KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschcinungsort Klagenfurt	p, g>„ |j.
LETO XXI / ŠTEVILKA 4	CELOVEC, DNE 23. JANUARJA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Nixon prevzel predsednistvo ZDA
Poziv za mir na svetu
V ponedeljek je Richard M. Nixon prevzel dolžnost 37. predsednika Združenih držav Amerike. Potem ko je na stopnišču kongresnega poslopja na Kapitolu prisegel pred predsednikom vrhovnega sodišča Earlom Warenom, je naslovil goreč poziv k miru na svetu. V svojem 1700 besed obsegajočem nastopnem govoru je pozval komunistični tabor, da se pridruži ZDA v mirnem tekmovanju, ki naj ne služi osvajanju ozemelj ali povečanju svojega lastnega področja, temveč obogatitvi življenja. Mirovna pripravljenost ZDA, tako je naglasil predsednik, pa še ne pomeni njene slabosti. Prvič v zgodovini dela čas za mir, kajti narodi hrepenijo in si želijo miru, a njeni voditelji se bojijo vojne.
Predsednik Nixon se je zavzel tudi za pravice črnih Amerikancev. Njegovo »geslo enotnosti« pomeni: »črnci in belci združeni v eni naciji in ne v dveh«. »Kaj nam preostane drugega,« je zaklical Nbron, »nego da že odobrenim zakonom za zaščito državljanskih pravic vdihnemo življenje.« Nismo samo pred Bogom enaki, marveč tudi pred ljudmi. Njegova vlada si je nadela za cilj ponovno združiti vse Američane, po »dolgi noči« ameriškega duha.
Novi predsednik je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči za dosego polne zaposlitve, rešitve stanovanjskega pro-
blema, šoKkega vprašanja, obnovitve ameriških mest ih ozdravljenja podjiedelstva. V nadaljevanju svojega govora je Richard Nixoh kritiziral obe zadnji demokratični vladi, Češ da sta preveč govorili, a premalo prepričali.
Politični opazovalci v Washingtonu pravijo, da nastopni govor novega ameriškega predsednika ni prinesel niti sijaja Kenne-dyjev niti jasnega Johnsonovega programa. Kdor je pričakoval od Nixonovega govora neko začrtano linijo, ni mogel biti popolnoma zadovoljen.
Protest proti sovjetski zasedbi v ČSSR
V nedeljo je v praški bolnišnici za plastično kirurgijo umrl 21-letni študent Jan Palach, ki se je bil v četrtek, 16. januarja, na Vaclavskem trgu v Pragi v znamenje političnega protesta zaradi sedanjih razmer na Češkoslovaškem polil z bencinom in zažgal.
Češkoslovaško ministrstvo za zdravje je v sporočilu o njegovi smrti zapisalo, da študent ni preživel opeklin tretje stopnje, ki so zajele 85 odstotkov njegove kože.
Palach je še pred smrtjo v pismu zapisali, da j:e storil dejanje iz protesta proti navzočnosti sovjetskih sil na češkoslovaškem. Dalje jie hotel protestirati proti cenzuri in proti češkim politikom, ki so se oddaljili
od svojega prvotnega programa demokratizacije dežele, študentje v Pragi so oznanili, da je bil Jan Palach kot prvi »izžreban«, v desetih dneh mu 'bo sledil naslednji študent, tako se bo ta akcija samoseži-gainja nadaljevala, dokler sovjetske zasedbene sile ne bodo zapustile Češkoslovaške.
Nad 20.000 študentov je v ponedeljek korakalo po praških ulicah, da bi tako izpričali žalost nad tragično smrtjo študenta Jana Palacha. Samosežig tega visokošolca je povzročil težko notranjepolitično krizo. Vlada in partija si še nista na jasnem, kako bi se izvlekli iz zamotanega položaja, kajti vznemirjenost med ljudstvom raste.
Novi sovjetski poskus v vesolju
V torek, 14. januarja, so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo »Sojuz 4«, ki jo je vodil vesoljec Vladimir šatalov. Že uro po izstrelitvi je sovjetska -televizija oddajala reportažo -o začetku poleta. Dan 'kasneje, to je v sredo, 15. januarja, so iz vesoljskega središča na Bajkainuru v Kazahstanu izstrelili na krožno potovanje okrog Zemlje še »Sojuz 5«, v katerem so bili vesoljci Boris Volinov, Evgeniji Hrunov in Aleksej Jelisejev. »Sojuz 5« je povelj-eval Volinov, ki je že leta 1963 letel v vesolju.
Posadka sovjetskih vesoljskih ladij »Sojuz 4« in »Sojuz 5« je opravila enkratni podvig v zgodovini osvajanja vesolja. V četrtek, 16. januarja, sta se obe vesoljski ladji združili v vesolju. »Sojuz 4« je bila tedaj na svojem 34. krogu okoli Zemlje. »Sojuz 5« pa na 18. Sovjetska tiskovna agencija »Tass« je poudarila, da združeni vesoljski ladji sestavljata »prvo poskusno vesoljsko postajo na svetu«. Pozneje sta Hrunov in Jelisejev zapustila »Sojuz 5« in se premestila v »Sojuz 4«. Med prehodom
Utrditi most prijateljstva!
Dr. R. Vospernik, predsednik NSKS
Jutri bosta odpotovali dve 5-članski delegaciji obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev na povabilo predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije Staneta Kavčiča na dvodnevni uradni obisk v Ljubljano. To povabilo pomeni brez dvoma, da so se odnosi med uradno Slovenijo in vsemi političnimi silami koroških Slovencev normalizirali in da uradni krogi v Sloveniji nimajo namena manjšine deliti in cepiti. Pri tem je treba vedeti, da to ni prvi uradni obisk predstavništva koroških Slovencev v Sloveniji.
19. in 20. novembra 1965, torej pred približno tremi leti, sta bivali delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem prvič v povojni zgodovini na povabilo tedanjega predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije pravtako na dvodnevnem obisku v glavnem mestu Slovenije.
Tedaj je zapisal predsednik Narodnega sveta v Našem tedniku: »Odzvali se bomo povabilu, ker smo prepričani, da predstavlja manjšina v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, predvsem pa med Koroško in Slovenijo pomemben faktor, kar je bilo ponovno tudi z uradne strani potrjeno. Mnenja smo, da bo prispeval tudi ta obisk po uradnem obisku avstrijske vladne delegacije v Beogradu ter najnovejših kontaktih med sosednjimi deželami Koroško, štajersko in Slovenijo k nadaljnjemu pospeševanju sosedskih odnošajev.«
Kot enakovredni in enakopravni avstrijski državljani se zavedamo v polni meri vseh dolžnosti, ki jih imamo do naše države, pravtako pa imamo kot etnična skupina tudi posebne pravice, ki so nam zagotovljene v členu 7 Avstrijske državne pogodbe. Ker je naša sosedna država sopodpisnica tega mednarodnega dokumenta, jamči tudi — kot vsaka druga država-podpisnica — da se določila izvedejo. Iz tega interesa smemo razbrati vzroke za povabilo slovenske vlade koroškim Slovencem.
Zainteresirani smo na najboljših odnosih, vendar mora biti v teh odnosih prostora za vsestranski kulturni in gospodarski razvoj koroških Slovencev. Naša avstrijska država pospešuje kulturni, gospodarski in politični razvoj večinskega naroda, dolžna pa je tudi _ skrbeti za naše potrebe. Pravtako pa je tudi dolžnost matič-nega naroda v Sloveniji, da se ne glede na svetovno-nazomo opredelitev koroških Slovencev zadolži za kultumo-gospodarske potrebe vseh koroških Slovencev.
Brez dvoma je tako, da je tedaj do prvega in sedaj do drugega vabila slovenske vlade moglo priti le na osnovi široko odprtih meja med obema državnima in deželnima prostoroma. Najvišji državniški obiski — ob začetku leta 1965 obisk kanclerja dr. Klausa v Beogradu, nato obisk predsednika Tita na Dunaju in končno v lanskem letu obisk avstrijskega zveznega predsednika Jonasa v sosednji Jugoslaviji — so odstranili marsikatero bariero, ki je vsaj emocionalno še obremenjevala psiho prebivalstva tostran in onstran meje. Naš obisk je torej le povsem naravni rezultat političnih in človeških kontaktov, ki v dobi svetovljanstva ne poznajo več meja v starem smislu.
Vendar ti pogoji niso in ne morejo biti faktorji za izgrajevanje prisrčnih in domačih odnosov med narodnostno skupino in ttiatičnim narodom. Posebnost n uradnostih skupin je, da se more udomačiti v raz-nih kulturnih prostorih. Kot Slovenci na e°i strani in kot avstrijski državljani na
drugi strani se zavedamo posredovalne vloge, ki nam jo je dodelil zgodovinski razvoj. Ta vloga nam narekuje določeno odprtost, ki se mora zrcaliti tudi v našem odnosu do vseslovenskega naroda. Ko je 21. oktobra preteklega leta bila na uradnem obisku v Sloveniji 22-članska delegacija vseh v Italiji živečih Slovencev, je deželni svetovalec Drago Štoka dejal med drugim: »Pri izgrajevanju enotnega kulturnega prostora se matična domovina in njena narodna manjšina medsebojno dopolnjujeta.«
Prepričani in uverjeni smo, da bodo vezi, ki jih ustvarjajo politiki, kulturniki in gospodarstveniki v prostoru Alpe—Adrija, nekega dne še tesnejše, še učinkovitejše. Že se pojavlja trojezični časopis, ki naj bi izhajal menjaje v Celovcu, Ljubljani in Vidmu, že se trgovsko-gospodarski odnosi utrjujejo, že budimo vsepovsod tudi razumevanje v političnih, v zgodovinskih vpra-
šanjih. Vendar je treba pribiti: vsi, ki snujejo to bodočnost evropskega trikota, naj se zavedajo, da jim je, da jim mora biti narodna skupina naravni posredovalec, ker je udomačen v dveh kulturnih območjih. Tudi v tem je pomen našega obiska v Ljubljani.
Poleg aspekta dobrih, izvrstnih meddržavnih in meddeželnih odnosov, poleg aspekta kulturnega participiranja in posredovanja slovenske narodnostne skupine na Koroškem pa bi dodali še tretjega: je to občečloveški vidik. V času, ko se svet integrira v enoto, ko se spričo hitrih sprememb na tehničnem in civilizacijskem področju zbližujemo, je pridobil razgovor s sosedom, s sorodnikom posebno važno vlogo. Zato naj bodo ti razgovori, ki jih bomo imeli zastopniki koroških Slovencev v Ljubljani, prisrčni in odkriti, kajti samo v tem se moremo približati cilju medsebojnega razumevanja, prijateljstva in sloge.
Delegacija NSKS na uradnem obisku v Ljubljani
V delegaciji Narodnega sveta -koroških Slovencev, ki jo vodi predsednik dr. Regina 1-d Vospernik in ki bo jutri in pojutrišnjem na povabilo Izvršnega sveta SR Slovenije v Ljubljani, so zastopani sledeči člani: podpredsednik dr. Marko Dumpelnik (za Kmečko gospodarsko zvezo), dr. Erik Prunč (za Krščansko kulturno zvezo) ter odbornika osrednjega odbora Narodnega sveta Janko Tolmaier (odgovorni urednik Našega tednika) in Ignac Domej. Na programu je poleg razgovorov na Izvršnem svetiu tudi sprejem pri predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipu Vidmarju. Delegacijo Zveze slovenskih organizacij/ na Koroškem vodi dr. Franci Zvvitter.
iz ene v drugo ladjo, sta bila približno eno uro neposredno v vesoljskem prostoru. Vesoljski ladji sta leteli združeni 4 ure in 35 minut, nato pa sta se spet ločili, tako, da so bili na ladji »Sojuz 4« trije vesoljci (Šatalov, Hrunov in Jelisejev), na ladji »Sojuz 5« pa en sam, in sicer Volinov.
Višina v kateri so leteli sovjetski vesoljci okoli Zemlje, se je menjavala. Običajno so bili oddaljeni od Zemlje okrog 200 km in še nekaj- več. Pot okrog Zemlje je napravil »Sojuz 5« v 88,7 minutah, »Sojuz 4« je potreboval v -začetku poleta nekaj, manj čatsa, pozneje pa je hitrost nekoliko zmanjšal.
Po uspešni izvedbi predvidenih poskusov je vesoljska ladja »Sojuz 4« v petek, 17. januarja, rahlo pristala blizu Kara-gande v Kazahstanu. V njej so bili kot omenjamo zgoraj: šatalov, Hrumov — oba polkovnika,, in inženir Jelisejev. »Sojuz 5« pa je še nadalje -krožil in se spustil na zemljo v soibqto, 18. januarja. Ladja je napravila 49 krogov okoli Zemlje. Za pristanek je uporabila enako tehniko kakor »Sojuz 4«.
Kot so mogli novinarji in gledalci opaziti na televizijskih aparatih, so Sovjeti tokrat manj prikrivali okoliščine svojih poletov v vesolje. Verjetno jim je šlo za to, da bi bila svetovna javnost, ki je še zmerom pod silnim vtisom uspeha ameriških kozmonavtov, to je pod vtisom kroženja ameriške vesoljske ladje »Apollo 8« okoli Meseca, zopet bolj pozorna na sovjetske podvige. (Glej še članek na 2. strani »Celo vesoljski -vohuni?)
KRATKE NOVICE
■ Na Češkoslovaškem se je dogodil drugi primer samosežiga. 25-letmi delavec Jam HIava-ty se j .e poskusil sam zažgati pred M as ary kovini spomenikom v Plznu. Zdravniki pravijo, da bodo bolnika ohranili pri življenju. Politična napetost v deželi se je po tem do-godku še bolj zaostrila. Nepričakovani prihod sovjetske delegacije v Prago je vnesel strah med prebivalstvo.
