje« goriška občina. Resolucijo so poslali na deželo, rimski vladi in drugim institucijam. »Umetniška zbirka je izraz zgodovine in identitet Gorice,« je zapisano v resoluciji. Predsednik pokrajine je prepričan, da tovrstna rešitev omogoča velike razvojne priložnosti za celoten goriški prostor in za ovrednotenje njegove kul-turno-umetniške dediščine; nova pravna ureditev bo goriški in tržiški občini tudi omogočila, da imata vsaka svoj občinski muzej. (dr) GORICA Eni: o računih v Rimu Dvorana goriškega Kulturnega doma je bila sinoči nabito polna. V njej so se zbrali odjemalci družbe Eni, ki so jezni zaradi visokih in netransparentnih računov za plin. Na pobudo deželne vlade se bodo ravno danes na sedežu Furlanije Julijske krajine v Rimu sestali z vodstvom družbe Eni deželna od-bornica Sara Vito, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in senatorka Laura Fasiolo. gradez - Američani Iz morja pobrali posmrtne ostanke Ostanki ameriškega letala pri Gradežu V morju pred Gradežem se je zaključilo iskanje posmrtnih ostankov sedmih ameriških letalcev, ki so januarja 1944 umrli v strmoglavljenju bombnika B24. »Gre za misijo izrednega moralnega pomena, saj so iskali vojake, ki so darovali svoja življenje tudi za našo demokracijo,« poudarja deželna odbornica Sara Vito, ki se je včeraj v Gradežu udeležila srečanja ob zaključku iskalne akcije. Celotna zgodba se je začela leta 2013. Takrat se je poveljstvo ameriške enote Joint POW/MIA Accounting Comand (JPAC), ki je specializirano v iskanju padlih vojakov in njihovih posmrtnih ostankov, postavilo v stik z gra-deško občino. Sočasno je ameriško veleposlaništvo v Rimu vložilo prošnjo za izvedbo iskalne akcije pred Gradežem, kjer je bilo januarja 1944 strmo-glavljenje usodno za sedem vojakov. Leta 2014 se je z zadevo začela ukvarjati dežela, ki je pristojna za izdajo dovoljenja za izvedbo izkopov na morskem dnu. Po zaključku storitvene konference so leta 2015 Američani pridobili dovoljenje, ki jim je omogočilo, da so lahko začeli iskati svoje padle sodržavljane. Z vojaško ladjo in s pomočjo osebje trži-ške luške kapitanije, osebja gradeške civilne zaščite so dva meseca iskali posmrtne ostanke vojakov po morskem dnu pred Gradežem. Misija se je pozitivno zaključila ob koncu poletja lanskega leta, ko so odpeljali najdene posmrtne ostanke v Ameriko, kjer so ugotovili identiteto umrlih in z najdbo seznanili sorodnike. Včerajšnjega gradeškega srečanja se je udeležil tudi odgovorni za ameriško misijo Jeffrey Brlecic, ki se je zahvalil deželni upravi in gradeški občini za sodelovanje. Povedal je tudi, naj bi bilo v morju pred Gradežem še šestnajst pogrešanih ameriških vojakov, medtem ko jih je v Italiji skupno 1800 in v Evropi preko 12.500. Ker želijo najti čim več njihovih posmrtnih ostankov, jih čaka res še veliko dela. Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Zadružna banka Doberdob in Sovodnje vabi na srečanje s člani v ponedeljek, 14.03.2016, ob 18. uri v dvorani Skrd Jezero v Doberdobu; v torek, 15.03.2016, ob 18. uri v dvorani banke v Sovodnjah ob Soči. Toplo vabljeni! / GORIŠKA Četrtek, 10. marca 2016 1 7 gorica-nova gorica - Boštjan Potokar o selitvi Visoke šole Dekan: »Nadaljevali bomo s tem, kar smo vzpostavili med delovanjem v Gorici« Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici, ki zadnja leta domuje čez mejo, v Gorici, se bo z novim študijskim letom, se pravi najkasneje oktobra, preselila v Rožno Dolino, kjer ima na Vipavski cesti univerza svoj sedež. Selitev je po pojasnilih rektorja Danila Zavrtanika finančne narave: s pridobitvijo dvorca Lanthieri v Vipavi univerza ni več v prostorski stiski, zato plačevanje najemnine za prostore v palači Alvarez v Gorici, kjer je bila Visoka šola za umetnost umeščena od leta 2012, ni več smotrno. O premiku v Rožno Dolino in o delovanju šole v Gorici smo se pogovarjali z dekanom Boštjanom Potokarjem. Katere bodo dobre in katere slabe strani napovedane selitve iz Gorice? To ne bo naša prva selitev, leta 2012 smo se v Gorico preselili iz Ljubljane. Dobre strani lokacije v Gorici so bile predvsem te, da smo se vsebinsko veliko ukvarjali s povezovanjem obeh mest. Kulturni in umetniški projekti, ki smo jih izvajali, so se navezovali na mesto ob meji - zadnji večji projekt Balancing on the border, na katerem smo delali zadnji dve leti, je vključeval povezovanje s portugalsko in norveško univerzo. Študentje so posneli filme o sodelovanju obeh Goric, o specifiki mesta, ki je grajeno na meji. Sicer pa so prostori v Gorici lepi, nahajajo se v centru mesta, na drugi strani stavbe je Univerza iz Vidma. Kakšnih posebnih slabosti te lokacije ni bilo. Edina slabost, s katero smo se soočali zadnje čase, se nanaša predvsem na govor o zapiranju meje, zaradi česar nas je vsak dan strah, da bi se meje kakorkoli zaprle in nam s tem podaljšale prehode. Ste imeli občutek, da vas je prostor čez mejo sprejel v svojo sredino? Mislim, da nas je, sprejeli so nas tako Slovenci v Italiji kot tudi Italijani. Sicer pa smo umetniška akademija, pedagoški proces teče skozi izdelavo izdelkov, naj so to filmi ali animirani filmi, ki imajo neko vsebino. Mladi po navadi kritično vsebino povzemajo glede na družbena dogajanja. Tu je seveda prisoten vpliv tega ali si v Italiji ali v Sloveniji ali na meji, ki ves čas ba-lansira med Italijo ali Slovenijo. Študentje, večinoma so živeli v Sloveniji, so vsak dan prehajali mejo ... Skratka to je imelo močan vpliv, ne na program, ampak na vsebino izdelkov. Kaj bo za profesorje in študente pomenila nova lokacija in umik iz urbanega središča? Gre za razdaljo, ki je krajša od enega kilometra, zato to praviloma ne bi smela imeti nobenega vpliva. Študentje so že doslej redno prihajali tudi v Rožno Dolino na sedež univerze, kjer so vse skupne službe, od univerzitetne knjižnice, študentske pisarne . Prostore, ki se tam bodo ali so se že izpraznili, bomo napolnili mi. Mislim, da na sam potek dela selitev ne bi smela imeti velikega vpliva. Spominjam pa se, na primer, kako smo imeli ob selitvi v Italijo hude težave s slovenskim ministrstvom, ki je zahtevalo določene dokumente, katerih se v Italiji ni dalo dobiti ... Tako da nam bo morda sedaj lažje, ko bomo na slovenski strani, kjer takšnih težav ne bo več. Je na Visoki šoli za umetnost veliko tujih študentov? Na prvi stopnji je število tujih študentov minimalno, v prvi vrsti zaradi jezika, predavanja namreč potekajo v slovenščini. Zamejcev je bilo zelo malo, mislim, da smo imeli vsega skupaj dve zamejki, imamo pa v vsaki generaciji vsaj po enega Italijana. Sedaj imamo v prvem letniku dve Italijanki, v drugem enega Italijana, v tretjem pa ne. Kako se italijanski študentje znajdejo s slovenščino? Vsi Italijani, ki so trenutno vpisani, govorijo zelo dobro angleško. Prednost programa je v tem, da vsebuje 80 odstotkov praktičnega dela, ki je zelo individualno. Zato s profesorji in med kolegi govorijo angleško. Literature je veliko v angleščini in italijanščini, tako da po tej plati tudi ni težav. To je kar se tiče prve stopnje, medtem ko je druga stopnja zelo mednarodna: študentje prihajajo iz vsega sveta: Hrvaške, Avstrije, Indije, Palestine ... Okrog 40 odstotkov študentov na drugi stopnji prihaja iz tujine. Prav v zadnjem študijskem letu se je močno povečal vpis tujcev na drugi stopnji. Mislim, da je na to vplival relativno do- Visoka šola za umetnost se iz Gorice seli v Rožno Dolino, kjer ima novogoriška univerza sedež foto k.m. ber rezultat, ki ga je dosegla Univerza v Novi Gorici na mednarodnih ocenjevanjih. S tem se je tudi informacija o univerzi razširila. Kaj pri vašem programu je pritegne študente z drugega konca sveta? Naš program ponuja izobraževanje na področju filma, animiranega filma, fotografije in novih medijev ... Študent iz Indije, na primer, se izobražuje na področju filma, saj ga je pritegnila evropska filmska šola, Palestinka, ki je vpisana na sodobnih umetniških praksah, je prišla preko štipendijskega sklada slovenske vlade, Av-strijka pa nadaljuje študij na drugi stopnji pri nas po končani univerzi v Gradcu, s katero smo pri nekem projektu sodelovali in nas torej pozna od prej . Skratka, vsakdo ima neko svojo zgodbo. Študentov je malo, na prvi stopnji petnajst, na drugi pa deset, zato res poznamo vsakega posebej. Bo zgodba povezovanja z Gorico po vašem mnenju zaradi selitve zamrla? Mislim, da ne. V kolikor si v Novi Gorici, se ukvarjaš tudi z Gorico in obratno. Konec koncev je to mesto, ki se povezuje in se bo slej ko prej moralo povezati - ali bo to trajalo še nekaj let ali več, ne vem. Skratka, ne moremo se delati, da na drugi strani meje ni ničesar. Mislim, da bomo vsekakor nadaljevali s tem, kar smo med delovanjem v Gorici vzpostavili. Katja Munih trzic-koper Knjižnice se povezujejo preko meje Prvič se bo zgodilo, da se bosta knjižnična sistema Slovenije in Furlanije-Julijske krajine povezala. Na to pot sta stopila Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra - Knjižnični sistem italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in Tržiški kulturni konzorcij - Knjižnični sistem goriške pokrajine BiblioGO!, ki bosta v torek, 15. marca, ob 11. uri v čitalnici Ful-via Tomizze v Kopru podpisala programski dogovor za izboljšanje storitev, namenjenih javnosti. Sodelovanje med knjižničnima sistema BiblioGO! in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji je že utečeno in je omogočilo oblikovanje skupne informatske mreže, ki bo na razpolago knjižnicam in knjižničnim sistemom v Sloveniji, zlasti seveda knjižnicam in šolam italijanskega jezika. Dogovor pomeni obenem novo etapo na poti utrjevanja in razvijanja pokrajinskega in čezmej-nega knjižničnega sistema. gorica - Danes Ali so jeziki manjšin uveljavljeni v prostoru? V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo danes z začetkom ob 16. uri strokovni posvet o Jezikih prostora: topono-mastiki in jezikovnih skupnostih v Furlaniji-Julijski krajini. Organizirajo ga Slovenski raziskovalni inštitut (Slori), Furlansko filolo-ško združenje in goriška pokrajina. Gre za novo pobudo v okviru že ustaljenega sodelovanja med Slorijem in Furlanskim filološkim združenjem. Pri promociji se je ustanovama tokrat pridružila pokrajina Gorica, ki s pokrajinskima kon-zultama za Furlane in Slovence podpira projekte sodelovanja ter jezikovnega in kulturnega posredovanja. Prvi del posveta bo posvečen predstavitvi nekaterih svežih raziskav, s katerimi se je ugotavljala vidna prisotnost fur-lanščine in slovenščine v toponomastiki in, na splošno, v javnih napisih Furlanije-Ju-lijske krajine. Raziskovalka Maja Mezgec bo uvodoma predstavila izsledke raziskave o jezikovni krajini na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti v Furlani-ji-Julijski krajini, ki jo je Slori pred kratkim izvedel s sofinanciranjem dežele FJK. Franco Finco bo nato v imenu Furlanskega fi-lološkega združenja predstavil rezultate sorodnega raziskovalnega projekta, ki je preverjal prisotnost prometnih in drugih znakov v furlanskem jeziku. Prvi del posveta bo sklenil profesor Univerze v Milanu Andrea Scala, ki bo prikazal vsebine zbornika prispevkov z nedavnega vse-državnega posveta o toponomastiki in jezikovni politiki. Prikazani empirični podatki bodo izhodišče za okroglo mizo, ki bo v drugem delu posveta. Namen okrogle mize je preveriti, kakšno je trenutno stanje ter katere so kritične točke in perspektive udejanjanja jezikovne pluralnosti v toponomastiki in v javnem življenju celotne deželne stvarnosti. Spregovorili bodo deželni odbornik za kulturo, šport in solidarnost Gianni Tor-renti, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, predsednica paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednik Skupščine za furlansko jezikovno skupnost Diego Na-varria; povezovala bo Adriana Janežič. Delovni jeziki posveta bodo slovenščina, italijanščina in furlanščina. Spontana čistilna akcija afganistanskih pribežnikov Pribežniki med čistilno akcijo fotod. r. Skupina kakih desetih afganistanskih pribežnikov je včeraj popoldne izvedla čistilno akcijo ob Drevoredu Orianu v Gorici, kjer so bili na pobočju nad Kornom razpršeni najrazličnejši odpadki. Kjer je pred leti izruvano drevo podrlo ograjo, ki je doslej pristojne občinske službe še niso popravile, so se pribežniki odpravili na pobiranje odpadkov po kar strmem pobočju. S pločevinkami, steklenicami, cigaretnimi zavojčki in drugimi najrazličnejšimi odpadki so napolnili več velikih plastičnih vreč. »Ker vsak dan gremo tod mimo, smo se odločili, da malce očistimo naravno oko- lje. Ne gre za poseben projekt, le zdelo se nam je, da je tako prav,« nam je povedal eden izmed pribežnikov in pojasnil, da je v Gorico prišel pred tremi meseci. Takoj zatem je vložil prošnjo za pridobitev azila in zdaj upa, da bo čim prej sprejeta. Podobno velja tudi za njegove sodržavljane, ki so skupaj z njim nastanjeni v središču Nazareno v Stražcah. Čiščenja so potrebni še številni drugi kraji tako v središču mesta kot v primestnih rajonih, kjer se nabirajo najrazličnejši odpadki. Vreče s smetmi je vse bolj pogosto mogoče opaziti tudi ob zabojnikih za steklo. gorica - Na praznik zavetnikov Po nagradi za Arba »Pasijon po Janezu« Alessandro Arbo je dobitnik letošnje nagrade Mesta Gorica, ki jo podeljujejo ob praznovanju mestnih zavetnikov sv. Hila-rija in Tacijana. Priznanje, ki so ga doslej od leta 2001 dalje izročili štirinajstim eminen-tnim Goričanom in brigadi Pozzuolo del Friuli, bodo tokrat podelili Goričanu srednje generacije - filozofu, glasbeniku in predavatelju muzikologije na univerzi v Stras-bourgu. Alessandro Arbo, ki je rojen leta 1963, je med drugim avtor biografije Augusta Cesareja Seghizzija, kataloga glasbenega fonda pokrajinskega zgodovinskega arhiva in publikacije o čezmejnih glasbenikih. Za biografijo goriškega filozofa Carla Mic-helstaedterja je leta 1997 prejel nagrado Giovanni Comisso. Nagrado mesta mu bodo izročili v sredo, 16. marca, ob 19.30 v stolni cerkvi, kar je letošnja novost, saj so dosedanje podelitve potekale v dvoranah, je včeraj povedal župan Ettore Romoli. Stolniški dogodek bo ob 20. uri okronal koncert, ki ga v svoji sezoni prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov. Bachov Pasijon po Janezu bodo izvajali Komorni zbor Alessandro Arbo bumbaca Ave ter Baročni zbor in orkester akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Skupno bo nastopilo 30 orkestrašev, 40 pevcev in deset solistov, dirigent bo Marko Vatovec. Že v soboto, 12. marca, ob 20.30 bo v stolnici nastopil zbor Seghizzi, medtem ko bo v nedeljo, 13. marca, ob 11.30 animacija s srednjeveškimi vitezi. Ob 17. uri bo v avditoriju Fogar docent Luciano Eusebi iz Milana predaval o božjem usmiljenju in človeškem pravu. 