B Za 5.5 milijarde šilingov so pokadili Avstrij-ci v letu 1968. Kot so statistiki dognali je vso-ta za 237 milijonov šilingov višja kot leta 1967.
H Na Dunaju je brez sledu izginilo lani 50 oseb; od 1666 pogrešanih so jih 1616 pojasnili.
B V vojašnici pri Beljaku se je ustrelil s puško stražm-ojster zvezne vojske 30-letni Othm-a-r Leitner. Sodijo, da so krive družinske razmere.
B Bivšega esesovskega majorja Herberta Andorferja, avstrijskega državljana, so obsodili v Dortmundu samo na dve leti in pol zapo-ra, ker je sodeloval pri poboju 5500 Judov (otrok in žena) v Jugoslaviji.
Politični teden
Pe svetu...
CELO VESOLJSKI VOHUNI?
Čeprav nihče ne oporeka izrednega uspeha sovjetskih ladij »Soj.uza 4 in 5«, je svet, zlasti še Evropa, prepolna različnih komentarjev o tem, kaj pomeni ta uspeh Sovjetske zveze za človeštvo in mednarodne odnose.
Direktor britanskega observatorija v Jod-rell Banku Bernard Lovvell je izjavil, da si je Sovjetska zveza z uspešno združitvijo »Sojuza 4 in 5« zagotovila 4-letno prednost preti Združenimi državami Amerike, kar zadeva vesoljske postaje. »Uspešna sestava vesoljske ploščadi odpira Sovjetski zvezi številne možnosti pri znanstvenem proučevanju Zemlje in vesolj,a in je vmesni korak pri osvajanju Lune in planetov.« Lowe.ll pravi, da bo Sovjetska zveza do 1974-75 zgradila na Luni observatorij in središče za raziskovanje drugih planetov.
Direktor NASA dr. Welsh (Ameriška uprava za aeronavtiko in vesoljske raziskave) je čestital Sovjetom oh uspehu v vesolju. Vendar direktor meni, da dosežek ni velikega znanstvenega pomena, in je približno enak tistemu, kar so Američani storili marca 1968. V obeh primerih je pomembna samo ena- ladja, ta opravlja ves .polet, prestop iz ene ladje v drugo pa je enak, kot če vesoljec izstopi in se vrne v isto ladjo.
Strokovnjak britanskega obrambnega ministrstva Chapman Picher pripisuje sovjetskemu uspehu vojaški pomen. Med vrsticami je zameril Američanom, da se odpravljajo osvojiti Luno, medtem ko Sovjeti ustvarjajo vesoljske postaje. Sovjetska zveza že ima medcelinske jedrske rakete, sedaj si je pridobila še to vojaško prednost, da more metati bombe s pomočjo umetnih satelitov. Londonski »Daily Mail« pa je pisal, da bo Sovjetska zveza z najnovejšim uspehom v vesolju dosegla prednost tudi v vohunstvu. »Štirje sovjetski vesoljci, ki so združili vesoljski ladji, so predhodniki
vesoljskih vohunov, ki bi kmalu utegnili odvzeti kruh svojim tovarišem na Zemlji.
Italijanski list »Messaggero« omenja, da ho raziskovanje poslej varnejše, ker bo moč pomagati vesoljski ladji, ki bi se znašla v stiski.
JOHNSONOVA POSLANICA
O STANJU V DRŽAVI
Bivši predsednik Johnson se jo v torek, 14. januarja, poslovil od ameriškega kongresa. Na skupni seji obeh zibornic je prebral svojo poslanico o stanju v državi. Med drugim j,e ;pouda,ril, da je treba nadaljevati njegov program o »veliki družbi« in še dalje odločno pobij,ati Ikriminaliteto.
Naštel j,e tudi velike mednarodne probleme, s katerimi imajo Združene države Amerike opravka. Dejal je, da so sedaj možnosti za mir v Vietnamu, poudaril je potrebo rešitve na Srednjem vzhodu in dejal, da mora njegov naslednik iskati s Sovjetsko zvezo sporazum o omejitvi atomske oboroževalne tekme. Pozval je na takojšnjo odobritev pogodbe proti širjenju atomskega orožja in na nova nakazila za pomoč tujini.
Ko je podal pregled petih let dejavnosti njegove uprave, je Johnson izjavil, da je zadovoljen z uspehi.
Johnson je tudi predložil kongresu proračun za prihodnje finančno leto, ki določa 195.300 milijonov dolarjev izdatkov in 198.700 milijonov dohodkov. Aktiva se računa v okviru predvidevanja, da prihodnje leto ostane v veljavi desetodstotni dodatni davek, ki ga je Johnson uvedel lani, da zaustavi inflacijo.
V svojem proračunu določa Johnson tri glavne smernice: 1. Podpora ameriškim obveznostim v Jugovzhodni Aziji in izboljšave, da se ohrani in okrepi vojaška zmogljivost. 2. Notranji socialni program, da bodo revnejši sloji v večji meri udeleženi pri gospodarskem in kulturnem napredku. 3. Aktivni proračun, da se pobija imflacio-nistični pritisk na gospodarstvo.
Sovjetski kozmonavti vesoljske ladje ,rSo-juz 5”: Boris Voli-nov, Jevgenij Hm-nov, Aleksej Jelise-jev (z leve na desno).
JUGOSLOVANSKI PREMIER
OBISKAL FRANCIJO
Minuli teden je bil v Franciji na uradnem obisku jugoslovanski ministrski predsednik Mika špiljak. Miko Špiljaka je v Parizu sprejel predsednik vlade Couve de Murville. Špiljaka je spremljalo odposlanstvo gospodarskih in drugih izvedencev. Tako je prišlo ob tej priložnosti do sporazuma tudi glede potnih listov, in sicer v smislu, da se med obema državama ukinejo vizumi. Da gre tudi za gospodarske probleme, priča dejstvo, da je bil Mika špiljak tudi gost predsednika Združenja francoskih industrij cev (CNFP) Paula Hu-verlina. Ne samo to, predsednik špiljak si je ogledal tudi več gospodarskih podjetij, tako tudi veliko avtomobilsko tovarno »Peugeot« v Sochauxu, v kateri je zaposlenih 25.000 delavcev. Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Mitja Vošnjaik je v razgovoru, ki ga je dovolil sodelavcu francoskega radia,, izrazil upanje, da bodo čim,pr e j odstranjene vse težave in pregrade, ki ovirajo frainoosko-jugodovainslko sodelovanje. Ob tej priložnosti so jugoslovanski listi naglasili, da je bila Francija prva zahodna država, s katero je Jugoslavija sklenila sporazum o gospodarskem im tehničnem sodelovanju. Obžalujejo pa listi, da je trgovinska izmenjava pasivna za Jugoslavijo. Jugoslavija se seveda zanima za vlogo Francije v Evropski gospodarski skupnosti (EWG = EGS), ki ni dovolj odprta za jugoslovanski izvoz.
x '1
Vladimir Šatalov pri svojem preizkusu pred startom je vodil vesoljsko ladjo ,,Sojuz 4”.
in pri nas v Avstriji
OPTIMIZEM GLEDE JUŽNE
TIROLSKE
Vesti z Južnega Tirolskega .govorijo o precejšnjem optimizmu gjlede dokončne sklenitve sporazuma o položaju Južnih Tirolcev.
Kaže tudi, da so precejšnji optimisti tudi Avstrijci. To se da sklepati tudi iz izjav, ki sta jih dala novinarjem zvezni kancler dr. Josef Klaus in zunanji minister dr. Kurt VValdheim o tem vprašanju. Tako prevladuje mnenje, da bo naslednji sestanek italijanskih in avstrijskih izvedencev o tem vprašanju zadnji. Toda pri vsem tem je še vedno odprto vprašanje tako imenovanega zasidran ja sporazuma, to je mednarodnega jamstva, da se bo sporazum v resnici izvajal. Italijani predlagajo, naj pripade sodba ali se sporazum izvaja oziroma krši mednarodnemu razsodišču v Haagu-
Tirolski deželni glavar Eduard Wa!.ln6-fer je izjavil sodelavcem milanskega »Cor-riere della sera«, da utegne priti, dio končnega sporazuma meseca marca ali aprila, ako je italijanski minister Nenni istega
mnenja kakor predsednik vlade Rumor. Novi zunanji minister Pietro Nenni je dopisniku turinske »Stampe« dal optimistično izjavo glede rešitve južnotirolskega vprašanja. Zunanji minister Nerani je izrazil svoje prepričanje, da se zadeva razpleta ugodno.
Eduard -VValnofer je razložil, v čem je sporno vprašanje zasidran ja sporazuma. Italija predlaga, naj se sporazum zasidra na mednarodno sodišče v Haagu, še preden italijanski parlament spremeni ustavne določbe glede položaja dežele Tridentinsko - Gornje Poadižje. Avstrijci pa pravijo: Mi bomo podpisali sporazum šele potem, ko bo italijanski parlament potrdil omenjeno spremembo (podelitev avtonomije bozenski pokrajini). To je naša želja, ker ne vemo, ali bo italijanski parlament sporazum potrdil ali ga bo spremenil. Ta naša previdnost ne izvira iz nezaupanja, je pripomnil VValndier; saj tudi glede stališča dunajskega parlamenta nismo gotovi, kaj bo storil. Waliindfer je seveda govoril diplomatsko. V resnici ovira dokončna rešitev vprašanja nezaupanje.
PO JOHNSONOVEM ODHODU
Evans in Novak, dva ameriška časnikarja, ki sta bila dolga leta Johnsonova sodelavca, pišeta, v življenjepisu bivšega, 36. ameriškega predsednika: »Kar dela, je 90 odstotkov pravilno, toda kako to naredi, je za 90 odstotkov napačno«.
Lvndon B. Johnson je bil eden izmed najmanj uspešnih ameriških predsednikov. Državo je prevzel leta 1963 po Kennedy-jevi smrti. Že to je bila njegova nezgoda. Kenoedy je bi! mlad, vzor za mladino, znal je navdušiti, pritegniti ljudi. Teh lastnosti Johnson ni imel. Skušal je biti oče, ni mu pa uspelo, da bi postali zares voditelj lastne države.
Upori drugod in doma
Če bojo nekoč sodili Johnsona po zakonih, ki so jih v njegovi dobi proglasili, mora biti sodba pozitivna. Črnci so dobili pravice in pravna zagotovila, ki jih prej niso imeli; poznavalci pravijo, da bi kongres pod predsednikom Kennedyjem najbrž ne priznal toliko pravic črncem — vsaj na papirju. Skušal jie zmanjšati revščino v deželi. Tudi gospodarsko stanje se je zboljšalo; brezposelnost se je znižala. Mnogo se je napravilo za izobrazbo ljudi. Na področju vesoljskega raziskovanja so dosegle ZDA velike uspehe. Ne smemo pa prezreti številnih senčnih strani. Vojska v Vietnamu je moloh, ki žre in žre dolarje im živ-
ljenja ameriških vojakov. Zaradi, vietnamskih dogodkov so utrpele ZDA občutno moralno škodo. Razmerje s Sovjetsko zvezo ni najboljše; Johnson je sicer že dolgo nameraval, da bi se sestal pred svojim odhodom s Kosiginom, a do tega ni prišlo. Severnoatlantski pakt je zašel v hudo krizo, od katere se še ni popolnoma opomogel. Predvsem pa je nevaren razkroj v ZDA samih. Johnson je v glavnem propadel zaradi gverilje v Vietnamu in doma. Padel je ugled državnih oblasti. Uprli so se črnci in druge manjšine, da bi opozorili javne oblasti na bedno življenje, ki ga morajo živeti. Po drugi strani pa se je okrepila reakcija belcev, ki je potegnila za seboj tudi nekoč zmerne kroge. Uprla se je mladina proti esteblišmentu. Zvišala se je kriminalnost, povečalo se je nasilje; za primer vzemimo samo umor Martina Lutherja Kinga in Roberta Kennedyja. Dolar zdavnaj ni več tako močan, kot je bil nekoč.
Johnson ni mogel pridobiti zase tiska, ki je bil navdušen za Kenuedyja. Tisku se je zameriti, ker ni hotel, da bi dobival le-ta informacije od države; mislil je namreč, naj si poskrbijo časnikarji sami vire za novice.
Res, da je zmagal Johnson leta 1964 z nepričakovano višino pri predsedniških volitvah. To pa -v glavnem zato, 'ker naroid ni hotel Barryja Goldvvaterja, čigar pred-
stave o vietnamski vojni so se potem v precejšnji meri uresničile. Ljudstvo mu tudi n;i odpustilo, da jie snedel besedo itn poslal ameriške fante umirat na vietnamska bojna polja.
Bilo bi- krivično, naprtiti vse te napake in neuspehe samo Johnsonu; sokrivi so bili tudi njegovi svetovalci, v vietnamski zmešnjavi pa nekateri oficirji in Henry Cabot Lodge. Odgovornost pred zgodovino bo seveda nosil Johnson.
Začetek nove dobe
20. januarja t. 1. je bil konec demokratskega vladnega koncepta New Deail, ki ga je uvedel leta 1933 predsednik Franklin D. Roosevelt. Richard M. Nixoin pred volitvami ni obljubili takorekoč ničesar; samo to je napovedal, da bo naredil vse boljše kot prejšnja vlada. Visokim načrtom demokratov o »novih mejah« (Ken-nedy) im »veliki druži« (Johnson) bo moralo slediti streznjen je, .ki pa bo gotovo zbudilo negodovanje med manjšinami in mladino.
Sicer pa je že bilo opaziti spremembe na diplomatskem polju. Namesto starega izkušenega Averella Harrimaina bo vodil pariška pogajanja s Severnim Vietnamom Henry Caibot Lodge, bivši veleposlanik v Bonnu, ki pa je bil prej že dvakrat veleposlanik v Saigomu. Lodgea štejejo1 med sokole. On je precej, kriv zgrešene politike v Vietnamu, tudi že zaradi tega, ker je
leta 1963 dosegel padec Ngo Dinh Diema. Med sokole pa spadata tudi sedanji ameriški veleposlsanik v Saigomu, Ellswortli Bunker, iin novi državni .podtajnik za politične zadeve v zunanjem ministrstvu, Alexis Johnson.
Nova doba pa sc bo začela budi ,za demokratsko stranko, ki je ohranila večino v ameriškem kongresu. Stranka je zaradi posledic nezgodne Johnsonove politike razbita, podobno kot republikanska po 'porazu leta 1964. Treba bo najiti novih moči im plodovitih idej, ki bojo stranko zopet združile in okrepile. Namestnik voditelja demokratov v senatu je postal 36-letn.i Edvard Kennedy, ki .so se mu s tem uspehom odprla nova vrata, da bi dosegel isti cilj kot njegov pokojni brat John. Nixonu pa je, kot se zdi, usojeno bojevati se proti Kennedyjem. Leta 1960 je bil John, lani Robert, zdaj pa Edvva.rd, ki je na ključnem položaju demokratske stranke. Nixon pa je voditelj republikancev, ki imajo zdaj edinstveno možnost, da se razvijejo v vladno stranko, ki ne bo zmagovala samo tedaj, kadar so demokrati popolnoma razcepljeni ali če imajo za kandidata slavnega vojnega junaka, kot j,e bil leta 1962 Dwight D. Einsenhovver.
Prihodnost Amerike iin s tem tudi sveta pa je odvisna od tega, v koliko bodlo uspešni načrti, ki jih je orisal Nixon v svojem nastopnem govoru dne 20. januarja.
Jože Wakouni,g
Dr. Metod Turnšek:
1200-letnica smrti kneza Hotimira
Leto 1969 — leto pomembnih jubilejev
Koledar Mohorjeve družbe za leto 1969 je objavil nekaj spominov iz naše domače narodne in kulturne zgodovine. Dodati je trdba še 1200-lctnico smrti koroškega kneza Hotiimira (769), 1100-letinico imenovanja in posvetitve sv. Metoda za panonskega škofa obnovljene sirmijiske nadškofije (869). ■
Delež kneza Hotimira, ki je skupaj z bratrancem Gorazdom, sinom karantanskega vladarja Boruta, bil odpeljan v talstvo na Bavarsko, bil po želji stričevi (Borutovi) skupaj z Gorazdom vzigoj-evan v krščanski veni (v samostanu na toku Awa sredi Chiemiskega jezera) in je skupaj z Gora--zdom bil krščen (v letih od 744 do 748) je za utrjevanje krščanstva in organizacijo krščanske Cerkve med Karantanci ogromen. Po prezgodnji smrti prvega krščanskega kneza Gorazda (že po triletnem vladanju) je na Hotimirova ramena padlo težko 'breme, ipotrebno breme sodellovanja s krščan-slkimii misijonarji.
Knez Hotimir j-e bil tisti, ki je dosegel organizacijo »Karantanske Cerkve«. Že ob vrnitvi z Bavarskega (po volji frankovskega kralja Pipina) je privedel s seboj zastopnika salzburškega škofai, duhovna Ma-joirama, nečaka svojega krstnega botra (opata ali meniha.) Lupa, in je svojo karantansko kneževino pri -pokristj(anj evamjiu tesno 'poveza!! s salzburškim škofijskim sedežem. Nedvomno j-e bil prepričan, da 'bo samostan sv. Petra v Salzburgu, 'kjer jie opat imel tudi škofovsko jurisdikcijo, v -znatni meri in pospešeno v karantanski deželi oznanil krščansko blagovest in uvedel potrebne ustanove (cerkve, samostane z vzgojevali-šči) za zasidranje in dejavno udejstvovanje krščanstva.
mlad. Kakor o smrti prvega karantanskega krščanskega kneza Gorazda -ni sporočila, kakšne -smrti je umrl, ali naravne ali nasilne, tako -tudi za kneza Hotimira ni znano, ali je umrl naravne smrti ali pa so mu smrt zadali sovražniki. Ti -so po nj-ego-vi smrti uprizorili vsesplošen silovit upor im vse misijonarje za dve leti izgnali.
PričakovaiLi bi, -da je za karantansko krščanstvo ta-ko zaslužni knez Hotimir svoje -poslednje bivališče, poči-vallišče v grobu dosegel v kateri izmed cerkva, ki. jih je -s krščanskimi misijonarji gradil. A ni za to nobene osnove. Neznan je njegov grob. Morda pa počiva kj;e skupaj s knezom Gorazdom, saj; j-e skupaj z njim bil vzgoj-evan
v	'krščanski veri in -z njim prejel sv. krst.
Knezu Hotimira je bil .postavljen prvi
spomenik šele po 1200 letih, z oltarno podobo sv. Modesta v visokošolskem domu »Korotanu« na Du-naju. Koroški akademski slikar Giimtlher Krause je na Modesto-
vi	podobi namreč ovekovečil tudi 'kneza Hotiimira, kako škoifa Modesta vabi v svojo idilično -koroško kneževino.
Tudi kapela -sv. Modesta v »Korotanu« na Dunaju je -po izjavi prev-zvišenega krškega škofa ig. ddr. J. Kbstnerjia sploh prva kapela v čast sv. Modestu. Tako se mu Korotan (Karantanija) ob 1200-letmiei pokristjanjenja šele sedaj oddolžuje s hvaležnim spominom.
Pripis uredništva
Ne samo akad. slikar Gunther Krause, tudi pisatelj dr. Metod Turnšek je kot umetnik dramatik ovekovečil škofa sv. Mo-
desta im kneza Hotimira, namreč z zgodovinsko igro »Krst karantanskih knezov« (1968), ki je izšla v Slomškovi založbi in je naprodaj v Mohorjevi knjigami v Celovcu. To literarno delo je toliko bolj dragoceno, iker ga zunaj krasi barvna Kra-use-jeva podoba sv. Modesta in 'kneza Hoti-m-ira, med besedilom so pa imenitni a-rhai-zirami reliefi iz slovenskega pokristjanjenja, delo našega, mednarodno priznanega akademskega kiparja prof. Franceta Gor-šeta v New Yorku. Igro »Krst karantanskih knezov« so najprej (1967) igrali v Kanadi z velikim uspehom in ob izrednem navdušenju.
Lepo priznanje Tumškovi zgodovinski igri »Krst karantanskih knezov«:
Mariborski ško-f:
Maribor, 8. 11. 1968
Dragi g. doktor!
Šele sedaj se Vam zahvaljujem za poslano zgodovinsko igro »Krst karantanskih knezov«. Ob škofovski konferenci v Zagrebu v začetku oktobra sem našel toliko časa, da sem jo- lahko prečita,!. Zelo mi ugaja in Vam iz srca čestitam. Želim Vam še več nadaljnjih literarnih uspehov.
Vesel sem tudi, da je delo tako lepo ilustrirano s slikami reliefov akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta. Zanima me, kje se sedaj ti reliefi nahajajo.
V Gospodu Vas pozdravljam.
| M. Držečnik, škof.
Slov. Gradec, 29. 12. 1968
Dragi -prijatelj!
Stokrat Bog plačaj za poslane, res, lepe,, knjige, ki so mi naredile mnogo veselja! Ste mojster! Bog Vas ohrani!
Lep pozdrav!
Jakob Soklič, dekan.
Slovenski zavod v Rimu
Ni se motil. Uspehi so bili tako nagli in odlični, -da je že po nekaj letih zaprosil v Salzburgu pri opatu in ordinariju sv. Vir-gilu, naj pride obiskat Koroško. Ni šlo za navaden, marveč za pastoralen obisk, za podeljevanje birme, za posvečevanje ceilkva, ki jih j,e knez z misijonarji gradil, za krščansko organizacijo misijonske pokrajine.
Ni znano, po koliko letih (latinski vir omenja »nekaj« (aliquot annos) je -knez Hotimir zaprosil sv. Virgi-la za obisk na Koroškem. Za.viselo je to od potrebe odnosno od uspehov krščanskih misijonarjev, dri tem pa ne smemo prezreti že prve, Gorazdove »krščanske dobe«, ki je drugi, Hotimirovi »krščanski dobi« vsepovsod krčila pot. Ker je prvi krščanski knez Gorazd vladal in deloval nekako tri leta z misijonarji, ki so prišli z njim, knez Hotimir P:i je še z novimi pokristjanjevanje nadaljeval, s-e more reči, da je po 7 ali 10 letih (>beh po kristjan j evalnih akcij v deželi že Pilo veliko kristjanov in zgrajenih več cerkva (prva verjetno Sv. Peter na Krnskem gradu), ki ,so čakale na posvečenje -po škofu.
G pat samostana pri sv. Petru v Salzburgu in ordinarij salzburške škof-iije sv. 'Hrgil pa ni prišel -na Koroško osebno, marveč je misijonski pokrajini dal za -potujočega škofa — sv. Modesta. O tem je zna-n°> da je posvetil Marijino cerkev Svete Gospe, cerkev v Teurnijii (sedanji- sv. Peter v Lesiu), cerkev Ad udri-mas na Štajerskem (verjetno sv. Janeza pri Knk-tdlifeldu), in seve še druge.
! Ni tu prostora za razpravo, zakaj siv. ; irgil ni sam prišel na Koroško in čemu je prav sv. Modesta izbral za misijonskega škofa, ki je potem imel svoj sed-ež pri Gospe Sveti, kjer je tudi pokopan, vendar Podi povedano na tem mestu le to, da je sv- Modest vsekakor imel vse potrebne last-n°sti za misijonskega škofa v tuji deželi karantanski i-n od teh je ena prvih bila znanjc gcv-ot-ice karantanskega prebivalstva.)
Zadnja ile-ta škofa Modesta im kneza. Ho-timira niso bila mirna. Izbruhnili so ne-miri nepokristjianjenih Karantancev. Hgl-edin.i -slovanski zgodovinar dr. Milko Nos sodi, da so ti upori bili. bolj družbeni kot verski, naperjeni bolj proti uvajanju N-vdalneiga reda im proti naseljevanju tuj-)ev v deželi kot pa proti verski misli kr-M 'uistva, d-a-s-i je poganske Slovence kajpak !udi tuja, »bavarska vera« zelo pekla.
Knez Hotimir je bil toliko močan, da L dva upora potlačil. Umrl je po splošni 'odbi za škofom Modestom leta 769, po •nanj kot 20-letni vladi, razmeroma še
(3. nadaljeva
28. oktobra 1965, torej med zadnjim zasedanjem II. vatikanskega cerkvenega zbora, je bila slovesna cerkvena otvoritev Slo-venika, kateri so prisostvovali vsi rimski Slovenci. Cerkvena otvoritev je bila očivi-den dokaz božje naklonjenosti in simbol zavodove narave. Od trenutka, ko je cerkvena o-blast izdala listino o ustanovitvi zavoda, so trije gojenci gostovali na Via dei Golli, 8, a so predstavljali le del slovenskega narodnega žitja. Danes je 13 študentov, ki pripadajo vsem trem sestavnim delom slovenskega naroda: domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Vse tri slovenske škofije imajo svoje predstavnike: Koper, Ljubljana, Maribor; zamejski Slovenci imajo svojega študenta iz goriške nadškofije; dva pa predstavljata Slovence, ki so razkropljeni po širnem svetu.
Finančno poročilo gradbenega fonda
Slovenika v Rimu
Slovenski zavod -v Rimu j-e vseslovenska na-rodna zadeva. Obstoji -sicer že več l-et, čepra-v še nima svoje lastine zgradbe, ampak morajo študentje stanovati v treh različnih zavodih v Večnem mest-u. Iz.dneva v dan se jasneje kaže -potreba po -lastni ■zgradbi, ki bo -dostojno predstavljala vse Slovence do-ma in po svetu v družbi drugih narodov. Ker Cerkev v Sloveniji danes ne more graditi ta-ko pomembne ustanove v Rimu, so' se slovenski škofje obrnili na svoje rojake .po svetu s prošnjo, naj pomagajo Cerkvi v Sloveniji -pri duhovnem preporodu s tem, da zgradijo -to važno cerkveno ustanovo v Rimu. Tako bo S-l-ove-nik še bodočim rod-ovom ka-zail, da Slovenci, ki žive izven mej Slovenije, svojega naroda n.iis-o pozabili. Čeprav jiih Joči državna. meja, jih obenem druži zavest, da so otro-ci slovenske matere, 'ki jim je prv-a polagala na srce Ij-ubezen do Boga in do sivo-j-ega -naroda.
Vsak dober go-spodar pa mora dati obračun svojega gospodarj-enja svojim -nadrejenim -pa tudi tistim, ki so mu -svoje imetje zaupali. Pri Sloveni-ku so to vsi -tisti, ki so širokosrčno za gradbeni fon-d že kaj darovali. Taiko se bo n-ajle-pše videlo, koliko je že zbranega iin -koliko še manjka. V naslednjih številkah -so všteti samo da-rovi, -ki so -prišli v Rim do 31. decembra 1968, čeprav je verj-etno v raznih zbirališčih .po svetu še kaj, več zbranega. Obračun je v italijanskih l-i-rah.
Kratek pregled:
Dohodki................. 80,501.983.-
Izda-tki ............... 58,019.095.-
V gradbenem	fondu	22,482.888.—
je i-n konec)
Darovi so prihajali iz Združenih držav Amerike, Kanade, Argentine, Venezuele, Brazilije, Avstralije, Afrike, Evrope (Anglija, Avstrija, Belgija, Francija, Italija: Rim, Gorica, Trst, ostala Italija; Nemčija, Slovenija, Švica).