16 Četrtek, 10. marca 2016 GORIŠKA / nova gorica - Zdravstveni dom Na otroke so pozabili Novogoriški Zdravstveni dom je tudi lansko leto zaključil s pozitivnim poslovanjem. Letos se bodo predvidoma spopadli z reševanjem prostorske stiske v Novi Gorici, soočajo pa se tudi s kadrovskim primanjkljajem, predvsem pri zdravnikih družinske medicine, logopedih in pediatrih. V zvezi s slednjimi direktorica Zdravstvenega doma Petra Kokoravec pogreša predvsem strategijo resornega ministrstva glede organizacije dežurne službe po začetku delovanja urgentnih centrov. »Praktično lahko rečemo, da so bili otroci s strani ministrstva pozabljeni,« pravi Kokoravčeva in pri tem cilja na ureditev pediatrične dežurne službe znotraj ur-gentnega centra. Tam namreč ni niti prostorov, ki bi bili predvideni za delovanje pediatra. V dogovoru z bolnišnico prispeva Zdravstveni dom zdravnika in medicinsko sestro, bolnišnica pa zagotavlja prostore za delovanje tima, ki pa se nahajajo izven ur-gentnega centra, v pritličnih prostorih glavne bolnišnične stavbe. Obolelim otrokom je dežurni pediater tam na voljo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 14. ure. Izven tega urnika so otroci usmerjeni v ambulanto urgentnega centra za odrasle. »Ker ministrstvo ni doreklo pediatrične dežurne službe in obravnave otrok preko vikenda in praznikov, dežurnega zdravnika z medicinsko sestro zagotavljamo na lastne stroške,« pravi Kokoravčeva. »Dežurnega pediatra zagotovo potrebujemo, v enakem obsegu kakor dežurnega zdravnika za odrasle, tako da s strani ministrstva pričakujemo, da se bo to uredilo. V sodelovanju z bolnišnico smo že pošiljali na ministrstvo predloge rešitev,« dodaja direktorica. Bo pa 24-urno dežurno službo težko zagotoviti s številom pedia-trov, ki jih imajo trenutno na voljo, četudi bi vključili še pediatre iz Ajdovščine, ki so po besedah Kokoravčeve izrazili pripravljenost, da se vključijo v dežurstvo, v kolikor bo ministrstvo zagotovilo sredstva. Novogoriški Zdravstveni dom sicer dobro posluje. Leto 2015 so zaključili s pozitivnimi številkami, enako kot pretekla leta. »Poslujemo dobro, s približno enakim presežkom. Kazalniki zdravstvenega stanja kažejo, da je tudi oskrba pacientov na visoki ravni, enako je z zadovoljstvom upo- Direktorica Petra Kokoravec fotok.m. Lokacija prizidka foto k.m. rabnikov,« pravi direktorica. V letu 2015 so skorajda zaključili investicijo v nov Zdravstveni dom v Dobrovem. »Zaključna faza sicer še poteka, ambulante v prostorih pa že delujejo. V letu 2016 se nam obeta investicija v občini Renče-Vogrsko, obenem pa upamo, da bomo začeli tudi z investicijo v Novi Gorici. Tam prostore pa že krvavo potrebujemo. Prostorska stiska je velika,« poudarja Kokoravčeva, ki upa, da bodo to zagato uspešno rešili v naslednjih letih, in sicer z dozidavo oziroma tretjo fazo obstoječe zgradbe, kar je že nekaj časa v načrtih. Novi prostori bi segali na mesto, kjer so sedaj garaže za reševalna vozila. Katere ambulante in službe se v Zdravstvenem domu soočajo z največjo prostorsko stisko? Težav je več, odgovarja direktorica. V popolnoma neprimernih kletnih prostorih deluje fizioterapija, dve ambulanti sta na izseljeni lokaciji v Novi Gorici, pa tudi ti dve delujeta v prostorih, ki so neprimerni za ambulanto. Veliko prostorsko stisko imajo z laboratorijem, zaznavajo pa tudi dodatne prostorske potrebe, saj so v letošnjem letu pridobili dejansko vse referenčne ambulante. Dodatna sestra, ki sodeluje v ambulantah in opravlja delo referenčne medicinske sestre, potrebuje svoj prostor. Strategija zavoda je, da stremijo k čim večjem številu mentorskih ambulant, se pravi, da so njihovi zdravniki družinske medicine, pediatri in ginekologi istočasno tudi mentorji za speciali-zante, kar spet pomeni, da je potreben še dodaten prostor, kjer bi lahko ti nemoteno delovali. Nekaj sprememb je prinesel tudi nov način dela v urgentni službi, tam pa krmin V nedeljo uradno odprtje Začrtali so traso za nordijsko hojo Med Bračanom in Krminom so začrtali novo traso za nordijsko hojo. Uradno jo bodo odprli v nedeljo, 13. marca, včeraj so o njej spregovorili na pokrajini, ki si prizadeva za turistično ovrednotenje krajevnih lepot ravno preko nordijske hoje. Udeleženci nedeljskega odprtja se bodo zbrali ob 14. uri pred kmetijo Borgo del Tiglio v Bračanu, zatem se bodo podali na sprehod po novi devetkilometrski trasi, ki je speljana po Krminski gori. Okrog 15. ure bodo postali pred kmetijo Baroni del Mestri, ob 17.30 se bodo vrnili na izhodišče pohoda, kjer bo srečanje z avtorjema knjižnega projekta Vita con Lloyd Simonejem Tempio in Jacopomo Rosatijem. »Celoten projekt smo izpeljali v sodelovanju z združenjem Condor, grafični načrt je pripravilo podjetje Mun-ble Design iz Krmina, medtem ko je nove table izdelalo podjetje SSG iz Vileša. Skupno je v projekt goriška pokrajina vložila 4000 evrov,« pojasnjuje pokrajinska odbornica Vesna Tomsič in na- Pohodnik pri Gradežu poveduje, da prireja pokrajina še tri srečanja v znamenju nordijske hoje - in sicer 3. aprila med Gorico in Novo Gorico, 29. maja na Krasu in 12. junija v Gradežu. (dr) potrebujejo predvsem preureditev prostorov. »Kadrovsko čutimo velike primanjkljaje na področju družinske medicine. Trenutno bi za pokrivanje vseh služb potrebovali tri zdravnike družinske medicine,« pravi direktorica. Od lani še ostaja nerešena težava z logopedom, strokovnjaka za to področje še vedno iščejo. (km) goriška - Zaživelo društvo Hospic Otroci in mladostniki so »prezrti žalovalci« Kot zadnjega v Sloveniji je slovensko društvo Hospic včeraj odprlo območni odbor za severno Primorsko in izvolilo predsednico odbora Tanjo Kovačič. Odbor, ki je eden od desetih v Sloveniji, ima zaenkrat sedež v Ajdovščini, v njegovem okviru deluje devet prostovoljcev, ki bodo družinam pomagali pri celostni oskrbi neozdravljivo bolnih in družine. Tovrstno celostno oskrbo zagotavlja tim, v katerem so poleg prostovoljcev tudi zdravstveni kadri. Ravno pri slednjem se na severnem Primorskem še zatika: upajo, da bodo vsaj do konca letošnjega leta medse pridobili tudi diplomirano medicinsko sestro. Pomoč društva je za uporabnike brezplačna. »Lokalnemu okolju želimo predvsem sporočiti, da smo tukaj,« je včeraj ob ustanovni seji povedala Kovačičeva, ki napoveduje povezovanje z lokalnimi ustanovami, kot so dom upokojencev, center za socialno delo, bolnišnica ... »V šempetrski bolnišnici imamo zdravnika specialista paliativne oskrbe. Razmišljamo, da bi vzpostavili stik z njim, saj si v sklopu oddelka želimo vzpostaviti prostor, kjer bi lahko bili prisotni,« pravi Kovačičeva in dodaja, da so se ljudje že zanimali za njihovo pomoč, konkretno pa območna enota še ni začela z delom na terenu. Da bi postali v javnosti prepoznavni, načrtujejo pripravo več srečanj in delavnic. »Radi bi sporočili, da smrt ne nujno pomeni trpljenja,« pristavlja Kovačičeva. Društvo Hospic sicer izvaja pet programov: poleg spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu še programa za žalovanje otrok in odraslih, de-tabuizacijo smrti in program prostovoljstva. »Predvsem otroci in mladostniki so velikokrat prezrti žalovalci. Pred izgubo jih ne moremo zaščititi, dobro pa je vedeti, kako jim nuditi pomoč,« poudarja Ana Zupan. V okviru društva Hospic, ki na slovenskih tleh deluje 21 let, je pet let delovala Hiša hospica, kjer so bili nameščeni umirajoči bolniki, ki doma niso imeli pogojev, da bi bivali oziroma tisti, ki so živeli sami. »Program je bil finančno zelo zahteven, ni se pa uspel umestiti v sistemsko financiranje, zato smo ga ukinili,« pojasnjuje predsednica slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban in dodaja, da trenutno čakajo na razpis ministrstev, saj želijo s programom nadaljevati. »Prioriteta pa je, da umirajo ljudje v domačem okolju, ob ljudeh, ki jih imajo radi,« zaključuje Jakob Robanova. (km) goriška - Ker dežela namerava združiti vodne okoliše Svarijo pred poviški »Odjemalci iz goriške pokrajine nočemo poravnavati dolgov iz drugih krajev v deželi« Deželna uprava pripravlja reformo vodnih okolišev Cato, ki predvideva njihovo združitev iz petih v enega. Predlogu nasprotujejo tako odjemalci iz civilne iniciative za samostojen goriški vodni okoliš kot deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna. »Z reformo upravljanja vodnih virov in zbiranja odpadkov tvegamo, da bomo odjemalci iz goriške pokrajine plačevali veliko višje račune. V deželi je danes pet vodnih okolišev, ki zagotavljajo oskrbo s pitno vodo in skrbijo za upravljanje grezničnega omrežja. Dežela razmišlja, da bi vodne okoliše združila, pri čemer bi nastal nov zavod Ausir,« pravijo predstavniki civilne iniciative in pojasnjujejo, da se je dežela odločila za centraliziran sistem, ki jemlje besedo občinam in njenim prebivalcem. »Združevanje opravičujejo izključno z gospodarskimi razlogi, ne pa s socialnimi, okoljskimi in kulturnimi,« še poudarjajo in razlagajo, da je v vodenje goriškega vodnega okoliša vključenih vseh 25 občin iz goriške pokrajine. »V našem okolišu imamo že pripravljen načrt, ki predvideva 150 milijonov evrov naložb, za katere že imamo finančno kritje. Med pomembnejšimi gradbenimi deli je gradnja nove čistilne naprave v Štaranca-nu, kjer bi prečiščevali vse črne vode iz goriške pokrajine. Kaj se bo zgodilo po združitvi okolišev, nihče ne ve. Sami smo prepričani, da bomo morali odjemalci iz goriške pokrajine prispevati k poravnavanju dolgov, ki so jih ustvarili drugi upravitelji, začenši z družbo Carnia Acque, kar bo nedvomno povzročilo povišanje naših računov. Zaskrbljeni smo tudi, ker bodo vse odločitve sprejemali drugje, ne da bi se zmenili za krajevno stvarnost,« poudarjajo člani civilne iniciative in apelirajo na krajevne politike, zlasti na predsednika pokrajine in župane, naj si prizadevajo, da bi upravljanje vodnih virov v goriški pokrajini ostalo v rokah krajevne skupnosti. Podobne pomisleke izraža tudi deželni svetnik Rodolfo Ziberna, po katerem mora dežela pristati na vrsto popravkov, s katerimi bi se povečala vloga občin znotraj novih organov. gorica - FilmForum V mestu se je mudil oskarjev nagrajenec Yervant Gianikian in Angela Ricci Lucchi današnja gosta Do prihodnjega torka poteka v Gorici FilmForum festival, ki privablja v mesto ugledne goste in strokovno občinstvo, saj je glavni organizator videmska univerza. Sinočnji posebni gost je bil angleški režiser in strokovnjak za obdobje nemega filma Kevin Brownlow, ki je leta 2011 prejel oskarja za življenjsko delo. V Kinemaxu je sodeloval na dogodku iz niza Film Heritage. Beseda je tekla o dokumentarnih TV oddajah Hollywood Series iz leta 1980, v katerih je igralec James Mason obujal ameriški nemi film. Protagonista današnjega festivalskega dneva pa bosta filmska eksperimentatorja Yervant Gianikian in Angela Ricci Lucchi. Ob 21. uri se bo v Kinemaxu začela projekcija njunih filmov v formatu 8 in 16mm, ki so jih na podlagi temeljite raziskave restavrirali v goriških univerzitetnih laboratorijih La Camera Ottica. Jutrišnji posebni gost bo izvirni kanadski umetnik Guillaume Arsenault, ki bo med 18. in 19. uro pred gledalci izdelal VeloKino - avdio vizualno instalacijo na pedale. Kevin Brownlow na Travniku v Gorici nova gorica - Film o meji Tihotapci identitete na predpremieri Ervin Hladnik Milharčič obiskal tudi Novo in »staro« Gorico Goriška predpremiera dokumentarnega filma Tihotapci identitete in pogovor z ustvarjalci bosta v ciklu Potohodci na ogled v sredo, 16. marca, ob 19. uri. Predpremiero gostijo v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma. Pod režijo dokumentarca se podpisuje Marija Zidar, ki je skupaj s slovenskim novinarjem in prodornim kolumnistom Ervinom Hladnikom Milharči-čem napisala tudi scenarij. Gledalec na poti spremlja džip Ervina Hladnika Milharči-ča. Skozi nekatere kraje se le zapelje, v drugih ustavi, meandra-sta cesta ga vodi od Predela do Sečovelj - skozi Sinji vrh, Tolmin, Kambreško, Špeter Slovenov, Topolovo, Novo in »staro« Gorico, Trst in Izolo. Na poti srečuje različne znane obraze, med drugim Tminske madrigaliste, Draga Misleja - Mefa in Iztoka Mlakarja. Obišče vstajenjsko mašo v Gorici, s Tržaškim partizanskim pevskim zborom Pinko Tomažič praznovanje prvega maja ob 70. obletnici osvoboditve Trsta, aleksandrinke, spomenik partizanu iz Azerbajdžana, Lukčevo hišo, Slovensko multimedialno okno SMO, metalski festival sredi Tolmina ter mnoga druga čudesa, ki jih je porodil stik dveh kultur. »Svet ob meji je videti kot neskončna pokrajina odprtega neba in duha. Skozi mozaično pripoved dokumentarec zgradi podobo ene ključnih tem današnjega časa: o življenju na meji, medkulturnih razlikah in dilemi, kako ravnati z njimi,« so o dokumentarcu zapisali v Kulturnem domu. Vstop bo prost. Brezplačne vstopnice obiskovalci