Načrti za Slovenik
Dogodki za-dnj.ih mesecev so potisnili akcijo Slovenika za korak naprej in treba je napraviti spet skupen načrt za bodoče delo.
Rimska občina j-e že odobrila -splošni arhitektov načrt. Ta načrt so prvi videli ameriški dobrotniki, duhovniki in laiki in so ga z odobravanjem sprejeli. Z organizacijo, ki pripravlja gradnjo slovenske kapele v ameriški -narodni ba-zi-liki Brezmadežnega spočetja v Washiingtonu -smo- prišli do lepega soglasja in skupnega -načrta. Razne katoliške organizacije so pripravljene sodelovati. Na splošno prevladuje mnenje, da je mogoče načrt v nekaj letih -izvesti in da se lahko začne z gradnjo. K tem-u -nas sili tudi dejstvo, da se je število duhovnikov — študentov zadnje leto več kot podvojilo, saj jih je kar 15.
Na po-dlagi teh dejstev bi -našo bodočo akcij,o usmerili približno takole: Po dveh ali treh mesecih bomo predložili občini dokončni načrt, ki bo poleg skupnih prostorov obsegal še 40 sob za duhovnike-štu-dente, za predstojnike in go-st-e. — Začetek jubileja 1200-letini-ce pokristjanjenja Slovencev bi proslavili z blagoslovitvijo slovenske kapele v Wa.shingtonu, za zaključek jubileja pa bi odprli Slovenik v Rimu. Ob tej priložnosti bi organizirali splošno slovensko romanje v Večno mesto. Tako bi postal Slovenik stoletni mejnik naše-ga slovenskega ve-rskega življenj-a. Po tem načrtu bi že to pomla-d, a-ko ne bo prišlo kaj posebnega v-mes, blagosilo-vil-i temeljni kamen. Z delom borno začeli takoj, ko bomo imeli v rokah vsa dovoljenja in pa zadostno vsoto denarja, ki nam bo porok, da bo-m-o začeto delo tu-di brez težave dokončali. — Po sedanjih računih predvidevamo, da bo odprtje .leta 1971, in sicer verjetno v mesecu oktobru.
S to željo v srcu se -oibra čarno po duhovno -pomoč k našim svetnikom .in. velikim možem, ki -so nam prižgali luč vere in j-o ukoreninili v slovenskih srcih. Molitev nas vseh pa se dviga k na-šemiu Odrešeniku, naj s svojo Materjo blagoslovi -naše delo i-n sprejme Slo-venik po-d svoje varstvo, da bi tudi naše potomce -potrdil v zvestobi Bogu, Cerkvi i-n domovini.
SLOVENCI
d&ma in ftO- in*tu
Vesti iz Argentine in Kanade
Nedavno so imeli v mestu Berazateguiu obletnico blagoslovitve slovenskega doma. Po sv. maši direktorja msgr. Oreharja, ob asistenci domačega dušnega pastirja Jožeta Guština so imeli popoldansko prireditev.
Predsednik Jože Vidmar je med drugim dejal, da je bil cilj in smoter ustanovitve doma tudi v preteklem letu v glavnem izpolnjen. Ohranili smo idejo skupnosti in povezanosti in skrbeli za vzgojo ter napredek naše mladine v narodnem in verskem pogledu. Ne smemo dopustiti, da bi kot posamezniki tavali po tujem svetu. Drug drugega moramo podpirati in spremljati.”
V San Martinu je sv. Miklavž obiskal Slovenski dom po zaključku slovenske šole. Obširna dvorana je bila polna mladih, ki so z žarečimi očmi pričakovali dobrega svetnika. Prav tako v San Martinu je na sestanku Lige Žena - mati predaval Primož Langus o papeževi encikliki „Humanae vi-tae” (O človeškem življenju).
OB SKLEPU ŠOLSKEGA LETA
Dne 7. decembra je v veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu ob navzočnosti staršev in gostov zaključila pouk Jegličeva šola. Nastop otrok je obsegal drobce iz šolskega dela, vključno telovadbo, ki sta jo učili mladi vaditeljici Lučka Pav-šer in Maruška Batagelj. Učiteljici Terezika Marn in Marjana Batagelj sta razdelili učencem spričevala. Katehet Jurc Rode se je zahvalil dobrotnikom Šole.
Ljudska šola dr. Franceta Prešerna v Castelarju je ob letošnjem zaključku 7. decembra praznovala tudi 15-letnico svojega obstoja, kar je najlepše prikazala lepo urejena razstava slik, risb, ročnih del. Zbranim učencem in staršem je spregovorila najprej voditeljica šole Mija Markeževa, zatem vodja šolskega odbora Linkelj in končno pristav-ški župan Pernišek.
Sklep šolskega leta so imeli v Berazateguiu 8. decembra. Otroci in starši so se zbrali v domu. Razdelitev spričeval je bila združena z nastopom otrok: velikih in malih z recitacijami in pesmimi. Predsednik doma Jože Vidmar se je zahvalil vsem: staršem, otrokom in vzgojiteljem šole.
Hurlingam je zaključil šolsko leto na praznik Brezmadežne, 8. decembra v župniji sv. Marte. Tam je bila zaključna sv. maša, nato je bilo predavanje za starše: dr. Krivec „0 naši knjigi in branju”. Nato je bil nastop otrok: prikazali so v letu Baragove 100-letnice velike može Dolenjske v besedi in pesmi. Za zaključek pa so v zahvalo staršem podali še Krivčev sestavek „Mamicam”. Na zaključno prireditev je bil povabljen tudi mladinski pisatelj in pesnik Mirko Kunčič. Tečaj je vodila Anica Šemrov.
Zaključek šolskega leta na slovenski šoli škofa dr. Gregorija Rožmana v San Martinu je bil 7. decembra. šolsko vodstvo je pripravilo v ta namen lepo uspelo mladinsko akademijo im povabilo nanjo tudi starše. Na akademiji je mladina pokazala, kako zna peti, deklamirati, telovaditi in plesati narodne pesmi. Po zaključnem govoru Alojzija Rezlja (predsednik šolskega odbora) je sledila razdelitev spričeval. Letos je obiskovalo slovensko šolo v San Martinu 130 šolarjev. Na šoli so poučevali: upraviteljica Kovač, katehet Gregor Mali, Terezija Marinšek, Saša Hartman, Nina Pristovnik, Boris Pavšer, Marija Zorec, Marjan Jesenovec in Pavle Dimnik.
Odmevi z gostovanja APZ »T. Tomšiča«
O nedavnem gostovanju Akademskega pevskega zbora „Toneta Tomšiča” na Finskem in v Sovjetski zvezi je pisala strokovna kritika precej laskave ocene. (Zbor je pri nas že dobro poznan.) Latvijski časopis Glas Rige piše o zboru in njegovih uspehih ter poudarja njegove kvalitete, ki jih vidi v „točni intonaciji in prepričevalno pristni izvedbi. Posebno prijeten vtis naredi skupina basov z žametnimi odtenki petja.” Za dirigenta zbora Marka Muniha pravi, da je „svojski, razločen in izrazit v mimiki in da najde za vsako pesem močno, neponovljivo umetniško rešitev”. Kritik E. Račevski hvali dalje tudi soliste. Helsinški časopis Suomen Sosiali De-mokratii hvali predvsem program. „Zbor reprezen-tira tipično mladostno petje, odprtost ter mladostno intenzivnost.” Dinamična skala je obsežna in efektna, posebno občuduje kritik jasnost intonacije. Lahtijski dnevnik Etela-Soumen Sanomat piše izredno navdušujoče o zboru in njegovem koncertu. Kritik občuduje moč glasov, čistost intonacije, nian. siranje in zlasti našo ljudsko pesem. Tudi za dirigenta Muniha ima vrsto pohvalnih besed. Dotika se tudi programa in posebej omenja Merkurjevo skladbo „Kadar spoznaš", Švarovo „Bazovico” in Lajovičeve skladbe.
Našim naročnikom
Uredništvo in uprava »Našega tednika« se zahvaljujeta našim naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Po tej poti vas prosimo, da ostanete zvesti tudi v tekočem letu 1969.
V današnji številki prilagamo za tu-zemstvo položnice. Kdor ne more plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta naprej. Naročnina v letu 1969 znaša za Avstrijo: za celo leto 100,— šil., za pol leta 50.— šil, in za četrt leta 25,— šil. Posamezna številka stane 2.50 šil.
Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebej zahvaljujemo!
UREDNIŠTVO in UPRAVA
MISLI IN BESEDE
dijakov 8. b. razreda Slovenske gimnazije
Svoje misli in besede so izrekli dijaki 8. b razreda Slovenske gimnazije (vseh skupaj je 13) že v uvodu. Zato je umestno, tukaj nekaj stavkov iz uvoda.
Mi, slovenska manjšina, se moramo neprestano boriti za naše pravice. Če nastopamo skupno, v tem boju ne bomo premagani, in tako bo tudii naš mali narod dosegel pravice do stalnega obstoja in si zadal za svoj cilj kulturni in gospodarski napredek. Če se oziramo malo na preteklo zgodovino slovenskega naroda, bomo spoznali, da je ta narod dosegel uspehe le, kadar je nastopal skupno in enotno.
Za neke vrste geslo tega lista so dijaki postavili Simona Gregorčiča pesem »Naš narodni dom«, kjer pravi pesnik, da »razum naš, bratje, in pogum sovrage vse premaga«.
V »Svarilu starčka«, ki ga je -po Finžgarju napisal Vinko Wieser, roti starejši človek mladino, naj vendar tudi malo upošteva pri svojem ravnanju nasvete izkušenega človeka. Marija Schnidarjeva piše o pradomovini Slovanov ter o naselitvi in pokristjanjevanju koroških Slovencev, medtem ko obravnava Anton Kropiuinig v prispevku »Koroška — zibel našega slovstva« doprinos Koroške k skupni slovenski kulturi in k slovenskemu slovstvu. Saj j,e bil Celovec pred 100 leti središče slovenske prosvetne dejavnosti, tam je izšel tudi v zbirki »Cvetje iz domačih in tujih logov«, ki jo je izdajal Anton Janežič, Jurčičev »Deseti hrat«, prvi slovenski roman.
Milka NeBmannova piše o moderni glasbi, o njenih spakedranih izrodkih v tako imenovanih popevkah, pa tudi o njenih krasnih izvirnih sadovih, ki so nastali pod vplivom ameriškega črnskega jazza, predvsem iz ibluesa. Jože Boschitz obravnava moderno umetnost in njen pomen za izraz umetnikovega osebnega doživetja; Boschitz j,e oblikoval list tudi likovno in objavil neikaij lastnih grafik.
Seveda pa je čutiti tudi nekaj modnega svetobolja in domotožja v pesmici Milke Nessimannov-e »Heimweh« (Domotožje); če tu :le ni vplivala kaka popevka. Vinko Wieser tolaži svoje uboge sodobnike v pesmi »Da-s Umabanderli-che« (Zapečatena usoda), naj, vendar ne gledajo tako kislo v svet in se tudi zavedajo- malo svoje lastne osebnosti in pravice do soodločanja. Maja Kuipperjeva pokaže v svojem prispevku, ikako prihaja tiho mrak starosti nad človeka in ga vzame s seboj.
Treba je pohvaliti ta korak 8. b razreda, da so si upali priti na beli dan s stvarjo, ki pač nikakor ne pleše po trenutni modni muziki. Pač pa bi bilo dobro, če bi bili nekatere reči jezikovno malo bolj pregledali.	K. P.
ŠT. VID V PODJUNI
Minulo nedeljo, 12. januarja 1969, je igralna skupina iz Žitare vesi uprizorila pri Voglu prelepo božično igro »Henrik, gobavi vitez«. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena, da so igralci lahko čutili našo hvaležnost. Vsak igralec se je zares zav-zel in vživel v svojo vlogo in izvabil dosti solza med občinstvom. Posebno je treba omeniti mater, sina Henrika in Blanko, ki so svoje vloge igrali tako živo, da bolje ne bi bilo mogoče več.
Vsakemu je lahko zelo žal, ki te igre ni videl in slišal.
WIF1 je pripravil spomladanski program
Inštitut za igospodansko pospeševanje (VVIFI) je na tiskovni konferenci v torek, 14. januarja', podal bilanco' za preteklo leto, hkrati pa1 jie razgrnil svoj, spomladanski program tečajev ,in novih seminarja.
Uvodoma je oskrbnik Inštituta -za gospodarsko pospeševanje trgovski svetnik Tibor Jermendy podal izčrpen izvleček bilance delovanja tega inštituta. Lansko leto SO' izvedli 476 učnih tečajev, katere je obiskovalo 8600 oseb. Zavod' jim je tako dal možnost nadaljnjega poklicnega izobraževanja. Tu moramo omeniti važno delo tega zavoda, ker je priredil tudi strokovne tečaje za 150 rudarjev LAKOGA, ki so se pripravljali v jeklarski stroki za svoj novi poklic. Seminarjev je bilo 93, obiskovalo pa jih je 2011 oseb. Omembe vredna je tudi visoka raven šej obratov in razstav.
Nato je direktor zavoda Hans Jordan podal pregled spomladanskega programa za tekoče leto 1969, ki obsega okoli 520 učnih tečajev, seminarjev in predavanj skoraj vseh poklicnih vej. Ti nudijo obiskovalcem pristne možnosti jroklicnega vzpona.
Inštitut za gospodarsko pospeševanje je pripravil za podjetja in njihove voditelje 50 seminarjev, ti bodo pretežno v Celovcu, deloma tudi v deželnih okrajih.
Program predavanj obsega splošne teme, kot na primer gospodarske in davčne jpro-blcime pri predaji obratov ali aktualna davčna vprašanja itd. Prirejali jih bodo v Celovcu in skoraj vseh okoliših. Nadalje je na programu pripravljalni, tečaj za izpite mojstrov, pomočnikov, strokovnih delavcev, splošni strokovni tečaji za obrt in industrijo pa daje udeležencem možnost izobrazbe strugarjev, elektro- in avtomobilskim varilcem; tečaji za te bodo začetni in nadaljevalni. Tečaji za -strugarje bodo samo v Celovcu im Beljaku, medtem ko bodo tečaji za elektro- in avtomobilske varilce tudi v okoliših Beljaku, Špitalu, Šmohorju, Št. Vidu ob Glini im Wolfsbergu.
Koroški trgovini bodo nudili vrsto strokovnih tečajev, ki se bodo bavili s praktičnim oblikovanjem izložb in sestavljanjem
pisav; ti. tečaji bodo v Celovcu, Špitalu, Feldkirchmu im Šmohorju.
Tudi za tujski promet 'bo prinesel zavod poleg običajnega programa, obstoječega iz tečajev za kuhanje in serviranje, tudi posebne strokovne tečaje, ;ki -se -bodo pečali s pripravljanjem posebnih mesnatih jedi s praženjem: kosilo po jedilniku, hladne jedi, pripravljanje sladkih močnatih jedi, divjačine in perutnine.
Zraven tega bodo priredili še posebne tečaje, koit n. pr. kako se pripravljajo začinjene slainikov-e jedi in različne mešanice sokov im živil.
Tudi prometna obrt bo imela -svoje pripravljalne tečaje sredi marca v Celovcu.
Da bi upoštevali gospodarske spremembe dežele in -s tem dane zahteve po gotovih strokovnih močeh, bo inštitut za gospodarsko pospeševanje skupno z deželnim delavskim uradom priredil vrsto tečajev za prestop iz enega v drug -poklic.
Program za izobrazbo strokovnih moči v. turističnem gospodarstvu, ki ga prirejajo že več let, bodo letos nadaljevali s tečaji za kuhanje in serviranje.
Ker inštitut ne more iz gospodarskih ozirov prirediti v deželi tečaje iz vseh strok, bodo te prenesli v -druga središča, kot v Linz m Innsbruck.
Na tem mestu -naj- omenimo še razstave: pravkar so zaprli razstavo najilepše nemške knjige. V začetku februraj-a bodo -pokapali razstavo o streklarski-h umetnih snoveh. V aprilu sledli -posebna -razstava o načrtovanju obratov. V času celovškega lesnega sejma -bo inštitut poročali o zmogljivosti svojega lastnega dela. V začetku septembra -bo razstava pijač z oglikovo kislino. Oktobra 'bo razstava oblikovanja im razstava knji-ge.
Ves program -tečajev j-e -zavod iizda-l v mali brošuri na 64 straneh »WIFI-KARN-TEN«, Berufserfolg Kurse, katero -lahko -naročite po -pošti. ali. telefon-u. Naslov je: Ka-mmer der gewerbl,ichan Wirtscha-ft fiir Karnten, W,irtschaftsf6rderumgsinstitut, 9021 Celovec, Bah-nh-ofstr. 40; -tel. (0 42 22) 83 7 71,
MIRKO KUMER:
Gospodarsko poročilo
Z občnega zbora Kmetijske zbornice za Koroško:
Za pocenitev pogonskih -sredstev v kmetijstvu — dieselskega goriva i-n bencina — so vnesli v proračun ponovno 217 milijonov šiiin-gov.
Pravni oddel-ek je kmeto-m z nasveti mnogo ko-ristil in marsikatero tožbo prihranil. Pohvalili so časnik »Der kamtner Bauer«, češ da je dober list. Uspelo nam je, da tudi dnevno časopisje -razumevajoče poroča konzumentom o ‘kmetij-slkih težavah. Kmečka mladina ima- razumevanje za -nadaljnjo izobrazbo. Koroška j-e dala kar dva državna prvaka v -tekmah pri vezenju in oranju. 150 vajencev se vadi. v kmetijstvu, 24 kandidatov je pprav-ilo mojstrski izpit iz kmetijstva.
Davčni oddelek -svetuje pri davčnih vprašanjih in sodeluje pri odkupu zemlje za ceste, letališča in el-ek-trarne.
Nova »enotna vrednost« (Einheit-svvert) bo stopila s 1. januarjem 1970 v veljavo, izdana pa bo šele leta 1972. Važno se je zavarovati zoper točo. Lani je bilo izplačanih 117 odstotkov vplačanih premij, -za škodo po toči. Preusmeriitvene skupnosti so lani porabile 8 -milijonov šilingov javnega -denarja.
Statistika j-e ugotovila, da se j-e leta 1966-1967 surovi donos delovne moči v -kmetijstvu (AK) zvišal od 21.700 na 26.120 šilingov na leto. Gradnja si-losov za -zeleno krmo se je osredotočila v sušnih krajih okraja Velikovec in v sodni jakem okraju St. Paul v Labotski dolini. Na kubični meter silosove iproistornii-ne -s-m-o -dali 80 šilingov podpore. Naj;vač pa 5000 ši-lin-gov -enemu prosilcu. Zgradili so 22.000 kubičnih metrov silosov.
Zbornica j-e povečala zmogljivost obrata za pridobivanje -sladkega, mošta v St. Andražu. Gozdarstvo moramo -podpirati -s poukom .im z gradnjo gorskih -gozdnih potov; 35 kilometrov j-ih j,e -bilo dami zgraj-enih. Strm-iine i-n -slabše -travnike ter -nj-ive pogozdujemo. Vzdržujemo za-vod -za -podežel-ko tehniko-. Ta-m je bilo lami 42 tečajev. Učili so se, kako- je treba- oskrbovati stroje. Stroški -so znašali en milijon šilingov. Prispevali sta- -drža-va im dežela.
Zbornica .ima .tudi -gradbeni oddelek. Njih vodj-a i-nž. Spidlberger svetuje pri načrtovanju i-n gradnji, tako je -prihranil graditeljem že marsikateri -tisočak. Omogočil jim je praktične i-n poceni gradnje.
Na -posestvu O-soj-ske Ture pitamo vole. Dosegli smo- -dnevni -prirastek 80 -dekagramov -na- vola -pozimi, -poleti- pa le 60 dekagramov -dnevno; 70 govedi iima-m-o tam. Delo opra-vijio sedaj, trij-e možje i-n bodo poceni (gospodarili, da ne -bo izgub -kot prejšnja leta.
Po tem poročilu se j-e pričela di-sku-sija. Prvi se je -oglasil, -kakor -vselej, vodja- FPOe (svobodnjaške) frakcije sv-etni-k Leitgeib: »Razvoj kmetovega, -dohodka gre še vedno zaden-slko. Mlečno vprašanje ni rešeno, -ker -se še vedno -nii obdavčilo rastlinskih maščob. K Evropski .gospodarski skupnosti (EGS) še vedno nismo -prišli, keir so naši -politiki pred leti. -zamudili, priložnost. Dajejo -na,m -res milij-oine in mašijo luknje, pa nič -ne pomaga, 'ker podražitev vse zvode--niči. Če se vlada hvali, -kako kmete -podpira, to samo -druge sloje ra-zbu-rja. Bolje bi 'bilo, da bi poudarjali, kako -rastejo naša -bremena. Kmet -ne dela samo 8 ur -dnevno, aim-palk dvakrat -toliko. Delajo tudi otroci, in -upokojenci, to pa -ni všteto -i-n upo-
^ Naše prireditve^
CELOVEC
Slovensko kulturno društvo v Celovcu prisrčno vabi na
PUSTNO PRIREDITEV
v nedeljo, dne 26. januarja 1969, ob 18. uri (šestih) zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu.
Na sporedu je Koržetova komedija v treh dejanjih
»Micki je treba moža“
Po igri bo domača pustna zabava s plesom ob godbi Veselih študentov.
PLIBERK
Farna mladina iz Šmihela priredi v nedeljo, dne 26. januarja 1969, ob 19.30 (pol osmih) zvečer v farni dvorani v Pliberku i-gro Joža Vornber-garja
»VRNITEV«.
Prijatelji lepih odrskih predstav prisrčno vabljeni!
CELOVEC
DR. BRATKO KREFT
O SLOVENSKI LITERATURI
IN GLEDALIŠČU
»Tradicija slovenske literature in gledališča je bila vsebina bogatega predavanja znanega slovenskega dramaturga in pisatelja univ. prof. dr. Bratka Krefta iz Ljubljane v »Galeriji Slama«. Predavanje, ki ga je v četrtek, 16. januarja organiziralo Avstrijsko-jugoslovansko društvo, je vzbudilo veliko zanimanja pri občinstvu.
Dr. Bratko Kreft, sam odličen pisatelj in dramatik, je vešč poznavalec svoje snovi. Od konca 10. stoletja preko reformacije in njenih posledic za literaturo in gledališče, je raziskoval sledi, ki jih je zapustila protireformacija, obravnaval je za umetnost plodno prosvetljeno dobo, ki je dala prvega velikega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta.
Nadalje je pojasnil čas prvih nacionalnih stremljenj z ustanovitvijo »Dramatske-ga društva« leta 1867, osvetlil je dobo slovenske Moderne, povojnega slovstva in dramatiko prav do današnjih dni.
Ob koncu svojega nadvse zanimivega predavanja je dr. Bratko Kreft prikazal sliko Slovencev v avstrijski literaturi, in sicer je navedel Josefa Friedricha Perko-niga, kjer primerja Prešernove humanistične ideje s Perkonigovimi, nadalje Franza Theodorja Csokorja, Josepha Rotha in Karla Krausa.
števaino. Drugje ,se man-j. -dela, več proizvaja .in boljše ži-vi. To se zdii vsem prav. Na kmetih -na-j se pa -več dela, več prideluje i-n slabše živi. Kmet -naj pa odide v druge poklice, če -mu j-e prehudo.
Zadolžitev j-e huda; za 13.3 milijarde ši-li-mgo-v -simo -kmetje zadolženi, naši gozdovi so izsekani. Naše zdravje je vedino bolj v nevarnosti. Kmetje smo socialno zapostavljeni. Samo povišanje cen našim pridelkom more privesti do enakopravnosti.«
Vodja Zveze delovnih kmetov, deželni poslanec Po-scharnig pravi, da -ne smemo pre-črno gledati položaja. Težave ima -tudi kmetijstvo v Zapadnem svetu z n-adiproiz-vodnjo. Vzhod in nerazvite dežele pa trpe pomanjkanje. Težave so tudi v obrti.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Pozor! Pozor!
SKRINJE ZA GLOBOKO HLAJENJE akcija pri takojšnjem plačilu 35% ceneje
samo do 25. februarja 1969
Kaufhof - Veletrgovina
lt&tCtotut' in Anfrclct
Biažei
Pliberk - Libuči
tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
— Pri nas na
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Naše žetve so se podvojile. Imamo vsega v izobilju. Pa ne hvalimo se, saj je vse odvisno od kupljenih gnojil, če bi teh ne bilo, bi nastopilo kmalu pomanjkanje.
V Avstriji zapusti vsako leta 25 tisoč ljudi kmečki stan. Če drugje oba zaikomca delata, jima gre bolje kot na kmetiji. Zato pustimo, 'da, kdor hoče iti v droge poklice, naj gre. Našim otrokom, ki pojdejo po svetu, pa oskrbimo pravo vzgojo, da se -bodo mogli kot usposobljenci uveljaviti. Vsem našim starim -pa dajmo zadostno rento-, -ne glede na to ali- so plačevalli prispevke ali ne. Vzgled naj nam bodo Švedi, ki dajo vsakemu staremu po 1000 švedskih kron rente.
Zastopnik južnokoroških kmetov Mirko Kumer je v nagovoru dejal, da je hvalevredno, da so to leto silose (mišljeno 1968) gradili samo v sušnih krajih na južnem Koroškem. Namesto predvidenih 9000 kubičnih metrov so jih zgradili 22.000. Ljudstvo je doumelo pomen okisane krme.
Slabo pa je bilo pri vnovčevanju sadja za mošt. Tega je letos veliko zgnilo pod drevjem. Saj ga ponekod sploh niso pobirali, ker ga nihče ni kupil. Tu bo treba nekaj ukreniti.
Dunajski spomladinski sejem 1969
89. Dunajski mednarodni spomladanski sejem bodo priredili v tednu od nedelje, 9. do nedelje, 16. marca 1969.
Iz dosedanjih prijav se da sklepati, da bodo vsi razpoložljivi razstavni prostori zasedeni z domačimi in tujimi razstavljalci.
V programu razstave letošnjega spomladanskega sejma je ponovno razstava pohištva in razstava dvokoles z vsemi dvokolesnimi in avtomobilskimi deli in priteklinami.
C/LEDALlSČE V CELOVCU
Program Mestnega gledališča za naslednjih sedem dni je sledeč:
Petek, 24. januarja, ob 19.30: Mati Courage in njeni otroci (Mutter Courage und ihre Kinder), kronika iz tridesetletne vojne, tragedijo je napisal dramatik Bertold Brecht. — Sobota, 25. januarja, °b 19.30 bodo ponovili tragedijo Mati Courage in njeni otroci. — Nedelja, 26. januarja, ob 15. uri: Noč v Benetkah (Eine Nacht in Venedig), opereta v treh dejanjih Johanna StrauBa. — Ponedeljek, 27. januarja, ob 19.30: Veseli duhovi (Froliche Geister), komedija Noela Cowarda. Enkratno go-stovanje Johanne von Koczian in Hannesa Messe-nierja. — Sreda, 29. januarja, ob 19.30: Carmen, opera v štirih dejanjih Georga Bizeta. - Četrtek, 30. januarja, ob 19.30: Seviljski brivec (Der Bar-hier von Sevilla), premiera komične opere v dveh dejanjih Gioacchina Rossinija. — Petek, 31. januarja, ob 19.30: Noč v Benetkah.