lahko prevzamejo na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica v času uradnih ur. (km) / GORIŠKA Četrtek, 10. marca 2016 1 7 Prispevki za najemnine Z današnjim dnem je na tržiškem županstvu mogoče vložiti prošnjo za koriščenje prispevkov za oddajo stanovanj v najem z znižano najemnino. Lastniki stanovanj lahko prošnje vložijo do 20. aprila; več informacij je na voljo na tel. 0481-494812. Malvazija in rebula V Lokandi Devetak na Vrhu bo jutri, 11. marca, ob 20. uri degustacij-ski večer v znamenju malvazije in rebule, ki ju pridelujejo uveljavljeni slovenski vinarji. Za glasbeno popestritev bosta poskrbela Martina Feri in Aljoša Saksida. Obvezna je rezervacija na tel. 0481-882488. V Dolenjah brez vode Podjetje Irisacqua sporoča, da zaradi rednih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju bodo jutri v občini Dolenje brez vode; oskrba bo prekinjena med 9. in 12. uro. Prebivalce opozarjajo, naj imajo na zalogi zadostne količine pitne vode. V primeru slabega vremena bodo dela odložili na prvi naslednji delovni dan. Za zdrave obisti Na pobudo Lions kluba Gorizia Host bodo danes med 9. in 20. uro v nakupovalnem središču Tiare pri Vi-lešu predstavniki Rdečega križa merili pritisk; brezplačno bodo opravljali tudi analizo urina, v katerem bodo preverjali prisotnost proteinov in sladkorjev. Knjiga o partizanki Na županstvu v Marianu bodo dre-vi ob 20.30 predstavili knjigo Fer-ruccia Tassina o karnijski partizanki Lucii Cella z naslovom »Mira - Sui monti della liberta«. Poleg avtorja bo spregovoril predsednik videmskega odbora VZPI-ANPI Bernardino Spanghero. Odlomke iz knjige bosta prebirali Anna Maria DAuria in Maria Teresa Micovilovich. Ameriški konzul Na sedežu tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici bo danes ob 15.45 srečanje z ameriškim konzulom v Milanu Philipom Reekerjem, ki bo govoril o ameriški tuji politiki. Srečanje bo vodila prof. Sara Tonolo in bo potekalo v angleškem jeziku. Iz rimskih časov V t.i. beneški palači v Ulici Sant'Am-brogio v Tržiču bodo jutri, 11. marca, ob 18. uri odprli arheološko razstavo, na kateri bodo na ogled rimski eksponati, ki segajo v prvo stoletje po Kr. Odprta bo do 20. marca. tržič - Slovenski kulturni praznik Zgodbe iz begunstva V gosteh Društvo žensk Žbrinca iz Opatjega sela, ki neguje tradicijo in ljudsko izročilo Slovenski kulturni praznik bodo jutri skupaj počastili društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev osnovne šole in otroškega vrtca v Romjanu. Na prireditvi z naslovom Ob poti miru ... bo nastopilo Društvo žensk Žbrinca iz Opatjega sela z igro Opajske žene v begunstvu. Govornica bo novinarka Erika Jazbar, Ester Pavlič in Lara Černic pa bosta dogodek glasbeno oplemenitili. Društvo žensk Žbrinca skrbi za ohranjanje tradicij in ljudskega izročila. Članice vsako leto pripravijo predstavitev enega starega vaškega običaja, v lanskem letu pa so se posvetile predvsem 100-letnici odhoda Opajcev v begunstvo na Češko. Zanimalo jih je, kako so Opaj-ke doživljale prvo svetovno vojno. Na tedenskih srečanjih so se Žbrince pogovarjale, raziskovale, brskale po podstreš- jih, obujale spomine na pripovedi starih mam, babic in prababic. »Nastala je zgodba o Tini Španovi - resnična zgodba resničnih ljudi, ki so nam jo pripovedovale naše none in mame. To ni samo Tinina »Zgodba o Tini Španovi je resnična zgodba resničnih ljudi v begunstvu, ki so jo pripovedovale naše mame, babice in prababice« zgodba, temveč je zgodba o ženskah iz takratne župnije Opatje selo, ki jim ni preostalo drugega, kot da so svoje borno premoženje stlačile v culo ter se z otroki in ostarelimi starši odpravile v begun- stvo,« so povedale članice društva. Prebivalci Opatjega sela - predvsem žene, otroci in starejši, saj so bili možje že eno leto na fronti - so 14. junija 1915 namreč prejeli ukaz avstrijske oblasti, da se v roku nekaj ur izselijo. Po večtedenskem potovanju z vlakom so prispeli v kraj Kra-lupy na Češkem. Po pripovedovanju babic in dedkov so jih občani Kralupyja in okoliških vasi - Koleč, Blevice, Zemechy, Nelahozeves, Lobeček, Užice, Zlončice ... - večinoma lepo sprejeli. Begunci so v tamkajšnjih krajih preživeli kar nekaj let: otroci so tam obiskovali šolo, ženske pa so delale v tovarni sladkorja ali pri kmetih. Ko so se vrnili v domači kraj, so skupaj s spomini prinesli tudi koščke češke kulture, kulinarike in jezika. Prireditev bo jutri ob 20. uri v župnijski dvorani sv. Nikolaja v Tržiču. SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ ter Združenje staršev osnovne šole in otroškega vrtca Romjan prirejajo v petek, 11. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani Sv. Nikolaja v Tržiču večer slovenske kulture 'Ob poti miru Nastopa Društvo žensk Žbrinca iz Opatjega sela z igro 'Opajske žene v begunstvu', priložnostna misel Erike Jazbar, glasbena kulisa Ester Pavlič in Lare Černic fl Razstave V GALERIJI TIR centra Mostovna v Solkanu bo danes, 10. marca, ob 20. uri odprtje razstave Jake Čurliča in Valerie Wolf Gang »Similaridade na dua-lidate - različna podobnost«; na ogled bo do 2. aprila. V KANALU: v galeriji Keramost v Kidričevi ulici bo danes, 10. marca, ob 19. uri odprtje razstave Lijane Jurečič in Nade Likar Lazovski; odprta bo ob četrtkih 17.00-19.00. Prirejata Klub keramikov Kanal in PD Soča. H Šolske vesti SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v petek, 11. marca, ob 20.45 koncert violinista Štefana Milenkovica in Mitteleuropa Orchestramagic. Komedijo »Non ti pago«, ki je bila napovedana za 8. april, so preložili na sredo, 11. maja, ob 20.45. Za izvenabonmajski nastop Vittoria Sgarbija o baročnem slikarju Caravaggiu, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20.45 je v teku predproda-ja vstopnic. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 10. marca, ob 20.45 koncert vokalnega ensambla Odhecaton; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 10. marca, ob 20. uri »Kje sem ostala« (Nina Šorak in Urša Adamič, nastopa KUD Transformator), po predstavi bo pogovor s strokovnjakom Vidom V. Voduškom z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in ustvarjalci predstave. V petek, 11. marca, ob 20. uri »Draga Jelena Sergejevna« (Ljudmila Razumovska); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 18.00 »Il caso Spotlight«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Suffragette«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 »Room«; 22.15 »Attacco al potere 2«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.15 »The Divergent Series: Allegiant«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.15 »Il caso Spotlight«. Dvorana 5: 18.10 - 20.15 - 22.10 »Fo-rever Young«. A Koncerti V LOKALU DEJA' VU' CAFE' v Raštelu 71 v Gorici bo danes, 10. marca, ob 20.30 koncert rock-blues skupine Scrambled Age ob 5. obletnici odprtja lokala. »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu danes, 10. marca, ob 20.30 koncert istrskega kantavtorja Rudija Bučarja, gosta večera pevski zbor KD Danica z Vrha in goriški pevec Luca Brumat. GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: danes, 10. marca, ob 20. uri zaključni koncert komornih skupin akademije Nova; vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica. GRAJSKE HARMONIJE na Gradu Kromberk pri Novi Gorici: danes, 10. marca, ob 20. uri Mozartovi kvarteti za flavto in godalni trio (Matej Gra-hek - flavta, Miran Kolbl - violina, Maja Rome - viola, Petra Gačnik Gre-blo - violončelo); informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010. PRIMORSKA POJE 2016: v petek, 11. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MePZ F.B. Sedej - Števerjan, MePZ Planinska Roža - Kobarid, ŽVS Korala - Koper, MePZ A.M. Slomšek -Zagreb, Duhovna Sekcija, DVS Bodeča Neža - Vrh , MeCPZ Sv. Jernej - Op-čine, MePZ Jacobus Gallus - Trst. V nedelja, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo ŽePZ Pristan Univerze 3. življenjsko obdobje - Koper, MoVOS Zgun - Šmihel, MePZ Maestral - Koper, MoPZ Fantje izpod grmade - Devin, MePZ Slavec - Solkan, Košanski oktet - Košana, MePZ Hrast - Doberdob, CMePZ Zvon - Ilirska Bistrica. DAN ŽENA V GLASBI v soboto, 12. marca, ob 20.30 v gostilni Turri v Štandrežu prirejata kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža in kulturna zadruga Maja iz Gorice. Nastopila bo irska pevka Clare Rose; vstop prost, informacije v gostilni Tur-ri«, tel. 0481-21856. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 12. marca, ob 21. uri koncert tržaškega kantavtorja Stefana Schiraldija skupine Pupkin Kabarett, ki bo predstavil svojo prvo zgoščenko »Trombeta Stonada«; vstop prost, prijave po tel. 0481-99903. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v torek, 15. marca, socialna delavka odsotna. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je bil podaljšan termin za predstavitev vlog na Deželo za podporo pri nakupu lesenih sodov, namenjenim zorenju in staranju vin (tudi barriques) na torek, 29. marca; informacije v goriškem uradu na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-82570. M Izleti 22. »VIVICITTA1 - POŽIVIMO MESTI«: netekmovalna pohodniška prireditev na treh progah (10, 5 in 3 km) bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10.30 s startom s Trga Evrope - Transalpine. Prirejajo goriški UISP, Športni zavod Nova Gorica, ZSŠDI, ŠD Mark in GS Marathon Gorica. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. PD ŠTANDREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608 (Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja dvodnevni izlet 5. in 6. maja v kulturnozgodovinski mesti Parmo in Modeno. Prijava do 12. marca na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna številka. KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: Trstelj nad Vipavsko dolino v nedeljo, 13. marca, z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; informacije nudita Fa-nika (347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). 0 Prireditve MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE (Gradnikove brigade 33) v Novi Gorici prireja predavanje Aleksandre Pavšič (Pokrajinski arhiv) »Kruh in mleko na karte (preskrba po koncu 2. svetovne vojne)« danes, 10. marca, ob 10. uri v prostorih središča. SKRD JEZERO prireja družabnost ob prazniku dneva žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva v Doberdobu; informacije in vpisovanje tel. 338-2127942 (Katja). V MUZEJU MODE v goriškem grajskem naselju bo v soboto, 12. marca, in v nedeljo, 13. marca, med 16. uro in 17.30 gledališko prikazani ogled muzeja za otroke med 8. in 12. letom starosti; obvezna najava po tel. 0481532317, organizzazione@artistiasso-ciatigorizia.it. V KATOLIŠKI KNJIGARNI v Gorici danes, 10. marca, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«: Jože Šušmelj »Andrej baron Winkler 1825 - 1916«. Pogovor z avtorjem bo vodila Petra Kolenc iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici danes, 10. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »Bratje Slovani: dolga pot avstrijskega vojaka Franca Jerončiča starejšega« Zorana in Franca Jerončiča; www.ng.sik.si. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij prireja v petek, 11. marca, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah predstavitev zbirke poezij domačinke Milene Mozetič »Moji kraji in ljudje, moja občutja«. Zbirko bo predstavil slavist in urednik Zoltan Jan iz Nove Gorice, nastopili bodo člani moškega pevskega zbora Skala, gabrski otroci bodo prebrali nekaj poezij. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): v soboto, 12. marca, ob 20. uri frančiškan, doktor klinične psihologije, teologije in psihologije Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. KD SOVODNJE IN SD KARNIVAL prirejata velikonočni delavnici za otroke in odrasle v spodnjih prostorih Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovodnjah. Delavnica za odrasle bo potekala v torek, 15. marca, ob 20. uri, za otroke, ob pripovedi pravljice o velikonočnem zajčku, v četrtek, 24. marca, ob 15.30; informacije in vpisovanje do ponedeljka, 14. marca, po tel. 0481-882262, 338-4309606 (Karin po 18. uri). SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia par-tigiana di Gorizia«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Elisabetta Bottacin (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.30, Oliviera De-lise vd. Chicco v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Teo Ival-di Dibarbora v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.00, Giacinto Nicola (iz tržiške bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 10. marca 2016 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Sv. Ana, odraz meščanskega in kozmopolitskega Trsta Jo2e Pirjevec Do mene je prišla novica, da namerava župan Roberto Cosolini urediti tržaška historična pokopališča, ki so potrebna krepke obnove. Ker za to občina nima potrebnega denarja, zahteva od rimske vlade 6.000.000 evrov, pri čemer opozarja, da gre za monumen-talno strukturo, ki je ni podobne v Evropi. »Ne Paris ne Praga pa tudi ne druge evropske prestolnice nimajo takšnega zaklada, kakršnega imamo mi,« ugotavlja župan. Rad bi mu pritrdil, čeprav seveda židovskega pokopališča v Pragi in Pere Lachaise v Parizu ali pokopališča pri samostanu Novodevičy v Moskvi ne gre zapostavljati. Kaj ima posebnega tržaško pokopališče pri Sv. Ani? To, da je odraz meščanskega in kozmopolitske-ga Trsta izpred prve svetovne vojne. Trsta, ki ga v bistvu ni več, ker so ga uničili iredentisti. V njem so poleg Italijanov, Slovencev in Furlanov živeli še hrvaški Dalmatinci, Grki, Židje (tako se-farditi kot aškenazi), Srbi, priseljenci iz nemško govoreče Srednje Evrope, Armenci, Čehi in vrsta drugih ljudi iz pisane habsburške