P. S.: Kot smo naknadno izvedeli odpade v ponedeljek, 27. L, predstava „Veseli duhovi” zaradi obolelosti obeh glavnih igralcev.
IŠČEMO PREVAJALCA,
ki obvlada srbohrvaščino in angleščino v besedi in v pisavi. Priporočljivo je tudi znanje strojepisja. Potrebna je dobra splošna izobrazba. Sposobni osebi nudimo stalno, celodnevno službo z raznimi ugodnostmi in zelo dobro plačo. — Obrnite se na: FBIS, Pbtzlei-nsdorferstr. 126, 1180 Wien.
Iščemo pridno in prijazno prodajalko za trgovino s tekstilnim blagom. Za stanovanje je poskrbljeno. — Dopise poslati pod Nr. 716.076/5 an IWG Klagenfurt.
Iščemo sposobnega prodajalca avtomobilov:
| FORD ESCORT FORD GORTINA FORD CAPRI
49SINTSCHMG
SCJDBAHNGURTEL 8, KLAGENFURT TEL. 04222-85320
Koroškem =_
Dobro se je obneslo sušenje koruze in smo Zadružni zvezi hvaležni za zgraditev sušilnice. Tudi odkup je bil zadovoljiv.
Zadovoljni smo tudi s pospeševanjem krožka za pitanje in vzrejo svinj in pitanje bikcev na južnem Koroškem. Prosimo za nadaljnjo naklonjenost.
Ponoviti moram vsakoletno prošnjo za podporo šolam v Št. Petru, Št. Rupertu pri Velikovcu in v Podravljah. Šole potrebujejo učila, učenci pa štipendije. Naj bo za te nekaj sredstev v teh 90 milijonih šilingov, ki jih dežela za kmetijstvo daje.
Danes smo v dvorani govorili tudi o božičnem vzdušju. To naj bi vladalo tudi zunaj med sosedi in med narodi. Veselimo se dobrega sosedstva na meji, prispevajmo pa k dobri soseščini tudi znotraj meja, v deželi sami. Naj bi to vzdušje miru ostalo ohranjeno tudi preko praznikov v novo leto.«
Naito- s-e je sklenila sprememba ipra-vilmi-ka, -po katerem bo predsednik zbornice po 10 letih po-slovanja dobivali 'pokojnino v višini -polovične plače. Za vsako na-dalj--njie leto se miu polkojiniima'izfvilša za 3 odstotke. Po njegovi smrti pa -dobiva vdova polovim 'pokojnine dalje.
Ko-t -peta -točka dnevnega reda- so sprejeli osn-utek proračuna za 1969. V stanovskem zastopstvu -je predvidenih 11,091.300 šilingov -dohodkov in prav toliko izdatko-v. Nekateri so grajali, -da vedno več sredstev požre aparat. Za-to je racionaiMrzacija potrebna -tudi- v -uradih. Tu se naj tudi gleda, da se bo več n-ar-edilo.
Ugotovili so, da so gorjanci pri izobraževanju zapostavljeni. Imajo predaleč do višjih -šol. T-n je -treba dodat-ne pomoči-za igorsike študente. Samo 5 odstotkov visoko-šoicev j,e kmetskih. Od' -teh so le redlki sinovi gorjancev. Tem j-e -treba- dati povečane študijske doklade. Kmetijska zbornica 'bo dala na merodajnih mestih ustrezne predloge.
Z željo, -da bi bodoče leto ne bilo slabše ikot preteklo, se je zaključil Občni zibor Kmetijske zbornice za Koroško.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 26. 1.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 27. L: 14.15 Informacije. Žena, družina, dom. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 28. 1.: 14.15 Informacije. Od tedna do tedna na Koroškem, športni mozaik. — SREDA,
29.	L: 14.15 Informacije. 5 minut za gospodarstvo. Jager pa jaga... (Pomenek z lovci). — ČETRTEK,
30.	1.: 14.15 Informacije. Iz koroške literarne delavnice — 1. Domače pesmi. — PETEK, 31. 1.:
14.15	Informacije. Portreti slovenskih prosvetnih dništev — 2.: SPD Radiše. Cerkev in svet. — SOBOTA, 1. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 25. januarja: 15.45 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.05 Za otroke od 6. leta dalje: Tolovaj Rumzeis — 16.15 Za družino: Ken-tucky Jones — 16.40 Moda enkrat drugače — 17.10 Klub seniorjev (2. nadaljevanje) — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Trgovec Fridolin; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.45 Dober večer v soboto ... pravi Heinz Conrads — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama - 20.06 Šport - 20.10 Reklama - 20.15 Nekdo bo zmagal — 22.00 športni žurnal — 22.30 Čas v sliki — 22.40 Naš nočni program: Gospodje sleparji se častijo; kriminalna komedija in konec oddaje.
NEDELJA, 26. januarja: 16.05 Jazz v Evropi (36. nadaljevanje — 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: Sir Francis Drahe (6. nadaljevanje) — 16.55 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.15 Za družino: Same čarovnije — 18.00 Iz moje knjižnice: Janc Tilden čita dela Juliane Kay (4. nadaljevanje) — 18.25 Trgovec Fridolin; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.30 Naši sosedje v vesolju (2. nadaljevanje) — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Woyzeck, televizijski film — 21.45 Innsbruški dvorni glasbeni orkester — 22.30 Čas v sliki in konec oddaje.
PONEDELJEK, 27. januarja: 18.00 Orientacija
VELINJA VES
P-red ikratkim je v zgodnjih jutranjih uraih umrl Valentin Mišic, pd. Paternau, v 68. letu. Priženil se j-e od Črnij-a na Mali gori k Paiternauu v Velurji -v-esi. Žena mu je umrla'pred 12 leti, -potem pa je bil vedno sam.
Patemaiuova -hišica- j-e stala ob -po-tu. Ko so bile pred leti strašne poplave in se je tu delala -cesta, so kajižo odkupili in podrli. Kupil 'je hišo pri Nartiiču in se -tja- preselil. Tam je še ta leta -delal iin slktbel in se veselil vsega, kar je imel.
V	jeseni -je zbolel -za srčno vodenico. Čudil je, da bo -moral -ta s-v-et 'zapustiti. Nekaj časa jie biil v postelji, prejel sv. zakramente za umirajoče. V nedeljo :pa smo rajnega položili k zadnjemu počitku na velinjsko pokopališče. Mir njegovi dušil
V	Velinjii vesi je veliko starih ljudi in vsi se sprašujemo, kateri bo prvi za njim umrl. Pa ura skrita je...
—	18.20 Trgovec Fridolin, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Družina Feuerstein (25. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki ■ 20.00 Reklama — 20.15 Sleparji proti sleparjem — 21.05 Poštni predal 7000
—	21.15 Bog ima mnogo imen (5. nadaljevanje) —
22.15	Čas v sliki — 22.25 Posebno za vas: Count-down in konec oddaje.
TOREK, 28. januarja: 18.00 VValter in Connie —
18.20	Trgovec Fridolin, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Jorg Preda potuje okrog sveta: Sneg v Lisaboni (2. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama —
20.15	Resnični junak — 21.55 Čas v sliki in konec oddaje.
SREDA, 29. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Snovi kemije — 10.30 Zvok iz človeške roke: Orkester
—	11.00 Program za delavce: Gospod satan osebno — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Gašperček in tat krapov — 17.15 Za mladino od 11. leta dalje: Mali športni ABC Mečevanje. — 17.40 Za družino: Pri cvetličnem doktorju — 18.00 Ivan in Helena —
18.20	Trgovec Fridolin, lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama
—	18.50 Dragi stric Bill (2. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v
" sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Obzorja — 21.00 Priča obtožbe, kriminalni film — 22.55 Čas v sliki in konec oddaje.
ČETRTEK, 30. januarja: 10.00 Pogled z okna, Mozart v Pragi — 10.30 Izstrelitev rakete: Cilj — Luna — 11.00 Angleščina — 12.00 Komentar časovnih dogodkov — 18.00 Dobrodošli v Italiji — 18.20 Trgovec Fridolin, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Športni mozaik — 18.45 Reklama — 18.50 Policija poroča — 19.16 Pregled programa —
19.21	Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Zlati strel — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Jour £ix z Wolf-gangom Krausom in konec oddaje.
PETEK, 31. januarja: 10.20 Reklama — 10.25 Smuk za ženske. Televizijski prenos iz SL Antona
—	18.00 Aktualnosti iz znanosti — 18.20 Trgovec Fridolin, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Jez — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama —
V -min-uilefm letu so bili v Velim ji vesi trije pogrebi. Prvi je umrl Mežnarjev oče, za njiim je za- vedno zatisnila oči Frin-čnjakova mama na Muščenici, nato -jie umrla Kna-berlnova mama-, Marija Sehcr po kratki bolezni, v starosti 56 let.
Luč sveta so zagledali: dVa fanta in ena deklica.
PoTOičila ista se v letu 1968 mladi, gostilničar Ham-zej Sejer s pridno Veroniko Mayer-ho-fer. Da bi sli vsi -znali utirati pot v srečno življenje!
Vsem Tednikovim bralcem kličemo in želimo mnogo sreče v tem letu!
Sveže, caztilniU velikosti,
dobite v Mohorjevi knjigarni
Mislite že sedaj na ..SVEČNICO!”
19.30	Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Izdajalec, televizijska igra v treh delih — 21.15 Časovno dogajanje — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Smuk za dame. Evrovizija iz St. Antona in konec oddaje.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
SOBOTA, 25. januarja: 16.30 St. Gervais: Slalom za ženske — prenos — 17.45 Po domače z ansamblom Vilija Petriča — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Sprehod skozi čas: Martin Bohrman — II. del — 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik. - 20.30 3-2-1 -
20.30	Slučajno srečanje Romea in Julije — 21.25 Rezervirano za smeh — 21.55 Tajno orožje — 22.50 TV kažipot - 23.10 Poročila.
NEDELJA, 26. januarja: 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.30 5 minut po domače — 9.35 Kmetijski film — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Otroška matineja: Daktari — 11.40 TV kažipot — 17.25 Saga o Forsytih
—	18.15 Celovečerni film — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD — 20.30 Vijavaja — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Malo za šalo — 22.00 športni pregled
-	22.30 TVD.
PONEDELJEK, 27, januarja: 17.45 Pravljica — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Ekonomska šola na malih zaslonih — 18.50 Zabavna glasba — 19.20 Poklic: Dimnikar — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD —
20.30	Vijavaja - 20.35 TV drama - Glasbena oddaja — Zunanje politična kronika — Poročila.
TOREK, 28. januarja: 17.45 Risanka — 18.00 Kurir Gregec — 18.20 Obrežje — 18.40 Torkov večer iz bohinjskega kota — 19.05 Reportaže drugih centrov — 19.50 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 Vijavaja — 20.35 Celovečerni film — Baletna oddaja — Poročila.
SREDA, 29. januarja: 17.45 20 slavnih — 18.30 Pisani trak — 18.45 Poljudno znanstveni film —
19.15	Popularna glasba — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD — 20.30 Vijavaja — 20.35 Popularna drama
—	Dokumentarni film — Poročila.
ČETRTEK, 30. januarja: 17.45 Ti-ktak — 18.00
Risanka — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Od zore do mraka — 19.05 Zabavna glasba — 19.45 Cikcak
-	20.00 TVD - 20.30 Vijavaja - 20.35 Saga o Forsytih — 21.25 Kulturne diagonale — 22.10 Poročila.
PETEK, 31. januarja: 17.25 Daktari - 18.15 Mi mladi ali mladinski koncert — 19.00 V središču pozornosti - 19.50 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 Vijavaja — 20.35 Celovečerni film — Popularna glasba — Poročila.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem znancem, ki so mojega moža, našega dragega očeta
FRANCA NACHBARJA
p. d. JOPA v CIRKOVCAH
v tako lepem številu spremljali na zadnji poti k večnemu počitku, iskreno toplo zahvalo. Posebna zahvala velja prelatu Alešu Zechnerju, pliberškemu župniku Alojziju Kulmežu, župniku Zaletelu v V ogrčah, ter pliberškemu kaplanu Danteju. Prisrčna zahvala pliberškemu pevskemu zboru pod vodstvom Foltija Hartmana in zastopniku pliberške občine podžupanu Mirku Kumru.
Cirkovce, v januarju 1969.
Žalujoči: žena: Jerica
hčerke: Micka, Nežka, Marta, Štefka sinovi: Franc, Milan, Jozej, Hanzej, Tevžej in Florej, številni vnuki in vnukinje v imenu vseh ostalih sorodnikov.
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
Črnska glasba v Ameriki
Široka raiziprostranost in pomanjkanje delovnih moči so privedle Ameriko talko daleč, da je uvažala sužnje, ki so jih lovili Angleži.
Ti črnci so se znašli po dolgotrajni in nečloveški vožnji v popolnoma drugačnem okolju. Delati so morali na plantažah in kot hišna služinčad.
Njih življenje je hilo -trdo:, prodajali in kupovali iso jiiih, kakor se jim je zljubilo. Družine so raztrgali, otroke prodali. Zares trda -in žalostna je bila usoda teh ljudi.
Prišli so tudi v stik s krščanstvom, ki so ga kmalu sprejeli. Hrepeneli so po osvoboditvi izpod suženjskega jarma, kakor v davnini izraelski narod.
Nekje se pa je moralo izražati to hrepenenje in zaupanje v Boga.
Začeli, so prepevati pesmi verslke vsebine, in si na ta način lajšati trpljenje. To vrsto pesmi imenujemo gaspel-sang, kjer poje solo-pevec in zbor. Zgradba teh pesmi pa sloni na stari osnovi, ki so jo prinesli še iz afriške domovine. To zgradbo imenujemo call-respanse (klic — odgovor).
Izključno verska pesem je znani spiri-tual, ki ga pojejo še danes. Razni interpreti so ga kultivirali in mu dali svetoven ugled.