monarhije in iz Vzhodnega Sredozemlja. Če so bili ti meščani katoliške vere, so bili pokopani ne glede na narodnost pač na katoliškem pokopališču. Pravoslaci grškega ali srbske Cerkve, evangeličani, Židje pa so si ustvarili svoja pokopališča, h katerim se je pridružilo še posebno vojaško. Tako je nastal pri Sv. Ani velik kompleks, ki nazorno prikazuje bogastvo habsburškega Trsta, tako kar zadeva njegovo etnično in kulturno raznolikost kot tudi njegovo finančno moč. Kajti tisti, ki so obogateli zaradi privilegijev, ki jih je užival Trst kot prosta luka ogromnega zaledja, si niso zgradili samo v mestu in okolici prestižne palače in vile, temveč so poskrbeli tudi za svoj večni počitek. In tako imamo na omenjenih pokopališčih vrsto grobov, ki so pravi arhitektonski biseri. Poznam predvsem katoliško in srbsko-pravoslavno poko- pališče: prvega iz očitnega razloga, ker je tam pokopanih kar nekaj pokojnih znancev in prijateljev, drugega pa, ker me je tja peljal Ilija, nekdanji paroh v cerkvi sv. Spiridiona. Oba sta vredna obiska ne samo iz pietete do mrtvih, temveč tudi zaradi lepote marsikaterih mrliških kapelic in spomenikov. Sam sicer nimam takšnega prenapetega kulta mrtvih, kakor ga gojijo v Sloveniji, kjer na primer zakonca Hribar trdita, da ima vsak človek pravico do groba. Moja teza je, da je zemlja milostna mati nas vseh, in da je povsem vseeno, kje v njej ležimo. V tem smislu mi je še najbolj všeč Indija, kjer praktično ni pokopališč, ker Hindujci svoje mrtve sežigajo, pepel pa raztresejo v svete reke in morja. Ker pa živimo v drugačnem kulturnem in religioznem miljeju, mislim, da je primerno in dostojno ohraniti dediščino, ki jo predstavljajo grobovi preteklih pokolenj. Pri tem bi župana opozoril vsaj na tri grobove, ki so pomembni za Slovence. Na grob škofa Juraja Dobrile, verjetno najpomembnejšega tržaškega škofa 19. stoletja, na katerega je uradni Trst pozabil, ker se je boril za enakopravnost slovanskega življa z vladujočim italijanskim v svoji škofiji, na lepo neokla-sično kapelo družine Kalister-Gorjup, predvsem pa na grob družine Tomažič, ki propada. Zame je ta družina simbol slovenskega trpljenja v Trstu prejšnjega stoletja. Saj ni treba, da pravim zakaj: pomislimo samo na Pinka Tomažiča, ustreljenega na openskem strelišču decembra 1941, na njegovo sestro Danico in njenega moža Stanka Vuka, ubita na zagoneten način marca 1944v Ul. Rossetti, na njunega očeta, ki ga je zadela zavezniška bomba ob napadu na Trst istega leta. Župan pravi, da hoče re-stavrirati pokopališče, ker je izraz zgodovine našega mesta. Naj na vlogo Slovencev in Hrvatov v tej zgodovini ne pozabi. tolmin - SKGZ in SSO z javnimi upravitelji iz Posočja Dajte nam delo! Udeleženci srečanja v Tolminu nm TOLMIN - Potrebe Slovencev v vi-demski pokrajini in čezmejno sodelovanje v programskem obdobju 2014-2020 so bile glavne teme srečanja med predstavniki SKGZ in SSO ter javnimi upravitelji iz Posočja v Tolminu. Slovenski krovni organizaciji so na sestanku z župani Bovca Val-terjem Mlekužem, Kobarida Robertom Kavčičem in Tolmina Urošem Brežanom ter načelnikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem zastopali deželna predsednika Rudi Pavšič in Walter Bandelj oziroma pokrajinska predsednika Luigia Negro in Riccardo Ruttar. Kar zadeva Slovence na Videmskem, je beseda tekla o širjenju dvo- oziroma večjezičnega šolanja na območju videmske pokrajine, kjer se izvaja zaščitni zakon, saj je to edini način, da se ohranijo krajevna slovenska narečja in se širi znanje knjižnega jezika. O možnosti ustanovitve trojezične šole v Kanalski dolini, kjer je zanimanje za znanje slovenščine veliko, kot je dokazal tu- di zadnji praznik slovenske kulture na Trbižu, so predstavniki krovnih organizacij že razpravljali tudi s predstavniki Deželnega šolskega urada, to pa naj bi bila tudi ena iz- Vsedmih občinah Nadiških dolin je 12 tisoč prebivalcev manj kot pred sto leti, od sprejetja zaščitnega zakona pa se je njihovo število zmanjšalo za 11,8% med točk na zasedanju vladnega omizja v Rimu. Benečijo pa sicer skrbi predvsem gospodarsko in demografsko stanje. V sedmih občinah Nadiških dolin je na primer po zadnjih podatkih število prebivalcev zdaj enako tistemu iz leta 1507 in je padlo pod 5.600 prebivalcev (približno 12 ti- Na RAI3/bis ob 20.50 posnetek predstave Obiski Obiski so lahko tudi zagatna stvar. Še zlasti v klasični situaciji, ki jo uprizarja komedija Vinka Moderndorferja: ko mlada zaljubljenca prvič obiščeta starše svojega izbranca. Da je stvar še bolj zagatna - gledalcem pa zato še bolj komična - sta starša samska: on je odrastel ob materi samohranilki, ona pa zaročenca predstavlja ovdovelemu očetu. Seveda sta oba posesivna in ljubosumna, seveda mladi par sprejemata s strahovi in predsodki - in če so ti pričakovani in vsem dobro znani, so zato samo še bolj zabavni. Celemu nizu stereotipnih zagat, ki jih oba para preigrata na svež in zabaven način, se pridruži še tista, ki dandanes na slovenskem draži vse: spor med levimi in desnimi. Zdi se že, da bodo vsi ostali sami, potem pa medsebojno obiskovanje seže do presenetljivega preobrata. Režija: Vinko Moderndorfer, dramaturg Blaž Lukan, scenogra-finja Urša Vidic, kostumograf Alan Hranitelj, glasbena oprema Filip Šijanec. Nastopa-jo:Tina Gunzek , Primož Forte Vladimir Jurc in Maja Blagovič, produkcija SSG. VREME OB KONCU TEDNA Vse več sonca, toda z občasnimi manjšimi nihanji Darko Bradassi i f Pomlad si vendarle utira pot, toda bo šlo nekoliko manj odločno in malo počasneje, kot je kazalo še v ponedeljek, ko je bilo na vrsti naše redno srečanje na spletu. Od jugozahoda se iznad zahodnega Sredozemlja po pričakovanjih krepi solidno antici-klonsko območje, zaradi katerega višinska dolina s hladnim in nestanovitnim severnim zrakom, ki se je dalj časa zadrževala nad večjim delom Evrope in prinašala oblake in padavine, postopno slabi. Od nje bo ostalo samostojno ciklonsko območje brez novega dodatnega napajanja z mrzlimi severnimi tokovi, ki bo najbolj aktivno nad južnimi predeli države. Vsebovalo pa bo občutno več hladnega in nestanovitnega zraka, kot je kazalo pred dnevi. V južnih predelih države bo povzročilo izrazito poslabšanje, občasno pa bo obroben vpliv ciklona, kljub vsemu, segal tudi do naših krajev. Pri nas ne bo šlo ravno za poslabšanje vremena, kolikor bolj za upočasnitev in občasne delne prekinitve izboljšanja. V prihodnjih dneh bo več sonca kot v začetku tedna, toda se bomo morali soo- čati tudi z občasno spremenljivostjo ali oblačnostjo. Omembe vrednih padavin pa ne pričakujemo. Anticiklon širi svoj vpliv nad severno in vzhodno Evropo in bo proti nam ob severovzhoda preusmerjal bolj suh zrak, ki nam bo postopno zagotovil več jasnine. Postopno bo nekoliko topleje, najvišje dnevne temperature bodo v dneh, ko bo več sončnega vremena, zlasti v nedeljo, do okrog 15 stopinj Celzija, z oblačnim vremenom pa se bo živo srebro čez dan vzpenjalo počasneje. Obratno, bodo noči ob jasnini nekoliko hladnejše, ob oblačnem vremenu pa toplejše. Od danes do nedelje bo, razen jutri ko bo več oblačnosti, prevladovalo sončno vreme z občasno zmerno oblačnostjo ali spremenljivostjo. Pihala bo šibka do zmerna burja. Prihodnji teden se bo prav tako začel z občasnim negotovim vremenom zaradi obrobnega vpliva vlažnega zraka nad Sredozemljem, kaže pa, da se bo nato nadaljeval z občutnejšo okrepitvijo anticiklona, ki bo prinesel večjo umirjenost in dolgotrajnejšo jas- nino, toda s severovzhodnimi vetrovi tudi še ne ravno visoke temperature. Ozračje se je v zadjem tednu pod vplivom severnega zraka ohladilo. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1500 metrov namerila temperaturo -2,5 stopinje Celzija, ničto izotermo pa na višini 1086 metrov. Temperature so v povprečju za približno 2 stopinji Celzija pod dolgoletno normalnostjo. V gorah je snega v izobilju in so temperature končno primerne, vendar je treba biti pozorni na veliko nevarnost snežnih plazov. Deževno vreme, ki nas je v bistvu spremljalo od januarja in je v februarju ponekod prineslo rekordne količine padavin, se je nadaljevalo tudi v marcu, ki ga sicer imenujemo tudi su-šec, saj je prav tako kot februar pri nas navadno med najbolj suhimi meseci v letu. Skoraj povsod je v prvi tretjini marca padlo že več kot 50 litrov dežja na kvadratni meter, kar daleč presega dolgoletno povprečje. V februarju pa so količine skoraj povsod, marsikje tudi občutno, presegale 150 litrov dežja na kvadratni meter. Na sliki: postopno se krepi anticiklon soč manj kot pred sto leti, od sprejetja zaščitnega zakona pa se je število prebivalcev zmanjšalo za 11,8%). K zajezitvi demografskega padca bi lahko prispeval gospodarski razvoj teh krajev. Pri tem pa mora po mnenju udeležencev srečanja ključno vlogo odigrati Dežela Furlanija Julijska krajina, ki mora izdelati primeren načrt za zapostavljena gorata območja, Benečije pa ne sme pozabiti niti Slovenija. S tem v zvezi so spomnili, kako je ta pomagala Beneškim Slovencem po potresu in ocenili, da bi morala matična država podobno občutljivost pokazati tudi zdaj. Za razvoj teh krajev pa bi lahko izkoristili tudi evropska sredstva. Koristno bi bilo, če bi sodelovanje med obmejnimi občinami postalo predmet razprav na zasedanjih delovnih omizij med FJK in Slovenijo, so še ugotavljali v Tolminu. Posoški župani so glede čezmejnega sodelovanja izpostavili vlogo, ki jo je doslej imela gorska skupnost. Pri snovanju skupnih projektov je namreč eden glavnih problemov iskanje primernega sogovornika, ta ustanova pa je bila doslej ključen operativni partner. Vprašanje je, če bodo lahko njeno vlogo prevzela medobčinska združenja, ki jih ustanavlja deželna reforma krajevnih uprav. Posoški javni upravitelji so tudi ocenili, da bi morala Slovenija podpirati zlasti take projekte, kjer sodelujejo tudi slovenske organizacije v Italiji. S tem v zvezi so tudi povedali, da so pripravljeni na sodelovanje in dialog z vsemi upravitelji, vendar so svojim kolegom v Italiji jasno nakazali, da je pogoj za to spoštovanje Beneških Slovencev. Na Videmskem namreč marsikdo tudi med javnimi upravitelji, in to ne samo v Reziji, še vedno trdi, da krajevna narečja niso slovenska. Širiti je treba zavest o tem, da je biti Slovenec v Benečiji prednost, so poudarili udeleženci srečanja in dejali, da je to tudi naloga krovnih organizacij, srečanja med prebivalci in upravitelji z obeh strani meje pa lahko prav tako prispevajo k odpravljanju nezaupanja in predsodkov in uveljavljajo vzdušje sodelovanja. Kar zadeva konkretne čezmejne projekte, je bil posebej omenjen predvsem Je-zik2, ki bi moral nadgraditi že zaključen strateški projekt Jezik_Lingua, pri katerem so sodelovali tako Slovenci v Italiji kot italijanska skupnost v Sloveniji in v sklopu katerega je med drugim nastal multimedij-ski muzej v Špetru SMO (Slovensko mul-timedialno okno). Slovenski krovni organizaciji se zavzemata za to, da bi tako Slovenija kot Italija podprli ta projekt, za katerega pa v zadnjem obdobju, kljub pozitivnim izkušnjam iz preteklosti, ko je bil ocenjen za najboljšega, kaže, da ni več v krogu »favoritov«. V Posočju pa si veliko obetajo predvsem od Poti miru, ki je bila vključena tudi na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine, prošnja za uvrstitev na ta seznam pa naj bi v kratkem postala transnacionalna, saj naj bi se kandidaturi pridružila tudi Italija. Na srečanju v Tolminu pa so razpravljali tudi o krožni dirki po Italiji. Kolesarska karovana bo v Nadiške doline prišla 20. maja, kar bo, kot so se strinjali sogovorniki, nedvomno edinstvena priložnost za promocijo teh krajev. Pri tem pa bo treba biti pozorni na to, da bo povsod vidno in zabeleženo, da so to kraji, kjer živimo tudi Slovenci, da ne bi to območje izpadlo kot neke vrste »branik italijanstva«. (tg/nm) / Primorshi AKTUALNO Petek, 11. marca 2016 19 Nov Camp Nou BARCELONA-Japonski arhitekturno-gradbeni biro Nikken Sekkei je zmagal na 420 milijonov vrednem razpisu za obnovo slovitega stadiona Camp Nou, na katerem domuje Barcelona. Obnova stadiona se bo začela prihodnje leto, nov Camp Nou pa naj bi bil s prenovljeno podobo že v uporabi za sezono 2021-2022. Pri velikanskem projektu bosta sodelovala tudi španska arhitekta Joan Pascual in Ramón Ausio. Na stadionu, ki so ga odprli leta 1957, nameravajo povečati zmogljivost z 99.350 gledalcev na 105.000. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Vrača se Van der Sar AMSTERDAM - Nizozemski nogometni vratar Edwin Van der Sar, ki je pred petimi leti že odšel v pokoj, se vrača v gol. Pe-tinštiridesetletnik je namreč ugodil prošnji za pomoč matičnega kluba Noordwijka, ki nastopa v četrti nizozemski ligi in je zaradi poškodb ostal brez vratarja. Nekdanji nizozemski re-prezentant je za Noordwijk branil v mlajših kategorijah, nato je prestopil v Ajax, s katerim je osvojil tudi ligo prvakov. V karieri je branil še za Juventus, Fulham in Manchester United. nogomet - Chelsea in Zenit sta svojo pot v ligi prvakov prekinila v osmini finala Naprej tudi PSG in Benfica SANKT PETERBURG/LONDON - Portugalska Benfica in francoski PSG sta drugi dve ekipi, ki sta iztržili vozovnico za če-trtfinale lige prvakov. Potem ko sta se v torek v nadaljnji del tekmovanja uvrstila Real Madrid in Wolfsburg, sta včeraj Benfica in PSG potrdila zmagi s prve tekme, ko so Portugalci zmagali z 1:0, Francozi pa z 2:1. V Sankt Peterburgu je do 85. minute vse kazalo, da bosta moštvi igrali podaljške. Domačo ekipo je v vodstvo v 69. minuti popeljal Hulk, Benfica pa je odločilni zadetek dosegla v 85. minuti z Gaitanom. Gostje se sicer niso zadovoljili z remijem, saj je v zadnji minuti sodnikovega dodatka za drugi zadetek poskrbel Talisca, tako da so se Rusi poslovili od lige prvakov z dvema porazoma v osmini finala. Dva poraza je doživel tudi Chelsea. Potem ko je moštvo Guu-sa Hiddinka v Parizu izgubilo z 2:1, je PSG z enakim izidom slavil tudi sredi Londona. Gostje so povedli v 16. minuti z Rabiotom, ki je izkoristil vrhunsko podajo Zlatana Ibrahimoviča. Chelsea pa je z do-padljivo igro takoj izenačil v 27. minuti, ko je Diego Costa premagal Trappa. Končno usodo o moštvu, ki bo nastopilo v četrtfinalu, pa je zapečatil Zlatan Ibrahimoviča, ki je postal junak srečanja z odločilnim zadetkom v 67. minuti srečanja. Preostala štiri srečanja osmine finala lige prvakov bodo na vrsti v torek in sredo, ko bo med drugim srečanje med Bayernom iz Münchna in Juventusom. (av) Chelsea - PSG 1:2 (1:1) Strelci: 16. Rabiot, 27. Diego Costa, 67. Ibrahimovic Zenit - Benfica 1:2 (0:0) Strelci: 69. Hulk, 85. Gaitan, 96. Talisca olimpijske igre - 5 mesecev do začetka Malo je prodanih kart, številne pa so težave LOS ANGELES - Kot da težave z virusom Zika ne bi bile dovolj, je brazilske prireditelje letošnjih poletnih olimpijskih iger v Rio de Janeiru prizadela še ena velikanska težava. Vstopnice za tekmovanja se ne prodajajo v skladu z načrti, tako da je prodaja podpovprečna. Kljub temu pa direktor komunikacij v organizacijskem odboru Mario Andrada ni zaskrbljen. »Kje pa. Nobenih skrbi. Brazilci smo znani kot ljudje, ki se za nakup vstopnic za ogled športnih prireditev odločamo v zadnjem hipu, tikpred zdajci. Ne skrbite. Ni razloga za paniko. Prodali bomo prav vse vstopnice,« je predstavnik brazilskih olimpijskih gostiteljev zavrnil očitke v pogovoru z novinarji na novinarski konferenci olimpijskega komiteja Združenih držav Amerike v Beverly Hillsu. Do začetka iger oz. 5. avgusta je še manj kot pet mesecev, Brazilci pa so doslej prodali manj kot polovico vseh vstopnic. Poleg skrbi s tropsko boleznijo Zika, ki jo prenašajo komarji, in očitkov o onesnaženem zalivu Guanabara, kjer se bodo odvijale regate v jadranju, se je torej nad Brazilce zgrnila še nadloga z neprodanimi vstopnicami. »Trenutno poteka vse po načrtih. Od vseh 44 tekmovalnih testnih preizkušenj, imamo zamudo le pri preizkusu novega vel-odroma, pa še ta bo pripravljen pravočasno za generalko. Tudi podzemna železnica bo zgrajena dočakala igre,« je bil zelo sproščen Andrada, ki je še enkrat zahodne medije pomiril, da naj jih virus Zika ne skrbi, saj so se zelo temeljito lotili zatiranja komarjev, prenašalcev bolezni. »Tudi regate v morju bodo nudile enake pogoje za vse tekmovalce, brez kakršnih koli zdravstvenih tveganj za jadralce,« je še dejal Andrada. APrimorski ~ dnevnik nogomet - Fifa Preiskovalci za petami Platiniju in Seppu Blatterju PARIZ - V okviru postopka proti nekdanjemu predsedniku Mednarodne nogometne zveze Josephu Blatterju je francosko državno tožilstvo preiskalo pisarne francoske nogometne zveze FFF. Preiskavo je sprožilo plačilo dveh milijonov švicarskih frankov, preračunano približno 1,82 milijona evrov, ki jih je od Fife prejel predsednik Uefe Michel Platini. Francoski pravosodni organi so že v torek skupaj s švicarskimi kolegi preiskali pisarne v Parizu, zasegli pa so nekaj dokumentov, ki naj bi se nanašali na sporno plačilo. Oglasil se je Blatter, ki bo med drugim danes praznoval svoj 80. rojstni dan, na rojstnodnevno zabavo pa je v hotel v Zuric-hu povabil sto prijateljev, družinskih članov in sorodnikov. Nekdanji predsednik Fife je izrazil veliko presenečenje, saj dvomi, da bi na francoski zvezi razpolagali s kakršnokoli dokumentacijo povezano z omenjenim izplačilom, za katerega oba vpletena sicer ves čas trdita, da je šlo za povsem zakonito izplačilo v skladu z medsebojnim ustnim dogovorom. Švicarji sicer že od 24. septembra 2015 preiskujejo sum korupcije, Platini in Blatter pa kot posledico omenjene afere zaradi navzkrižja interesov za dobo več let ne smeta opravljati nikakršne dejavnosti, povezane z nogometom. Platini je v času, ko naj bi si zaslužil plačilo, med letoma 1999 in 2002, za Mednarodno nogometno zvezo kot svetovalec deloval v pisarni, ki jo je francoska nogometna organizacija najela v Parizu. (sta) PALERMO - Novi trener sicilskega nogometnega prvoligaša je 63-letni Walter Novellino. ODBOJKA - 1. DOL: ACH Volley -Pomgrad 3:2 (Terpin 6 točk). V Rio tudi Neymar RIO DE JANEIRO - Nekaj vstopnic več bodo organizatorji olimpijskih iger prodali tudi po zaslugi brazilskega nogometnega zvezdnika Barcelone Neymarja, ki se bo po besedah selektorja brazilske reprezentance Dunge letošnje poletje osredotočil na olimpijske igre v Rio de Janeiru. »Ney-mar je od Barcelone dobil dovoljenje za nastopanje na le enem poletnem turnirju in to bodo olimpijske igre in ne Copa America,«. je dejal Dunga. Brazilci si po petih naslovih svetovnih prvakov želijo tudi prestižno olimpijsko lovoriko, sploh ker so igre v domačem Riu. Prav zato je možen scenarij, da bo Barcelona Neymarju dovolila nastopiti na olimpijskih igrah pod pogojem, da ne bo nastopil na ameriškem prvenstvu. Neymar bi bil tako eden treh igralcev, starejših od 23 let, kolikor je dovoljenih v olimpijski ekipi. (sta, av) intervju - Predsednik kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm Izola, Čedad, Rio, Katar »Slovenija je dežela kolesarjev« - »V Rio z najmočnejšo možno ekipo« - »Želimo znova Giro v Sloveniji« Kolesarstvo sodi med najbolj popularne športe v Sloveniji. Glavni razlog so predvsem dobri rezultati slovenskih kolesarjev med profesionalci. »Trenutno jih kar osem nastopa v poklicnih ekipah World Toura. Glede na število prebivalcev in registriranih kolesarjev je za Slovenijo lep uspeh.« Tako nam je dejal Tomaž Grm, predsednik Kolesarske zveze Slovenije, ob robu Velike Nagrade Izole, katere glavni organizator je bila prav kolesarska zveza. »Slovenci radi kolesarijo. Mnogo je rekreativcev. Nekateri prekolesarijo res ogromno kilometrov, skoraj kot profesionalci, in so tudi zagrizeni tekmovalci. Vedno večje število ljudi pa uporablja kolo kot prevozno sredstvo in se z njim pelje tudi v službo. Potrebno pa je še mnogo dela s strani države in na primer turističnih organizacij, da dvignemo kakovost kolesarstva v Sloveniji,« je nadaljeval Grm, ki je na čelu KZS od decembra 2012. VN Izola je bila lep uvod v precej zahtevno sezono. Kakšna so vaša pričakovanja? Zadovoljen sem, da smo dirko že tretjič uspešno pripeljali od začetka do konca. Tudi vreme nam je šlo na roko, saj med potekom dirke ni bilo kapljice dežja. Le potem, ko so kolesarji že prišli na cilj, je začelo deževati. Kot predsednik zveze od letošnjega leta pričakujem zagotovo več kot v preteklih dveh. Ne samo v cestnem kolesarstvu, temveč tudi na gorskem. Letošnje leto je olimpijsko leto in želimo v Rio iti z najmočnejšo možno ekipo. Radi bi se vrnili z dobrimi rezultati.« Od katerih kolesarjev pričakujete največ? Odvisno je od trase dirke. V Rio de Janeiru je proga zelo zahtevna, idealna za hribolazce. Trenutno je zato najbolj pisana na kožo Simonu Špilaku, lanskemu najvišje uvrščenemu slovenskemu kolesarju na lestvici mednarodne kolesarske zveze UCI. Poleg njega imamo seveda ostale kolesarje, tudi nekatere mlajše. Verjamem, da bo imel Špilak ob njemu dobro ekipo, ki mu bo pomagala. Vendar bo zadnjo besedo imel selektor. Izbral bo tistega, ki bo v času OI v najboljši formi. Prepričan sem, da bo selektor izbral pravo ekipo. Kaj pa svetovno prvenstvo v Katarju? Trasa svetovnega prvenstva je idealna za šprinterje in na srečo jih imamo kar tri odlične: Luka Mezgec, Marko Kump in Grega Bole. Letos je prvenstvo nekoliko pozneje, sredi okt- obra. Zaradi tega bo pomembno, da se bodo kolesarji dobro pripravili, da bodo v formi ob pravem času. Če jim bo to uspelo, lahko dosežemo sam vrh. Letošnji Giro d'Italia bo potekal čisto blizu slovenske meje. Kolesarji se bodo 20. maja povzpeli na Matajur, konec etape pa bo v Čedadu. Ali bomo lahko v prihodnje ponovno videli roza karavano na slovenskih tleh? Zal smo za letošnje leto zamudili. Prepozno smo se začeli ukvarjat s tem. Skušali smo tudi preko veleposlaništva, a nam ni uspelo. Vendar obdržali smo kontakte in prav gotovo nam bodo le ti služili, ko se bodo spet določale etape za leti 2017 in 2018. Verjamem, da bomo tudi na slovenskih tleh ponovno videli Giro in njegove kolesarje. Edvin Bevk Slovenski kolesar Luka Mezgec fotodamj@n 20 Četrtek, 10. marca 2016 ŠPORT / Konec nasprotja interesov STUTTGART - Športni direktor ekipe formule 1 Mercedes Toto Wolff nima več lastniškega deleža pri konkurenčni ekipi Williams. Wolff je prodal svoj delež ameriškemu poslovnežu Bradu Hol-lingerju. Športni direktor Mercedesa je leta 2009 kot investitor vstopil v delniško lastniško strukturo ekipe Williams, delež pa obdržal tudi po letu 2013, ko je pri Mercedesu prevzel eno vodilnih vlog. Wolff sicer v moštvu nima le te pomembne vloge, ampak je tudi v nemški ekipi solastnik saj ima 30 odstotkov delnic. Od danes končnica VERONA - Danes se začenja play-off italijanske odbojkarske A-lige oz. SuperLege. Vse štiri tekme se bodo začele ob 20.30. Civita-nova (vodilna ekipa po rednem delu sezone) se bo spopadla z osmouvrščeno Latino (tekmo bo v neposrednem prenosu predvajal kanal Rai Sport 1), drugouvrščena Modena bo igrala proti sed-mouvrščeni Padovi, tretje uvrščen i Trentino bo nastopil proti še-stouvrščeni Molfetti, program pa bo sklenil dvoboj med četrtour-vrščeno Verono trenerja Andree Gianija in petouvrščeno Perugio. smučarski skoki - Finale svetovnega pokala bo od četrtka, 17. do nedelje, 20. marca Kdor nima karte, naj ne gre v Planico! Organizatorji pričakujejo okrog 100.000 gledalcev, ki si bodo ogledali nastop Petra Prevca in ostalih smučarjev skakalcev LJUBLJANA - Organizatorji letošnjega finala svetovnega pokala smučarskih skakalcev v Planici od prihodnjega četrtka do nedelje pričakujejo okrog 100.000 gledalcev. Tekma je praktično že razprodana, zato prosijo vse, ki so brez vstopnic, da naj ne hodijo v dolino pod Poncami. Organizacija štiridnevnega finala stane okrog 2,6 milijona evrov, od tega domači sponzorji prispevajo 900.000 evrov. Doslej so prodali nekaj čez 80.000 vstopnic, največ prostora je še za četrtek, nekaj pa tudi za petek. Generalko pred Planico so v Kranjski Gori opravili že prejšnji konec tedna na pokalu Vitranc. Po besedah vodje tekmovanja Jelka Grosa višje zaletišče še ne zagotavlja rekordnih poletov, kar je dokazalo že letošnje tekmovanje v Viker-sundu. Zato bodo skušali kar najbolje pripraviti profil prenovljene letalnice, kar je ključno za rekorde. »Rekord pa ni naša prednostna naloga. Letalnica še ni pripravljena, zasne-ževati bomo začeli danes (včeraj op. av.). Narava nam ne pomaga, vse vikende doslej je snežilo, zato smo morali že za dostop sneg odstranjevati. Zaletišče bomo začeli urezovati v četrtek, pripravili bomo dodatna senčenja smučine, znižali pa smo tudi razdaljo med drsno površino in hladilno napravo,« je napovedal Jelko Gros. »Letos bo finale še posebej zanimiv predvsem zaradi uspehov skakalcev in skakalk, ne čelu s Petrom Prevcem, ki bo v nedeljo prejel veliki kristalni globus. Vstopnice so bile praktično že v predpro-daji razprodane. Zato prosimo tiste, ki nimajo vstopnic, da ne hodijo v Planico. Si pa bodo to zanimivo tekmovanje lahko ogledali po televiziji,« je povedal Drago Bahun, predsednik organizacijskega komiteja Planica, in povabil vse, ki ne bodo mogli v Planico, pa tudi ostale, da pridejo 22. marca na ljubljanski Kongresni trg, kjer bo ob 17. uri predstavitev ne le skakalcev, ampak tudi drugih zimskih športnikov po končani sezoni. » Tiste, ki bodo prišli v Planico, prosimo, da upoštevajo navodila policije in organizatorjev. Iz Kranjske Gore bo potekal organiziran prevoz v Planico, na voljo bo 60 avtobusov in kombijev. V Planici je namreč prostor pretežno le za avtobuse, iz Jesenic bo vozil posebni vlak, označene pa bodo tudi pešpoti. Želimo si športno, navijaško vzdušje, zato ni prostora za bakle, petarde in alkohol. Že tretje leto bomo v okviru akcije trajnostnega razvoja poskrbeli, da bi bila Planica tudi po tekmi čim bolj čista. Zato za sodelovanje prosimo tudi gledalce, brez katerih tega ne bomo mogli učinkovito postoriti. Celoten izkupiček, ki bo ostal po prireditvi, bo namenjen nadaljnjemu razvoju slovenskega smučanja,« je dodal Bahun. Predstavnik policije Andrej Za-krajšek je dejal, da napoved velikega obiska predstavlja organizatorjem dodatni izziv. Zaradi tega so veliko pozornosti posvetili prevozu iz Kranjske Gore. Organizatorji zatrjujejo, da so sposobni naenkrat prepeljati 4000 ljudi, če bo prometni tok tekel normalno. Torej, če bodo obiskovalci upoštevali navodila in ne bodo z vozili zatrpali dostopov do Planice, ter če se bodo na pot odpravili primerno oblečeni in dovolj zgodaj. Oseb, ki bodo kazale znake vinjenosti, ne bodo pustili na prireditveni prostor. Četrtek, ko v Planico tradicionalno povabijo otroke, bo tudi dan brez alkohola. (sta) Peter Prevc je v lanski sezoni v Planici za las zgrešil osvojitev velikega kristalnega globusa, ki si ga je letos že predčasno zagotovil ansa »poleti z nami« Imamo vstopnice Na avtobusu še 15 prostih mest Če organizatorji svarijo, naj navijači brez vstopnice ostanejo doma, mi vam svetujemo, da pokličite v tržaški urad ZSŠDI (040635627). ZSŠDI, športna redakcija Primorskega dnevnika, Zadruga Primorski dnevnik in potovalna agencija Aurora Viaggi organiziramo skupaj obisk finalne tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. V dolino pod Poncami bomo odpotovali v nedeljo zgodaj zjutraj. Start s tržaškega trga Oberdan bo že ob 4. uri zjutraj. V Sesljanu (v centru pri bencinski črpalki) se bomo ustavili ob 4.20. Ob 4.40 pa bomo na avtobus vkrcali še goriške ljubiteljev smučarskih skokov v parkirišču pred trgovskim središčem Tiare pri Vilešu. Na Gorenjsko bosta odpotovala dva avtobusa ZSŠDI. Na voljo je