Primer, kaj naj pokaže globoko vernost im zaupanje v Boga, je spiri-tual »Nobody knones the trauble re scen«:
Nihče ne pozna življenja kot ti, nihče ne pozna ga kot ti.
Nihče ne pozna življenja kot ti.
Slavo pojem tebi!
Vesel sem večkrat, vedno ne, ti veš Bog.
Življenje težko muči me, ti veš Bog.
A zaželene svobode še ni bilo; šele prizadevanja predsednika Abrahama Lincolna so črncem po krvavi državljanski vojni dala svobodo. •
Ravno v tej vojni je slišal neki častnik svoje črne rojake peti. Te pesmi so mu močno ugajale, zato si je napravil majhno zbirko, ki jo je v teku časa izpopolnil. To zbirko je dobil neki zbor, ki je potem nekatere pesmi zapel. Občinstvo je bilo navdušeno. Kaj 'takega še -ni slišalo. Po Evropi, po vsem svetu se je razširila ta zvrst pesmi. Imena interpretov teh pesmi so postajala znamenita. Tako kot Louis Amstrong, Ma-halia Jackson, »Golden Gate Quartett«. Ti so po vsem svetu znani.
Na novo pa je zaživela črnska pesem v vseh oblikah za časa soul. Interpret te vrste je znani Percy Sledge.
Mogoče boste sedaj drugače mislili o tej »črnski glasbi«, ki nam prej ni tako ugajala.	Tine
Z Gallusom na Gradiščanskem
(7. nadaljevanje)
Posprava
Že ko smo v veža čakali na nastop, nam je g. prof. Bauer naročil, naj ga -po končani prireditvi počakamo, ker da smo povabljeni na mladinsko prireditev v Schwechaterhof. Tako smo zdaj imeli čas, da izmenjamo vtise. Dvoje nas je zanimalo: kakšen je bil celoten prenos v televiziji in posebej, kakšen je bil Gallusov nastop.
Prva pojasnila nam je dal naš šofer g. Sienčnik. ..Lepo ste napravili. Pa ste imeli tudi -srečo! Prvih točk tukajšnjega sporeda sploh ni bilo videti, šele eno točko pred vami so pokazali, potem vas in nastop deželnega glavarja." Vsem je bilo žal, da je izpadla hrvaška skupina, ki je imela izredno lepo n-o-šo, pa tudi peli so lepo in petje spremljali s tamburicami.
Kaj pa se je bilo zgodilo, da ni šlo v redu? Kmalu smo zvedeli sledeče. V načrtu je bilo, da pred prenosom iz Železnega televizija prinese za 12 minut iz sporeda podobne prireditve v Innsbrucku. Pa so ga v Innsbrucku dobili samo za 6 minut. Namesto, da bi takoj vključili prenos -iz Železnega — -saj smo bili ta čas že vsi pripravljeni —, so vrzel zamašili z odlomkom du-
najske prireditve. Ta je bil pa predolg in tako prvih točk našega spo-reda televizije n-i prenašala.
Druga zadeva — je Gallus res previsoko pel? Res. To nam je potrdil in razložil naš dirigent. „Režiser je kar naprej zabičaval, da med posameznimi točkami ne sme biti odmora. Jaz sem si hotel po svoje pomagati. Opazil sem, da je madžarski fant igral na harmoniko v C duru, mi pa „Puobiča“ pojemo v B duru, torej en ton niže. Naprosil sem fanta, naj na koncu svoje točke da glas našemu solistu. Fant je pa na dogovor pozabil. Kaj sem hotel? Skušal sem sam hitro dati glas solistu in zboru. Zdi se mi pa, da me je Torni preslišal, ali pa mu je preveč ostal v glavi ton madžarske harmonike: začel je svoj solo v C duru, v katerem je prej harmonika igrala, torej za cel ton više! Kar toplo mi je postalo. Zablisnilo se mi je: zbor nima visoko, torej bo že šlo. Za solista se nisem prav nič bal. Tomi je v Selah doma, skoro 1000 m nad morjem, višina mu prija doma in pri petju. Umiril sem se. In je res šlo vse v redu. Še užival sem, ko je Tomi tako mimogrede zapel dvakrat zapovrstjo dvakrat črtani c!
Ko so nekateri pevci vprašali Tomija, če to drži, je Tomi samo skomizgnil z rameni in smeje se odgovoril: „Bo menda že res, če g* dirigent tako pravi."
Prepričani smo bili, da je s tem bila posprava za našim nastopom v televiziji končana. Pa je prišlo drugače: g. prof. Bauer je poskrbel, da se je zavlekla do ranega jutra.
Dvakrat gostje
Ko smo prišli v hotel Schwechaterhof, je -bila -velika d-vorana že -prenapolnjena: na odru krepka skupina -godcev, v dvora-
ni sami pa se je kar trlo mladine. S -profesorjem Bauerjem smo se -komaj pririnili do prostorov, ki so bili za nas rezervirani. Z mujo smo posedli; aili da bi se -pogovarjali, inii ibilo misliti. Če so godci igrali, sploh ne; hned kratkimi odmori pa prav tako ne, ker je v dvorani kar buičalo m-ed množico. G. -profesor jie -to uvidel in nas -kmalu odpeljal v sosednjo, nekoliko manjšo dvorano, ikj-er -smo ddbili udobne prostore vsi Gallusovi pevci, m-ed nas pa j-e -prisedlo še -nekaj profesorjevih znancev, intikaj Hrvatov lin nekaj Nemcev.	(Dalje)
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
Dvokoit med Avsidfe in fcancife v smučanju
A-ko gledamo športne dogodke zadnjega časa, je Očivi-dlno, da prevladujejo še vedno -discipline zimskega športa in tu zopet smučanje. Pretekli teden so se -nadaljevale smučarske t-ekme v Schruns-Tschaggunsu za ženske in -v Kitzbuchlu za moške. Pri drugem smuku v tej sezoni so bile francoske tekmovalke na najboljši poti, da si osvojijo popolno zmago, kaj ti ko je Olga Pall, ki letos ne more naj-ti svoj-e lanske forme, -padla in tudii druge tekmovalke od daleč niso mogle do-seči čas, -ki ga je -predložila Steurer, so že slavili -njo kot zmagovalko. S štartno številko 25 pa je 18-leina Wiltraud Drexel kot že poprej v Grin-devvaldu vso svetovno elito takorekoč deklasi-ra-la in -dosegla najboljši čas. Dan navrh j-e bil na sporedu slalom, ki je prav tako prinesel senzacijo. Nemka Rosi Mitt-ermeier je zmagala pred Avstrijko Gertrud Ga-bl.
V smuku je spet zmagal Schranz
Na najhitrej-i progi sveta -na tako imenovani »Ki-tzbuchler Streif« so -pomerili v soboto moči najboljši smučarji sveta. Avstrijska favorita Nenning -in Messner sta se pri treningu poškodovala in -ni-sta -mogla nastopiti. Potemtakem je ležalo upanje Avstrijcev samo na Schranzu. Schranz j,e s štartno številko 5 prevozil -progo v vratolomnem stilu in dosegel nov najboljši ča-s, ki pa je držal samo pair minut. Švicar Jean Daniel Daetwyler je bil še boljši. Po tre-h urah je žirija na podlagi tehničnih na-pra-v proglasila Sch-ranza, ker je pri vožnji odpovedala ura, za zmagovalca, in Švicar se j-e moral zadovoljiti z drugim mestom.
Tretji je bil kot že pred tednom na Lau-berhornu Karl Cordin, tokrat ex aequo s Franoo-z-om Du-villardom.
Kombinacijo in slalom sta si priborila Perillat in Russel (Francija)
Z upravičenim optimizmom -smo pričakovali tekmovanje v slalom-u. Veliki favorit Karl Schranz je padel že v prvem teku, Alfred Matt, ki j-e drugače v -tej- disciplini vedin-o blestel, je napravil dve napaki, ki sta ga vrgli na deseto mesto. A kljub vsemu temu . je manjkalo le za las, da zmaga ni pa-dla v avstrijske roke. Domačin Herbert Hu-b-er j,e dosegel v pravem teku najboljši čas, a se moral na koncu zadovoljiti z drugim mestom. Samo dve stotinki sekunde sita ga ločili od zmagovalca Russela iz Francije. Tretje mesto je zasedel zmagovalec lanskega slaloma v Kitzbuchlu Švicar Dumeng Gi-ovanoli. Francoski veteran Guy Perillat si je osvojil kombinacijo pred našima mladima tekmovalcema Huibrom -in M-aitto-m, kar j-e še -prav posebno raizve-selj ivo.
fenka 2wiiiec kacoški pevak
Zadnjo nedeljo, so bile tekme za koroško prvenstvo v nordijskih disciplinah v Vrbi. Prva-k na skakalnici je postal 23-let-ni Janko Zwitter iz Zahomca s skoki 46,5, 48,5 m ali z 199,6 točkami. Drugo mesto pa je zasedel njegov klubski tovariš Hanzi Millonig z najdaljšim skokom dneva 49 in 45 metrov. Našima mladima smučarjema želimo še mnogo uspehov.
Podjunski trgovski center Bf-alje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
Sedaj tudi BARVNI TELEVIZORJI
Podjunska trgovska družba Bratje RUTAR inCo., Dobrla ves
Telefon 042 36-281
L. Ganghofer	32
Samostanski
lovec____
In zdaj je ležala in bedela, se premetavala sem in tja, čakala in vlekla na uho, se dvigala pokonci in padala nazaj na blazine, plaikala v roke in spet pritiskala mokre oči na vzglavje. In -skrb za moža se je menjavala r/. žalostjo za izgubljenim otrokom.
Ah, te strašne noči! Vsaka minuta se vleče v mukotrpno večnost. Vsaka žalost se ti razrašča v brezdanjo nerzmernos-t. Ozri se v noči kamorkoli, po-vsod jo vidiš — tema nima mej in do koder sega, tako daleč tja se vrstijo tudi prikazni tvojih skrbi — ena za drugo; silijo bliže, gredo mimo tebe in vsaka se za trenutek us-ta-vi, zabolšči grozeče vate in te pritisne s koščeno pestjo na prsi, da ti pohaja sapa in se dušiš. Ah, te strašne -noči!
Zeta tega ni mogla več prenašati. Skočila je pokonci, se oblekla in ukresila luč. Z dvignjeno loj-eniko je -posvetila v Gitkino kamrico. Bodeč j-e ležalo dekle na postelji — po-doba, kako-r porojena iz Ditvaldovih sanj: ,-beli obrazek -na črnem vzgla-vju, vendar ne, le razpuščeni lasje -so, ki obdajajo njena lica liki črna svila.’
»Kajne?« je prikimala Zefa. »Ti tudi ne moreš spa-ti?«
Gi-tka je vzdihnila: »Veš, misliti moram n,a -toliko stvari. Kakor vretence se mi vrti v glavi in ne pus-ti, da bi -se spočila.«
»Ali te že tudi skrbi za-radi Polcerja?«
Gi-tka j-e začudeno pogledala svakinjo. »Radi njega? Zakaj pa? Saj so ga vendar izpustili. Sama sem čula in videla.«
»Pa bi moral biti že davno doma.«
»Pojdi vendar! Saj sem ti povedala, da je moral še nekaj opraviti za gospoda. In se je pri tem go-tovo dolgo zamudil in ni mogel pred nočjo domov. Boš videla, prenočil je v stanih in z ju-trom bo doma, še preden bo zapel zvonec v solarni. Kar potolaži se, zaradi njega si res ne belim glave.«
Nj-ene skrbi -so veljale drugem-u. Zdaj je bil nanjo hud in vendar mu ni prav nič storila.
»Zaradi česa te pa potem skrbi?«
Git.ka je odkimala in sl dela roke pod tilnik.
»Govo-ri vendar!«
»Beži! Zdaj me muči še ti!« Obrnila je obraz k s-te-ni, zakaj oči so ji zalile solze.
Zefa je postavila' luč v kot ob okno in z vzdihom sedla na rob postelje. Dolgo sta molčali.
Tedaj se je oglasil zopet kukec v podbojih.
»Ali ga čuješ trkati?« je šepnila Zefa, vtem ko ji je groza spreletela ude. »Prvikrat sem ga čula v noči, ko mi je zbolel otrok. Zdaj vem, kaj j-e hotel črv takrat povedati!« Zakrila si je obraz z rokama.
Gitka se je vzravnala na postelji, ovila roko Zeli okoli ramen in jo začela prisrčno tolažiti. Saj si je od besedice do besedice zapomnila, kar je bil gospod Henri-k govoril z njo o otroku. Ko se je Zefa ko-nčno pomirila, sta začeli kramlja-ti o mučici. Kli-
cali s-ta si v spomin vsako ljubko otrokovo potezo, vsako spačeno besedico, ki so jo izčebljala njegova usteča, vsako zabavno kretnjo. In Gitka je umela -tako dobro posnemati otroka, da je včasih h-ušknil celo medel smehljaj čez Zefine ustnice. Pri tem jima je minila ura za uro, tako da sta komaj opazili, kako se je zunaj začelo svitati. Ovedeli sta se šele, ko je. lojenka dogorela in svetlo zaplapolala.