še petnajst mest. Lahko se prijavite tudi na spletni strani ZSŠDI www.zssdi.it (spletna prijavnica). Prihod domov je predviden okrog 17. ure. Na planiški velikanki bomo videli v akciji letošnjega junaka v svetovnem pokalu Petra Prevca. Košarka: Jadran (U20) do novih točk Jadran - Alba Cormons 69:54 (19:9, 15:14, 19:17, 16:14) Jadran: Kojanec 18, Peric 5, Albanese 11, Ušaj 19, Kocijančič, Tulliach, A. Da-neu 5, Cettolo 8, Coloni. Trener: Mura. Tri točke: Ušaj 2, Kojanec 1, Peric 1. Košarkarji Jadrana nadaljujejo s solidnimi nastopi. Premagali so košarkarje krminske Albe, ki so v prejšnjem krogu odpravili celo vodilno ekipo iz Pordenona. Jadran je začel dobro in po prvi četrtini vodili z 10 točkami prednosti. Nato so gostitelji nekoliko popustili, kar so izkoristili gostje, da so zmanjšali zaostanek. Tekma je bila odtlej zelo izenačena, ja-dranovci pa so mirno upravljali priigrano prednost. V zadnji četrtini so si gostje prislužili dve tehnični napaki, poleg tega je bil tudi eden njihovih igralcev izključen. To pa je še olajšalo nalogo Jadranu, ki je na koncu zmagal kar za 15 točk. PLANINSKI SVET Patrik Kojanec (Jadran) fotodamj@n Kitajci so najbogatejši KANTON - Azijski nogometni prvak Guangzhou Evergrande iz Kantona je najbogatejši klub na svetu. Kitajsko nogometno moštvo brazilskega trenerja Luiza Felipeja Scolarija je tako prehitelo Real Madrid, Barcelono in Manchester United. Kitajski klub, ki kotira na borzi, je namreč povečal kapital na skupno 3,35 milijarde dolarjev (3,05 milijarde evrov), s čimer je prehitel tako Real Madrid (3,26 milijarde dolarjev) kot tudi Manchester United (2,35 milijarde dolarjev). Žbogar zdrsnil na 15. mesto BARCELONA - Tretji dan evropskega prvenstva v jadranju v razredu finn so prireditelji izpeljali samo en plov, skupaj pa v treh dneh prvenstva štiri od predvidenih šestih. Vasilij Žbogar je v cilj prijadral na 43. mestu, skupno pa zdrsnil na 15. mesto. Pred jadralci sta še dva dni jadranja, v soboto se bo najboljših deset pomerilo v regati za medalje, preostali pa v finalni regati. Reprezentanca v Kopru LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo konec meseca odigrala dve prijateljski tekmi. Za prvo, ki bo na Bonifiki v Kopru proti Makedoniji 23. marca, lahko navijači vstopnice že kupijo, prva letošnja tekma članske reprezentance pa bo posebna tudi zato, ker se bodo Slovenci predstavili v popolnoma novih Ni-kovih dresih. Prekinili kolesarsko etapo AGEN - Prireditelji kolesarske dirke Pariz-Nica so morali zaradi snega prekiniti in odpovedati tretjo etapo. Kolesarji so prevozili 75 kilometrov, ker pa so bili pred njimi vzponi in spusti, cestišča pa zasnežena in spolzka, bi bilo nadaljevanje etape prenevarno. Še ena »žrtev« meldoniuma STOCKHOLM - Švedska tekačica na srednjih progah Abeba Aregawi je naslednja športnica, ki je padla na do-pinškem testu. Tudi specialistka za tek na 1500 metrov, nekdanja svetovna in evropska prvakinja, je bila pozitivna na meldonium, zdravilo, ki je šele od 1. januarja na seznamu nedovoljenih sredstev. Pred njo so se zaradi njega že opekli ruska teniška igralka Marija Šara-pova, zmagovalec tokijskega maratona Endeshaw Negesse, ukrajinska biat-lonka Olga Abramova in biatlonec Ar-tem Tiščenko ter ruska umetnostna drsalka Jekaterina Bobrova. H Obvestila TPK SIRENA vabi na občni zbor, ki bo v petek, 18. marca, ob 20.30 na našem navtičnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32, kjer bomo povzeli naše delovanje, orisali programe ter nagradili naše atlete. prej do novice www.primorski.eu1 primorski_sport face book 4 Občni zbor SPDT Slovensko planinsko društvo Trst sklicuje 62. redni občni zbor jutri, v petek, 11. marca, ob 19.00 uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, v ulici Svetega Frančiška 20 v Trstu. Občni zbor se bo odvijal po slečem dnevnem redu: l.otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, 3. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, 4. poročilo načelnikov odsekov, 5. podeljevanje priznanj zaslužnim članom, 6. pozdravi gostov in razprava, 7. poročilo nadzornega odbora in ra-zrešnica, 8. razno, 9. volitve novega odbora. Pred občnim zborom bodo imeli člani možnost poravnave članarine za leto 2016. Izlet na Porezen Planinsko društvo Cerkno organizira v soboto, 19. in v nedeljo, 20. marca, 41. zimski pohod na Porezen (1630 m). Člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta se bodo tudi letos organizirano udeležili pohoda, tokrat v soboto, 19. marca. Do Petrovega Brda se bodo podali z osebnimi avtomobili. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, pokličite na telefonsko številko 3384913458, odgovarja Franc. Pomladanski izlet Muhasto vreme nakazuje, da pomlad sicer plaho, vendar že prihaja. V upanju, da bo prav kmalu tudi več prijetnih sončnih dni in bo narava zableste-la v vsej svoji pomladni lepoti, Slovensko planinsko društvo Trst že načrtuje letošnji tradicionalni pomladanski izlet, ki bo na velikonočni ponedeljek, 28. marca 2016. Z avtobusom se bomo podali v Idrijsko-Cerkljan-sko hribovje, do kraja Reka. Od tod se bomo povzpeli po pobočju, ki se strmo dviga iz doline Idrijce proti Še-breljski planoti vse do skrite jame Divje babe. V jami so bile najdene kosti več kot 60 različnih živalskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved), kamena in koščena orodja ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka. Našli pa so tudi najstarejše glasbilo, ki si ga je nean-dertalec izdelal iz stegnenice mladega medveda. Po ogledu arheološkega parka se bomo povzpeli še na Šebrelj-sko planoto in se po drugi strani vrnili v dolino Idrijce. Tura ni zahtevna, čeprav je pot do jame kar strma. Nujna pohodniška obutev in pohodniškepalice. Z ogledom jame so predvidene 3 do 4 ure hoje. Pohodu bo sledilo pozno kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz trga v Sesljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca, za vpis in informacije pokličite na tel. št. 040 413025. / ŠPORT Četrtek, 10. marca 2016 21 nogomet - Prva četrtfinalna tekma državnega pokala Polfinale v dometu Nogometaši kriške Vesne so v Sanremu igrali neodločeno 2:2 Po dvanajstih minutah so vodili z goloma Colje in Venturinija Unione Sanremo - Vesna 2:2 (2:1) Strelci: David Colja v 4., Venturini v 12., Ro-vella v 25.; Rovella v 47. Sanremo: Geraci, Fenoglio (D. Sancinito), F. Sinisi, Bregliano, Fiuzzi, Raguseo, Capra, Ca m pa na ro, Rovel la (Dalessandro), Gal lo (Scalzi), Martelli. Trener: Cevoli. Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Vatovec, Disnan, A. Kerpan, Kosmač, Stanich, D. Colja, Božičič (Muccio Crasso), Venturini (Menichini). Trener: Sandrin. SANREMO - Presenetljiv začetek in srečen konec za kriško Vesno, ki je v Sanremu začela s polno paro in proti kakovostni ekipi dosegla zadovoljiv neodločeni izid. V četrti minuti je David Colja po podaji Venturinija z leve streljal proti vratom. Prvi poskus je branilec domače ekipe odbil na črti, ponovni poskus Colje pa je zatresel mrežo za delni 1:0. Hladna prha za domačine in injekcija navdušenja v vrstah Vesne se je nadaljevala v naslednjih desetih minutah. Drugi gol je padel v 12. minuti po ukradeni žogi Davida Colje na sredini igrišča. Colja je vrnil uslugo Venturiniju, med najboljšimi v vrstah Križanih, ki je z lepim diagonalnim desnim strelom povišal vodstvo. Še prej je gol z enkratnim posegom preprečil vratar Sanrema Geraci, ki je v 7. minuti ubranil Kosmačev strel z roba kazenskega prostora, sodnik pa ni doso-dil enajstmetrovke Vesni po sumljivem dotiku z roko domačega branilca. Po šokantnih prvih petnajstih minutah si je Sanremo le opomogel in začel graditi boljšo igro predvsem na bokih. Na desnem se je razvila akcija, po kateri so gostje zadeli prvi gol z Rovello v 25. minuti, v očitnem prepovedanem položaju. Ta je prehitel branilca in premagal Carlija na najbližji vratnici. Gostje so se predramili in nadaljevali napadalno. Po zaslugi odličnega posega Carlija v 28. minuti nad Fuz-zijem se izid ni spremenil. Pred zaključkom prvega dela pa smo zabeležili še dobro izveden, a ne dovolj natančen kazenski strel Saše Božičiča, ter zgrešen strel vezista domače ekipe, Capre, ki je sam pred vrati, poslal žogo daleč od okvirja. Vrnitev na igrišče je bila za Vesno žal grenka, saj so gostitelji izenačili po strelu iz kota v 47. minuti in posledični gneči pred vrati Vesne. Žogo je v mrežo potisnil ponovno Rovella. Pobudo je nato imel v rokah Sanremo, ki je največ preglavic povzročal bratom Kerpan na bočnih položajih. Na sredini je postajalo bolj napeto. Grobih posegov in žalitev je bil deležen Vanturini, ki pa ga je sodnik opomnil. Opomin je že v prvem polčasu prejel tudi Carli zaradi protestov. Venturinija je nato zamenjal Me-nichini, vrsto menjav je še pred tem opravil tudi Unione Sanremo, ki je na igrišče poslal napadalca Scalzia in Dalessandra. Sveža napadalna vrsta Sanrema je nadaljevala s pritiskom, Vesnina obramba pa je napade zdržala. Kriško moštvo je sicer okrog dveh tretjin srečanja imela tudi nekaj pol priložnosti za tretji gol, toda sta bila Colja in Menichini premalo natančno. Premalo natančni so bili tudi domači napadalci oziroma vezist Capra, ki je strel z desnega kota kazenska prostora poslal v levo vratnico. Žoga je močno zatresla okvir in stresla marsikaterega pristaša Vesne, nato se je še nevarno odbila za Car-lijevim hrbtom. Gostitelji so zadnjo priložnost imeli v 93. minuti s kazenskim strelom odličnega Scalzia, ki se je po nekaterih dotikih ustavil v rokah Vesninega vratarja. Zgodba se sploh še ni končala: povratna tekma bo v sredo ob 15. uri v Križu. Andrej Marušič loris capirossi »Moj tast Rado je pravi 'ultras' Vesne« Srečanje si je na tribuni občinskega stadiona v Sanremu v družbi žene Ingrid Tence in ostalih navijačev Vesne ogledal tudi nekdanji motociklistični dirkač Loris Capirossi, ki se je pred tekmo zaustavil z novinarji: »To je res izjemen dogodek za tako društvo, za katero navija moj tast. Rekel bi, da je pravi ultras Vesne. Vem, da je današnja tekma zelo zahtevna za kriško moštvo, saj je Sanremo kakovostna ekipa, ki lahko računa na številne nogometaše z izkušnjami v višjih ligah. Vesna pa je že v Bocnu dokazala, da je soliden tekmec.« Capirossi je razkril, da se je ravno vrnil iz Katarja, kjer je spremljal testiranja, nekaj besed pa je namenil tudi zamejskemu dirkaču Mitji Emili, katerega podoba na motorju se je na športnem avtobusu s fotografijami športnih ambasadorjev ZSŠDI pojavila tudi v Sanremu. Priznal je, da Emilija ne pozna, ko pa je zvedel, da ne spada več med rosno mlade pilote je dejal: »Ne glede na starost je to šport za vse starosti, ki lahko nagradi tudi vztrajne dirkače, take kot sem bil tudi jaz. Zato strast takih motociklistov posebno podpiram.« (mar) izjavi po tekmi Paolo Soavi: »Ena boljših letošnjih tekem« Paolo Soavi, športni vodja Vesne, je bil tokrat prvi mož na klopi, saj je trener Luigino San-drin zaradi kazni dajal navodila neposredno s tribune. Po neodločenim izidu je Soavi tako komentiral srečanje: »Odigrali smo eno najboljših tekem letos. Posebno prvih dvajset minut, prejeli smo tudi dva zadetka, vendar smo proti izredno kakovostni ekipi odigrali enkratno tekmo, na kateri so se vsi fantje srčno borili.« Športni vodja Unione San-remo in nekdanji profesionalni nogometaš Modene v A-ligi, Fa- bio Vignaroli: »Po res skromnem začetku smo uspeli postaviti potek srečanja na pravilne tire. Igrali smo s štirimi mladinci, saj smo prepričani, da morajo mlajši nogometaši nabirati izkušnje, trener pa je v drugem delu zaupal nogometašem, ki so praviloma del začetne postave. Slednji so branilcem Vesne povzročali velike težave.« (mar) Gol Davida Colje carlo alessi Vip gosta v tribuni: Loris Capirossi in njegova žena Ingrid Tence z majico Vesne. Na fotografiji levo Paolo Soavi carlo alessi Tisoč »zadetkov« Toliko oziroma več (že okrog 21.30) je imel ogledov včerajšnji spletni članek o kriški Vesni na naši strani www.primor-ski.eu. Slabo uro po končani tekmi smo že presegli mejo 500 ogledov. Zvečer so vsekakor spletnemu članku »pomagale«, da se povzpne še više, tudi druge zaostale nogometne tekme. Še posebno Kras, ki je na našem spletu prav tako priljubljen. www.primorski.eu 1 Na Skokičinem vrtiljaku so se zavrteli v Nabrežini V občinski telovadnici v Nabrežini so v organizaciji ZSŠDI pospravili pod streho drugo vzgojno-športno pri- reditev, Skokičin vrtiljak, v nizu sedmih športnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v marcu. Nabrežinske prireditve se je udeležilo osemdeset učencev in učenk osnovnih šol iz Devine, Nabrežine, Zgonika in Šempolaja. Danes zjutraj se Skokičin vrtiljak seli v občinsko telovadnico Silvana Klabjana v Dolini. 22 Četrtek, 10. marca 2016 ŠPORT Priznanje Eziu Bressanu Združenje Stelle al merito sportivo, ki deluje pod okriljem olimpijskega komiteja CONI, je v ponedeljek podeljevalo priznanja zaslužnim športnikom in športnim delavcem. Priznanje je prejel tudi Ezio Bressan, spremljevalec oz. ena izmed »duš« društva Mladost. 56-letni Bressan si je nagrado zaslužil zaradi dolgoletne igralske in odborniške kariere, saj je kot nogometaš nastopal pri Far-ri, Caprivi, pri Mladosti pa je obesil nogometne čevlje na klin. Mladosti pa je ostal zvest v vlogi nenadomestljivega odbornika. Breg pri Svetem Sergiju Dolinski Breg (na fotografiji Jar Martini) bo zaostalo tekmo 1. amaterske lige proti Isontini igral v sredo, 16. marca. Tekma bo ob 20.30. Domače srečanje Brega pa ne bo v Dolini, kjer imajo težave z razsvetljavo. Zaradi tega so se pri dolinskem klubu odločili, da se bodo začasno selili na bližnje igrišče pri Svetem Sergiju. Isti dan bo igral tudi Primorec v promocijski ligi. Nogometaši trebenskega društva bodo ob 15.30 v Trebčah gostili San Giovanni. nogomet - Poraz rdečih v zaostali tekmi elitne lige v Repnu Kras, pozor play-out Kras Repen - Cjarlins Muzane 1:2 (0:1) Strelci: 14. Fabbro; 52. Smrtnik, 58. Za-non Kras: Zucca, Salkič, Košuta (Petracci), Tomizza, Pahor, Spetič, Facchin, Poiani (Maio), Smrtnik, Grujic, Stančič (Sgor-bissa). Trener: Žlogar. Cjarlins Muzane: Del Mestre, Codromaz, Brichese, Grion, Zanon, Santnadrea, Borsetta (Peicle), Piccolotto, Fabbro, Mi-gliorini, Cavalieri. Trener: Vittore. Kras je sinoči doma v zaostali tekmi elitne lige izgubil pomembno tekmo proti ekipi Cjarlins Muzane, ki je bila povsem v dometu repenskega moštva. Maloštevilni in hrabri gledalci, ki so kljub skoraj strupenemu mrazu prišli navijat za domače moštvo, so doživeli hladno prho, kajti tega spodrsljaja niso pričakovali. Sedaj postaja položaj na lestvici Krasovega moštva kar precej zaskrbljujoč. V nedeljo pa ga čaka nova težka domača preizkušnja proti Gemoneseju. Po začetnem »otipavanju« na sredini igrišča so gostje že v 14. minuti zadeli v polno s srednjim napadalcem in kapetanom Fabbrom, ki se je sam znašel na desnem boku, stekel proti Kra-sovem kazenskem prostoru ter z lepim in ostrim diagonalnim udarcem premagal vratarja Zucco. Prejeti gol je zme-del igralce Krasa, ki pa so si kaj kmalu opomogli, odreagirali in začeli napadati. Zadeli so tudi prečko, najzrelejšo pri- Kapetan Luka Spetičje zgrešil enajstmetrovko. Zadeli so tudi vratnico ložnost pa so imeli v 38. minuti, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko za domačo ekipo, ker je gostujoči branilec v kazenskem prostoru odbil žogo z roko. Luka Spetič pa je najstrožjo kazen zgrešil. Njegov udarec je bil prepočasen in žoga je postala lahek plen vratarja Del Mestreja. V drugem polčasu je Kras začel bolj odločno in že v 7. minuti stanje izenačil s Smrtnikom, ki je bil v gneči v kazenskem prostoru gostov najbolj priseben in poslal žogo v prazna vrata gostov. Ti so ostro protestirali proti sodniku, češ da so Krasovi nogometaši njihovega vratarja zrušili na tla. Že po šestih minutah pa so se gostje veselili novega zadetka, ki ga je z glavo dosegel Zanon. Nogometaši Krasa se niso dali in so se vrgli v napad, izrazitih priložnosti za gol pa niso imeli. Tudi poteza trenerja Žlo-garja, da je poslal na igrišče tri mlade igralce, kot so Sgorbissa, Petracci in Maio, ter da je pomaknil v obrambo Tomizzo, Spetiča pa v napad, ni obrodila zaželenih sadov. Kras se je nevarno odprl v obrambi in se izpostavil protinapadom gostov. Gostitelji so imeli zadnjo priložnost, da bi stanje vendarle izenačili, minuto pred koncem srečanja, ko so gostje Smrtnika zrušili v kazenskem prostoru. Bila je to »čista« enajstmetrovka. Sodnik pa je bil očitno drugačnega mnenja in tako so gostje odnesli domov dragoceno zmago. Verjetno pa bi si Kras zaslužil točko. (lako) Ostali izidi: Tolmezzo - Chions 2:2, Flai-bano - Gemonese 0:1, Rivignano - Cor-denons 1:3, Sanvitese - Manzanese 0:1, Torviscosa - Gradisca 1:2. Med strelce se je za Kras sinoči vpisal napadalec Žiga Smrtnik fotodamj@n nogomet Promocijska in 1. amaterska liga Juventina brez težav, važno za Mladost PROMOCIJSKA LIGA Ol3 - Juventina 0:1 (0:0) Strelec: Dornik v 15. Juventina: Bon, Scrazzolo, Manfreda, Racca, Popovič (Zanutto), Zorzut, Stabile (Dragosavljevic), Antonutti, Sant, Dornik, Bardini. Trener: Sepulcri. Po dolgočasnem srečanju je Ju-ventina odnesla domov iz Fojde vse tri razpoložljive točke. Zadetek, ki je bil na koncu odločilen, je padel v 15. minuti. Avtor pa je bil Jan Dornik, ki si je v drugem polčasu izboril še najstrožjo kazen. Enajstmetrovko je zgrešil Bardini. Pravzaprav je njegov strel ubranil domači vratar. »Neštevilni gledalci so videli grdo tekmo, brez večjih priložnosti za gol in zelo umirjeno, saj je sodnik le enkrat potegnil iz žepa rumeni karton,« je včerajšnji dogodek opisal športni vodja Ju-ventine Gino Vinti, ki je še dodal: »Pomembno je, da smo domov odnesli vse tri točke. V nedeljo nas čaka Seveglia-no, ki igra v zadnjih krogih vse boljše. Ne smemo jih podcenjevati.« Ostali izidi: San Luigi - Gonars 1:0, San-giorgina - Valnatisone 2:1, Sevegliano -S. Andrea 3:0, Zaule - Cervignano 5:2. 1. AMATERSKA LIGA Aquileia - Mladost 0:1 (0:0) Strelec: 58. A. Cadez Mladost: Devetak, D. Peric, E. Cadez, Kogoj (M. Peric), Candusso, Buffolin, Leg-hissa (Colautti), Marušič (Zollia), Simeone, Ferletič, A. Cadez. Trener: Zup-picchini. Rdeča kartona: 43. D. Peric, 85. Zollia Nogometaši Mladosti so v gosteh dosegli pomembno zmago proti Aqui-leii, ki je do včerajšnjega srečanja imela šest točk več na lestvici kot doberd-obska ekipa, tako kot Marušič in soigralci pa se bori za obstanek v ligi. Nov trener Zuppicchini je odlično začel svojo pot na čelu Mladosti, saj je v štirih dneh vknjižil štiri točke. Grda novica večera pa je poškodba vratarja Deve-taka, ki ji gre dodati še dvojno izklju- čitev pri Mladosti, tako da bo doberd-obski enajsterici v nedeljo trda predla. Sicer se sodnik sploh ni izkazal, saj je pokazal kar tri rdeče kartone, najprej nogometašu Aquileie, nato pa Danie-leju Pericu in Zollii. V prvem polčasu je Mladost ustvarila več priložnosti za zadetek, a je bil Simeone pri zaključevanju dvakrat netočen. Potem ko sta ekipi ostali v desetih, je tik pred koncem polčasa Aqui-leia sprožila dva nevarna strela, prvič je odlično posredoval Devetak, drugič pa je vratarja rešila vratnica. Gostje so nato povedli v 58. minuti, ko je Maru-šič podal Simeoneju, ki je poskrbel za lep predložek do sredine kazenskega prostora, kjer je bil najbolj spreten Alan Cadez, ki je brez večjih težav premagal nasprotnikovega vratarja. Nogometaši Mladosti so nato do konca upravljali rezultat, na koncu pa so se veselili pomembnih treh točk, čeprav je položaj na lestvici še vedno zelo nestabilen. (av) Ostala izida: Pro Gorizia - Isonzo 4:1, Porpetto - Mariano 2:2. 2. al - Derbi Primorje razred zase Na Rouni je padlo enajst golov Primorje - Gaja 9:2 (3:1) Strelci: Chierini, Ruggiero 2, Met-tulio 11-m, Mandorino, Romano, Mandorino, Benvenuto, Semani; Testa, Saule. Primorje: Carmeli, Zancola, Cerar, Santoro, Furlan, Benvenuto, Met-tulio (Paoletti), Semani, Ruggiero (Nigris), Chierini (Romano), Man-dorino. Trener: Ravalico. Gaja: Chiasalotti, Iurissevich (Maschietto), Cerkvenic (De Vin-cenzi), Mosetti, Casertano, Fines-si, Torcello, Turus, Saule, Testa, Mania (Lakoseljac). Trener: Co-lomban. Rdeč karton: Testa. Na proseški Rouni je sinoči igrala le ena ekipa. Domače Pri-morje je upravičilo vlogo favorita (prvega na lestvici) in pred-zadnjeuvrščeni gropajsko-padri-ški Gaji nasulo kar devet golov. Že po prvih štirih minutah je bil izid 3:0 za rumeno-rdeče. Gostitelji so tako še povečali prednost pred drugouvrščeno Chiarbolo, ki je v torek zvečer izgubila proti Muglii. Za Gajo pa se je položaj na lestvici še dodatno poslabšal, saj je Co-lombanove fante prehitela tudi Alabarda (sinoči 2:2 proti Cam-panellam). Primorje se je razigralo v drugem polčasu. Ravalicovi fantje so kar šestkrat premagali vratarja Gaje, ki so že v uvodnem delu srečanja vrgli puške v koruzo. »Gremo naprej. Dodali smo še en kamenček v naš mozaik. Pred začetkom sezone smo napovedali, da ciljamo na prvo mesto. To je to,« je izjavil trener Primorja Davide Ravalico. V taboru Gaje so bili sinoči potrti. Tak poraz ne zasluži dodatnih komentarjev. Ostali izidi: Alabarda - Campanelle 2:2, Audax - Sagrado 3:0, San Canzian - Azzurra 3:1. / namizni tenis Namiznoteniški igralci ŠK Kras na stopničkah Telovadnica v Červinjanu je bila minuli konec tedna spet prizorišče deželnega kvalifikacijskega turnirja. Zgoniški namiznote-niški igralci niso nastopali v vseh kategorijah, mladinske pa so bile polno zastopane. Začeli so najmlajši, kjer smo na končnem 3. mestu zasledili Sašo Paulina, na 6. pa Erika Giacominija. Pri dečkih se je kar šest malih krasovcev borilo za stopničke. Najdlje je prišel Matteo Parenzan s 4. mestom, med najboljšo osmerico so se uvrstili še Luca Ceppa, Romeo Nava in Erik Farinelli. V tej kategoriji sta se preizkusila še mlajša Paulina in Giacomini, ki sta ju nasprotnika zaustavila med »16-eri-co«. Bronasto medaljo si je prislužila tudi Nikita Koren med deklicami, Jennifer Hrovatin je bila četrta, takoj za njo pa Darshi-ka Bruni. Kategorijo kadetinj sta zastopali Korenova, ki se je tokrat okitila s srebrom, in Hrovatino-va, ki se je spet povzpela do 4. mesta. Ettore Malorgio in mladi Luca Ceppa sta se preizkusila tudi v kategoriji over 2000. Malor-gio se je ustavil v osmini finala, Ceppa pa med dvajseterico. Turnir je v programu imel tudi kategorijo za igralce s posebnimi potrebami. Trije krasovci so zasedli prve tri stopničke. Presenetljivo je zmagal Roberto Trampus pred Alenom Corbattijem, Ma-lorgio pa je bil bronasti. 19. in 20. marca pa čaka krasovce še zadnja preizkušnja v sezoni na deželni ravni, saj je na vrsti deželno prvenstvo, ki bo odločalo o letošnjih deželnih prvakih. (r) ŠOLSKI ŠPORT V nedeljo v Zgoniku v organizaciji ŠK Kras V nedeljo bo v športno-kul-turnem centru v Zgoniku etapa promocijskega tekmovanja Vabilo k namiznemu tenisu, ki spada v sklop pobud deželne namizno-teniške zveze Fitet.Od 10. ure do 12.30 bodo tekmovale številne osnovne šole iz naše dežele. Organizator tekmovanja je ŠK Kras. Danes na Opčinah tek čez drn in strn AK Bor Atletski klub Bor bo danes na Stari ogradi na Opčinah organiziral ob 11.30 tek čez drn in strn za dijake slovenskih nižjih srednjih šol. ritmična gimnastika - Prva tekma slovenskega prvenstva Ritmičarke tržaškega Bora v • v* m m še niso v najboljši formi Borove ritmičarke niso začele najboljše nove tekmovalne sezone. V nedeljo je v organizaciji različnih klubov potekala prva tekma državnega slovenskega prvenstva iz ritmične gimnastike, in to v novem ljubljanskem gimnastičnem centru. Zaradi bolezni se dve ekipi Bora nista udeležili tekmovanja, zato sta na prvi tekmi nastopili le ekipi deklic in prva ekipa članic, ki so jih pripravile trenerke dr. Branka Vajngerl, Taja Vajngerl in Valentina Oblak. Nova sezona je s seboj prinesla nov pravilnik ter spremenila poimenovanje prvenstvenih kategorij: od letos govorimo v Sloveniji o 1. skupini (nekdanji A, vrhunski program) in 2. skupini (nekdanji A1 program), v katerem tekmujejo tudi borovke. Naraščajoča popularnost športa je vidna v vedno večjem številu ekip, ki se udeležujejo tekmovanj, in novih društev, zaradi česar je tudi konkurenca čedalje hujša. Med petnajstimi ekipami so deklice Melanie Imperia, Ajda Korošic, Ilenia Dazzara, Veronika Tul, Linda Slavec, Sara Pieri, Lejla Hasan in Marta Beltrame, ki so letos prestopile v to kategorijo in so prvič tekmovale z rekvizitom - obročem dosegle 6. mesto. Članice so tekmovale tako v kategoriji skupinskih sestav z rekvizitom kot v kategoriji skupinskih sestav brez rekvizita. S skupinsko sestavo z obročem so Alenka Cossutta, Neža Petaros, Nika Čermelj, Sanja Žagar in Veronica Savi dosegle 5. mesto. Brez rekvizita pa so iste ritmičarke ekipno tekmovale še z Vero Sturman in Lindo Cappellini, s katerima so prišle četrte. Rezultati prve tekme jasno kažejo na to, da se bodo morale Borovke potruditi in trenirati bolj zbrano kot doslej, da bodo dosegle boljše rezultate, od katerih jih loči le nekaj mest na lestvici. (vo) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. marca 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Obiski, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Aktualno: Porta a porta RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 2016, 2. etapa 16.10 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Risc-hiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole scienza 21.20 Film: Emily Richards - Una tata e tre nipoti (dram.) _RETE4_ 6.50 Serija: Hunter 8.50 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: I giganti del mare (akc., '59) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Nati con la ca-micia (kom., '83, i. T. Hill, B. Spencer) 6.0014.00 Detto fatto 7.05 Nad.: Il tocco di un angelo 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 21.15 Film: The Guilty - Il colpevole (toiler, '00, i. B. Pullman) 23.10 Gazebo _RAI4_ 12.25 Rookie Blue 13.50 Fairy Tail 15.25 18.30 On Stage Awards 2016 15.45 Streg-he 17.05 23.45 Novice 17.10 Reign 18.55 Teen Wolf 19.30 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 _RAI5_ 14.15 Le Alpi viste dal cielo 15.15 Indian Ocean 16.201 grandi della letteratura italiana 17.20 Memo - L'agenda culturale 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.45 Tesori dell'antica Grecia 19.45 Art of... Germania 21.15 Opera: Adelaide di Borgogna 23.35 Lo stato dell'arte RAI MOVIE 14.00 Film: 50 e 50 (dram., '11) 15.45 Film: Il cuore altrove (rom., '03) 17.35 Novice 17.40 Film: Mozzarella Stories (kom., It., '11) 19.25 Film: Miracolo italiano (dram., It., '94, i. R. Pozzetto) 23.45 Film: Machine Gun Preacher (akc., '11, i. G. Butler) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici Day Time 16.30 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Dr. House - Medical Division 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 18.20 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.15 Film: Giorni contati - End of Days (triler, '99, i. A. Schwarzenegger) 23.20 Film: Birth - Io sono Sean (triler, '04, i. N. Kidman) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.25 Nad.: La donna della domenica 14.15 0.05 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.00 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: Cuo-ri rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 Nad.: Il commissario Rex 18.30 Nad.: Pasion prohibida 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di co- Professionals 16.15 Buying & Selling 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Vatel (biogr., '00) _DMAX_ 12.30 Affari in valigia 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acchiappal-ligatori 15.05 19.30 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 20.20 Banco dei pugni 22.00 Auto da rockstar 22.55 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.40 Turbulenca 12.20 Nan.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Ženska 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Težišče 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum SLOVENIJA2 7.0019.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 10.00 Na lepše 10.55 Alpe-Donava-Jadran 11.20 Halo TV 12.10 Dobro jutro 15.15 Biatlon: SP (m), posamična tekma 17.20 Rokomet: kvalifikacije za EP 2016 (ž), Slovenija - Makedonija 19.05 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Zelena prestolnica Evrope 21.10 Film: Fast Five (akc., '11, i. V. Diesel, P. Walker) _IRS_ 12.20 Film: Il tiranno Banderas (dram., '93) 14.15 Film: Il generale Della Rovere (dram., '59) 16.55 Film: Le avventura del barone Munchausen (fant.) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il senso di Smilla per la neve (triler, '97, r. B. August) 23.20 Adesso cinema! _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.25 Serija: Murder 101 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.35 Quaresima 2016 18.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring 22.00 Film: Moj najboljši sovražnik (kom., '11) 23.45 Dok. serija: To je bila naša vojna _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.45 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Alpe Jadran 14.55 Biatlon: SP (m), posamična tekma 17.10 Drobtine... 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Avtomobilizem 20.00 City Folk 20.30 Film: Idealen par (kom.) 23.20 Med valovi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.25, 10.55, 12.05 Tv prodaja 8.3015.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.55 16.50 Serija: Komisar Rex 11.10 Nan.: Zdravnica malega mesta 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.30 18.55, 22.20 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.55 Serija: Na kraju zločina 23.50 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.00 18.00 Svet 7.55 Hitri tečaj Richarda Hammonda 8.55 Risanke 10.00 14.45 Serija: Šola za prvake 10.25 15.15 Nan.: Vice v predmestju 10.50 12.00, 13.20 Tv prodaja 11.05 13.35 Serija: Puščica 12.15 Top Gear 15.45 Film: Izgubljeni ključi (triler, '98, i. B. Stiller) 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.45 Film: Miss marca (kom.) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.25 Nan.: Prijatelji 13.00 Nad.: Talenti v belem 13.55 Ellen IRIS VREDNO OGLEDA Četrtek, 10. marca Iris, ob 21. uri Il senso di Smilla per la neve Nemčija, Danska, Švedska 1997 Režija: Bille August Igrajo: Julia Ormond, Ono Fleisher in Gabriel Byrne Po istoimenskem romanu je Bille August posnel film, ki pripoveduje o neporočeni Smilli, očarljivem dekletu ek-skimskega rodu, ki živi v Ko-penhagnu dokaj osamljeno življenje. Sicer ima Smilla simpatičnega prijatelja, malega Isaijaho, ki pa nepričakovano pade s strehe visoke stolpnice. Policija trdi, da je šlo za naključni incident, a Smilli se stvar zdi dokaj sumljiva. Odloči se, da bo kar sama poizvedovala in prišla stvari do dna ... 14.55 Nad.: Esperanza 16.00 21.30 Bilo je nekoč 17.05 20.00 Nad.: Ena žlahtna štori-ja 18.15 23.15 Da, dragi! Da, draga! 19.00 21.10 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.40 Ta teden z Juretom God-lerjem 23.55 Serija: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Purič: Bur-jin čas - 13. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba;19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije Primorske; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. CIELO 11.45 13.00 MasterChef Australia 12.45 Novice 14.15 MasterChef Australia: The DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Ob 14.10 Z goriške scene nova ponudba seminarjev in tečajev ZSŠDI-ja za športne delavce tudi na Goriškem in napoved Prešernove proslave društva Jadro na Laškem ter aprilskega kulinaričnega pohoda društva Danica z Vrha. Ob 18.00 bo na sporedu mesečnik Dvignjena zavesa, v kateri bomo najprej spregovorili o novi produkciji Slovenskega stalnega gledališča, premieri Molierovega Am-fitriona v režiji Renate Vidič. Pogled bo usmerjen tudi v Celje, kjer so v teku jubilejni, 25. Dnevi komedije. Osem komedij slovenskih in tujih avtorjev in v izvedbi raznih slovenskih gledališč se po izboru selektorice Tatjane Doma bori za žlahtne nagrade. V oddaji tudi o muzikalih »Cvetje v jeseni« in »Tisoč in ena noč« po motivih libreta 1001 Katje Perat in režiji Ivane Djilas. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 10. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim Sredozemljem, južnim Balkanom in Egej-skim morjem je plitvo območje nizkega zračnega tlaka. Nad naše kraje priteka od jugovzhoda razmeroma hladen in vlažen zrak. Danes bo povsod po deželi prevladovalo lepo vreme; na obali bo pihala zmerna burja in ozračje bo bolj suho kot prejšnje dni. Po nižinah in dolinah se bo pojavljal izraziti temperaturni razpon. Dopoldne se bo na območju Trbiža lahko pojavljala nizka oblačnost. Proti večeru se bo oblačnost povsod povečala. Danes bo na območju Kočevske in Bele Krajine zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo sprva delno jasno, čez dan se bo od vzhoda začelo oblačiti. Na Primorskem bo pihala večinoma šibka burja, v vzhodnih krajih pa severovzhodni veter. Jutri bo pretežno oblačno vreme, a v glavnem brez padavin. Najvišje dnevne temperature bodo nekoliko nižje in tudi temperaturni razpon bo manjši v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Jutri bo oblačno. Občasno se bodo pojavljale rahle padavine, v zahodnih in severozahodnih krajih pa bo suho. Meja sneženja bo med 500 in 800 m nad morjem. Na Primorskem bo še pihala šibka burja, ponekod drugod pa severni do severovzhodni veter. £ Sonce vzide ob 6.26 in zatone g ob 18.04 Dolžina dneva 11.38 Luna vzide ob 7.12 in zatone ob 20.02 1976 - Po večdnevnem zelo obil-§ nem sneženju so ponekod izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah so izmerili 140 cm snega, v Cerknici 125 cm, v Kočevju 110 cm, na Vrhniki 80 cm, v Godnjah na Krasu 40 cm in celo v Portorožu (Beli Križ) kar 14 cm snega. Danes: ob 4.26 najnižje -51 cm, ob 10.22 najvišje 47 cm, ob 16.23 najnižje -52 o cm, ob 22.47 najvišje 55 cm. 2 Jutri: ob 5.03 najnižje -50 cm, ob 11.01 najvišje 41 cm, ob 16.53 najnižje -44 cm, ob 23.18 najvišje 50 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .420 Vogel ................355 Kranjska Gora.........70 Krvavec..............210 Cerkno...............120 Rogla ................140 Piancavallo...... . . . .250 Forni di Sopra .......300 Zoncolan............300 Trbiž .................215 Osojščica ............130 Mokrine .............280 Umrl »peti beatle« G. Martin LONDON - Umrl je glasbeni producent legendarne britanske skupine The Beatles George Martin. Star je bil 90 let. Novico o njegovi smrti je sporočil bobnar skupine Ringo Starr. Martin je leta 1962 kot vodja založbe Parlophone sklenil pogodbo s skupino The Beatles, potem ko so ji ostale založbe obrnile hrbet. S tem se je začel vzpon med svetovne zvezde. Legendarni producent je sodeloval pri skoraj vseh albumih skupine, zato so ga številni imenovali kar »peti beatle«, ker je bil producent, sodelavec in mentor Johna Lennona, Paula McCartneyja, Georgea Harrisona in Ringa Starra. Vplival je na njihov zvok in novosti v produkciji. Postal in ostal je eden najbolj vplivnih producentov v glasbeni zgodovini. Obama ob koncu mandata vse bolj zdrav indonezija - Včeraj opazovali popolni Sončev mrk Sonce ni izginilo za vedno Pojav povezan z miti in verskimi tradicijami: Dayaki na Borneu izvajali posebne obrede Popoln Sončev mrk so včeraj lahko opazovali iz Indonezije WASHINGTON - Osebni zdravnik predsednika ZDA Baracka Obame je objavil rezultate podrobnega zdravniškega pregleda predsednika. Ugotovil je, da je 54-letni Obama celo bolj zdrav kot pred dvema letoma. Obama je od leta 2014 izgubil 2,3 kilograma telesne teže, izboljšala se je tudi raven holesterola, srce je v redu, prav tako pljuča, saj predsednik ne kadi več ter se redno ukvarja s športom. Zdravnik Ronnie Jackson je omenil tudi, da se Obama zdravo prehranjuje, kar sicer ni težko, saj ima kuharje, ki jim pod pokrovke gleda prva dama Michelle Obama, znana po kampanjah za zdravo prehrano. Schulz zaradi primerjave Turkov s psi izključil poslanca Zlate zore STRASBOURG - Evropskega poslanca Elefteriosa Zinadinosa - člana grške neonacistične stranke Zlata zora, ki je v Evropskem parlamentu samostojni poslanec in ne pripada nobeni politični skupini - je včeraj zaradi njegovih rasističnih izjav na račun Turkov doletela ostra kazen. Zinadinos je v dopoldanski razpravi o ponedeljkovem dogovoru na vrhu EU in Turčije izjavil, da je v strokovni literaturi zapisano, da so Turki umazani in pokvarjeni. Da so kot divji psi, ko se igrajo, ko bi se morali spopasti s svojimi sovražniki, pa zbežijo stran. In da je treba z njimi ravnati s trdo roko, odločno in neomajno. To je bila, kot je ocenil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, povsem nesprejemljiva izjava, ki predstavlja kršitev vrednot EU in terja takojšnje sankcioniranje. Kot je poudaril, je treba postaviti jasna pravila, da se določenih "rdečih črt" preprosto ne sme prestopiti, še posebej ne, ko gre za rasizem. V skladu s 165. členom poslovnika Evropskega parlamenta je Schulz zato Zinadinosa nemudoma izključil iz dvorane. Velika večina poslancev je to odločitev pozdravila z glasnim aplavzom, več skrajno desnih poslancev pa z jeznimi vzkliki in kletvicami, a jih je Schulz utišal, saj ni dovolil nobene razprave. Zinadinos sprva ni hotel oditi, na koncu pa se je ob pogledu na varnostnike le vdal. Te dni v Evropskem parlamentu odmeva tudi novica, da morata zaradi nedavnih izjav, da je upravičeno proti migrantom uporabiti tudi strelno orožje, če skušajo ti nezakonito prestopiti mejo, svojo politično skupino zapustiti člana nemške stranke Alternative za Nemčijo (AfD) Beatrix von Storch in Marcus Pretzell. Vodstvo skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v kateri so poslanci britanskih torij-cev, a tudi skrajno desnih Fincev in AfD, jima je dalo čas do konca marca, da sama izstopita, sicer bodo aprila odločali o njuni izključitvi. DŽAKARTA - V Indoneziji je včeraj na milijone ljudi opazovalo popolni Sončev mrk. Luna se je med Zemljo in Soncem začela pomikati ob 6.19 po lokalnem času, približno uro kasneje pa je bil popolni Sončev mrk viden na zahodu države. Delni Sončev mrk so lahko opazovali še v nekaterih predelih Azije in tudi v Avstraliji. Sončev mrk je v Indoneziji skupno trajal približno tri ure, od tega je bilo moč popolni mrk odvisno od lokacije opazovati od minute in pol do treh minut. Nekatera indonezijska plemena so Sončev mrk dočakala s strahom, zato so recimo v plemenu Dayak na otoku Borneo izvedli posebni obred, ki naj bi zagotovil, da Sonce ne bo izginilo za vedno. Za številne muslimane v državi - Indonezija je država z največjim številom muslimanskih prebivalcev - je bil Sončev mrk posebno versko doživetje in so pohiteli v mošeje k posebni molitvi. Prav tako je Sončev mrk v Indonezi- ji opazovalo več tujih znanstvenikov. V mestecu Maba na otočju Malukus je Sončev mrk med drugim opazovala štiričlanska skupina ameriške vesoljske agencije Nasa. Zadnji Sončev mrk pred včerajšnjim je bil 20. marca lani, a je bil viden samo na Fer-skem otočju in norveškem arktičnem ar-hipelagu Svalbard. Sončev mrk je redek nebesni pojav in tudi eden najbolj spektakularnih. Skozi vso zgodovino človeštva so jim namenjali veliko pozornost ter jih povezovali s številnimi miti in tradicijami. Po ljudskem verovanju naj bi mrki napovedovali naravne katastrofe, nepredvidene dogodke in velike nesreče. Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Naslednji popolni Sončev mrk bo leta 2017 in bo viden v ZDA. V FJK in Sloveniji bo naslednji popolni mrk šele leta 2081. japonska - Po nesreči v Fukushimi strožji varnostni ukrepi Sodišče odredilo zaprtje dveh jedrskih reaktorjev TOKIO - Japonsko sodišče je včeraj odredilo zaprtje dveh jedrskih reaktorjev, za katera so pristojni pred tem ugotovili, da sta varna v skladu z varnostnimi pravili, sprejetimi po katastrofi v Fukushimi pred petimi leti. Po najhujši jedrski nesreči v zadnjih desetletjih so v deželi vzhajajočega sonca zaprli vseh 48 jedrskih reaktorjev. Po odredbi sodišča v Ot-suju bosta na Japonskem znova delovala le dva reaktorja. Odločitev sodišča je hud udarec za premierja Shinza Abeja, ki si prizadeva za ponoven zagon jedrskih elektrarn. Sodišče je odredilo zaprtje reaktorjev številka tri in štiri v jedrski elektrarni v Takahami, 350 kilometrov zahodno od Tokia. Reaktor številka štiri je bil minuli mesec ugasnjen zaradi tehnične napake le nekaj dni po zagonu, reaktor številka tri pa trenutno še obratuje. Upravljavec jedrske elektrarne Kansai Electric je sporočil, da bo spoštoval "izjemno obžalovanja vredno" odločitev sodišča in zaprl reaktorja, a je hkrati napovedal pritožbo. Zahtevo za zaprtje reaktorjev so vložili prebivalci pre-fekture Shiga, ki so trdili, da ogrožata jezero Biwa, glavni vodni vir na tem območju. Po njihovih trditvah bi v primeru nesreče prišlo do onesnaženja jezera. Japonci so po katastrofi v Fukushimi še vedno zelo nezaupljivi do jedrske energije in večina jih nasprotuje ponovnemu zagonu jedrskih reaktorjev. Premier Abe in elektropodjetja si prizadevajo za ponoven zagon reaktorjev, saj so morali energijo iz jedrskih elektrarn nadomestiti z dragimi fosilnimi gorivi.