»Poglej, Zefa, dani se že,« je rekla Gi-tka. »Lezi še vendar za kako uro. Mislim, da si počitka zelo potrebna.«
Zefa je upihnila kadečo se svečo. »Zdaj mora vendarle kmalu priti,« je vzdihnila m hotela o-di-ti iz kamre. Pa se je še en-krat vrnila. »Gitka, povej mi, kaj j-e pravzaprav s tistim zakladom?«
»S kakšnim zakladom?«
»Volfrat je dejal, da veš za -neki -za-klad, ki bi se dal dvigniti in da imaš za to ključ ti!«
Gi-tka jo je debelo pogledala in odkimala. S ceste se j-e skozi, okno ogla-sil oddaljen -peket več konj., šli -so mimo mosta čez Aho -in so zavili -na -pot, ki je vodila do -stražarja 'sa-mostanslkih -zemelj, do utrjenega Halturna i-n -od tam naprej v raj-henhalsko dolino in dalj-e v ravn-e -predele. Dva oborožena hlapca na ko-njiih -sta vodila ob sdbi še -vsaik s-vojega -dobro obloženega -tovornega ikomj-a, spredaj je jezdili pater Dezert. na iskrem belcu, katerega višnjeva podsedli-ca, -segajoča sk-oro do tal, je -kaizala v vsa--kem rogljišču samostanski -grb. Dezert ni -nosil več črnpga haibita, temveč slavnostno -kora-rs-ko obleko: kožuh-ais-t ba-ret, z vidrovi-no Obrobljen plašč in spodaj svileni talar,
ki- je bil, namenjen za jahanje, prerezan do pasu. Zarožljalo je pri vsakem konjskem koraku, zakaj- pod talarjem je nosil pater Dezert še oklep in meč.
Rahel nasmeh se mu je utrinjal Okoli ustnic in sanjavo je zrl v budeči se -dan.
22
Gosjpold Henrilk se j-e vrnil s težke -poti v samostan. Kaj- gorja j-e vid-el -to uro v šolarjevi hiši! Oprezno ;in o-dlalšaije j-e -pomudil -ubogi ženi go-rjupo čalšo — im vendar, ko je Zefa doumela vso nesrečo, se j-e -nezavestna izgradila, -kakor bi se ji -bilo po-drlo -drevo ma glavo. K temu še -dekle v svoji brezupni boli in žalosti — .im fantiček, ki se j-e kričeč oklepal matere. Res se je posrečilo -spraviti ženo do -zavesti. Toda kaj -dialj-e? Zakaij Zefa j-e bila- bolna, resno bolna, to je z njenih -lic razbral gospod Henrik na prvi. -pogled. Pomoč je bila .potrebna -kakor ogenj v trdi rami.
Ko se je gospod Henrik vrnil v prošti ja, j-e poslal po prednico pobožnih ses-ter, ki so domovale v prija-znem samostanou na -bližnji. N-unisiki igori. Dolgo se je razgovar-jail s predstojnico in sicer -pri zaprtih vratih, ikako-r je gospod šlut-em-am -nergavo ugotovil. Oskrbnik jie bil danes čudno tih; -gospa Cecilija sicer ni bila ravnala z mji-m bolj nežno -nego drugekrati, nasprotno, v eni satnii uri je -bušila na d-a-n z vsemi ostro n aib ruš eni mi pogledi in bridko ujedljivimi 'besedami, ki si jih je bila kot varčna gospodinja -nalhrainiiila v teh dneh ločitve. Toda -v gospodu Šlutemanu je odmevala pro-štova pridiga. In poleg tega je zorel pod njegovem nabrazdanim celomi drzen načrt.
NAS TEDNIK
										
— i	p * -i	°° S °° /V S * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 30	N	°° O	i	3 00	R °° A 00 s	N	°°	j	! 00	E
ime Strnad se je vrni'1 iz prve gimnazije na počitnice. Bil je to nekak čuden dogodek za vas. Vsi so vedeli, da je napravil z odliko. Prihajali so stari in mladi v hišo in miu stiskali roko, gospodarji bradati in mamice dobrodušne, lepa dekleta — pevke na koru in celo fantje. Le nekdanji tovariši, pastirji še sedaj,, s katerimi je preživa! otroško dobo in več let na gmajni, so se ga ogibali plašno. Tine je postal gospod. Pastirji so se zavedali tega, zavedal sc je tudi Tine. Prve dni sicer ne, kajti obdržal je le v spominu, da je bilo v mestu še sedem letnikov nad njim, vsak letnik ponosnejši, vsak letnik večji in v mestu se je zdel Tine kaj majhen proti njim. Toda v vasi je polagoma spoznaval, da je on nekaj izrednega. Od tod še pred njim nihče ni študiral. Tako se je zgodilo kmalu, da ni poizdravil tovariša na
Magajna bogomir:
(J)a£iiv -
cesti zaradi tega, ker ga ta, dasi iz plašnosti, ni pozdravil prvi.
Toda tedaj se je zgodilo nekaj drugega. Bilo je v zgodnjem jutru v štirinajstem dnevu počitnic. Time je bil še v postelji. Pravkar je odprl velike plave oči in gledal mater, .ki se mu je bližala z ljubeznivim nasmehom. Prav zagotovo je pričakoval, da ga bo, kakor vsako jutro, pogladila tudi danes ;po kodrih in ga vprašala, če ž.eli mleko ali kavo. Toda glej, mati se je ustavila Ob njem ih ga prijela za roko.
»Tine, pastir je zbolel. Vročino ima in trese se. Danes boš gnal ti namesto- njega na gmajno.«
Sin je strmel začudeno v mater.
» J az? «
»Ti! Vprašati sem hotela drage pastirje ipo hišah, pa so odgnali že vsi. Kar vstani! «
»Pa bi dalli jesti kravam doma.«
Mati se je nasmehnila.
»Sena je 'bilo letos malo zaradi suše. še tako ga bo treba kupovati kljub otavi. Mi pa potrebujemo denar zate.«
Tine se ni obotavljal več. Vstal jie in se napravil Kave niti pokusil ni. Vsa -njegova zgradba o lastni veličini se je v hipu 'Podrla. Najsraimotnejše na svetu je biti pastir. Najslabšim v razredu so profesorji priporočali -gmajno in krave. Tovariši iz mesta so deželane zmerjali s pastirji.
Z gronkostjo v srcu je odpel v-eriigo z vratu velikega in malega vola, z junca Mu-
kija, z Liske in Rjavke ter s telička- Črnca, ki je hodil letos prvič na pašo.
Nato je stopal on, v raizredu prvi v jezikih, prvi v naravoslovju, računstvu in drugih predmetih, s sklonjeno glavo za čredo in komaj -zadrževal sdlze. Ni se ozrl v mater, ki, jo jie ljubil sicer in se je sedaj -smehljala na vratih za njim.
Srečevali so ga ljudje, ki so šili za svojimi opravki in ga pozdravljali z dobrohotnim smehom. On pa je videl v tem zlora-dost* in je odzdravij:al molče. Srečala ga je gospodična Viiki-ca Osolnikova in ga pobožala po licu. Njega pa je bilo sram. Tako majhen j,e še, da ga boža učiteljica. Nasproti so mu prišli letoviščarji. Proti planinam -so hoteli:
»Kje je najbližja pot na goro, ti lepi pastirček?«
»Študent sem, študent!« je hotel zakri-
(J0$Q(Ul
čati, pa se je zbal, da bi se mu smejali. Berač Julče, ki je sedel na obcestniku, je zaklical veselo: »Tako je prav, Tine! Gospoda naj sc ne sramuje dela!« Tine je prebledel. Umrl bi v sramoti, tako mu je bilo v srcu.
*
Čudovito lepa je gmajna na Osojah. Ni sicer tam sonca, a trava se dotika skoraj kolen in j,e prepolna zvezdnatih zlatic. Tu in lam raste samoten grm. V jutru še krožijo meglice krog teh grmov in se dvigajo tiho, tiho, visoko do samih nebesnih sinjin. Pa še lipa se košati sredi rebri, sredi j-ulija prepolna cvetja, medu, dišav, čebelic in čmrljev in tihe, tihe muzike, ko da igra nevidni zbor med cvetjem in zelenjem.
Tine vsega tega ni gledal niti poslušal. Legel je v travo in zastrmel v nebo. Čudne slike so potovale skozi dušo. Najprej mesto, lepo razkošno, z godbami -po cestah, potem ponosni sošolci iz mesta, ki so nosili desetkrat lepše ovratnice ko on im se hvalili, da so najboljši v plavanju, najslavnejši v brcanju in metanju žoge. Nekateri so že poznali tenis in znali voziti kolo. Drugi so igrali gosli. Zidar in Manfredo sta sedela vsak teden v gledališki loži in nista mogla prehvaliti sebe v ošabnem zanosu. Njemu pa vse to ni -bilo damo. In sedaj je spet pastir na Osojah i-n rajši bi se v zemiljo vdrl, ko da bi ga tu videla Zidar im Manfredo.
Vedno huje mu je’ bilo v srcu, nazadnje se je glasno razjokal -ter stisnil čelo v travo. Ležal je dolgo. Medtem pa se je -pasla Liska proti lipi. Izbirala je travo, le najslajšo, in odrivala z gobcem rože. Kaj bi Liski rože! Zamaknjena v pašo se je pri-pasla -do dečka in začudeno dvignila glavo, ko je videla .zlate kodre med -travo. Nato je polagoma bližala -gobec tisti tako majčkeni glavici- človeka, ki je bil še otrok, pa tako dolgo njen pastir -prejšnja- -leta in je ni tepel nikdar, ter -pričela lizati tiste zlate, zlate kodre. Tine se je dvignil -sun-koma. Zagledal je gobec, velike, strmeče oči nad seboj. Kri mu je udarila v glavo. Stisnil je prste v pest in udaril z vso- močjo y velike nosnice. Liska je plašno zamomljala in zbežala proti čredi nazaj.
Takoj nato ga je zaskelelo v srcu. Spomnil se j-e, da je udaril Lisko prvikrat. Tri leta jo j-e pasel nekoč. Bila je vročina in Liska je 'bezljala, pa je ni tepel. Zahotelo se ji je detelje, šla je v škodo-. Mati j'e povrnila škodo, on je bil kaznovan, Liske pa mi tepel. Najlepša je bila med govedom na gmajni. Nekoč ji je zvonec obesil, iki so mu ga zavidali pastirji in kr-mil jo j-e včasih s kruhom, ki ga je nosil za deseto in peto uro s seboj. Včasih je oponašal mukanje in 'le Liska je dvignila glavo ter mu odgovorila in puhala potem soparo iz velikih nosnic.
Konec .počitnic pa bodo prodali Lisko, je rekla mati, da bo on preskrbljen za drago leto. Bridko se mu je storilo. »Tepeš jo, ona pa te bo redila!« Morda pridejo na vrsto še Rjavka, junec im teliček črnec, ki tako radostno skače po rebri. Gospod, zato, da bo gospod, ki ga bodo pozdravljali vaščani, pred katerim se bodo odkrivali pastirji.
Pa pravijo, da je bil Gregorčič pastir in morda celo Prešeren. Začel je premišljevati .
Njegovi tovariši na gmajni? Bojč se ga zaradi tega, ker mu j-e določeno postati gospod! Ko pa ne bodo pastirji več, bo njihova pot v Ameriko, v Kanado, Argentino, v tovarne im še v trboveljske rove. Razkropili se bodo kot čreda im za nobenega izmed njih ne bo muzike po vrtovih, gledališč in nogometa. V bedo in brazu-pje bodo odhajali vsak svojo trnjevo ,p>o-t, vsak v svojo smer kot razkropljena čreida.
Misel je šla Tinetu v daljno bodočnost in se mu spovračala spet v sedanjost. Menil je, da sliši govoriti svoje včerajšnje tovariše in tovarišice.
»Igrali smo -se s tebo-j, Lojzek Tomažinov, J arniko Hostnikov, Majdiča Svetlova im drugi, 'ti ipa hodiš sedaj z dviignj-eno gla-
vo zato, ker se je iz ljubezni mati odločila, d-a žrtvuje zate Lisko, polje do hiše in stibe.«
V lipi je igrala muzika tiho, tiho, nič'kričeče kot v mestu. Igrala je iz dela, in čebelic sto in sto. Vse so pa kot ena in med ene je tudii med druge.
Tine je mislil pod visokim belim čelom. Iz gmajne se je porajala misel, zanj vsa nova in lepa, misel o pastirju, ki je
SFINK,S:
V ognjenem žaru
V ognjenem žara sonce plameni, v gorečih rekah zlij a se čez svet, težak, tesnoben nebes se topi, puhti, gori — kot strop jeklen, razgret.
Ves svet odeva siva plast prahu: gore, doline, hiše, drevje — vse je kakor potopljeno v vkletem dnu, od koder ni rešitvene steze.
Po cesti grem, vdihavam prali, liencin, kot rože, žita, trave kraj poti — a upam, upam, da iz visočin pod noč zvezde mi orose oči.
velik in vendar ni gospod. Na zlate -kodre se je usipal zlati prah iz cvetja, z lipe.
»Liska, Liska!« je zaklical. Liska je dvignila glavo in prikimala zadovoljno.
»Popoldne pa bom gn-al na Močila, kjer pasejo Lojzek, Janko in Majdiča Lri drugi. Pripovedoval jim bom iz šole in knj.iig veliko, veliko.«
Opoldne je obiskal bolnega pastirja Pavleta, ki je ležal v vročici.
»Glej, Pavle, zlatic sem ti prinesel z gmajne, po kateri ti je gotovo dolgčas. Popoldne pa pozdravim tovariše. Pasel bom jaz zato, d-a se pozdraviš, veš.«
Pavle se j-e nasmehnil. Bohre oči študenta so se spojile z očmi pastirja tiho, tiho.
Dobro ga je dal. — Dva trgovca sla se prepirala, kateri je bolj zvit in prekanjen. Slednjič reče eden: »Prej te jaz že desetkrat prodam kakor bi mehe enkrat!« — Drugi mu pa odgovori: »To ti rad verjamem, saj za tebe bi tako nobeden nič ne dal.«
*
Mož se izgovarja. — »Kaj je pravzaprav vaš mož, gospa Pepca?« — »Iznajditelj.« — »Kaj pa išče?« — »Vedno nove izgovore.«
S plamtečimi očmi in naježenimi brki, ro-
ke skrižema na hrbtu, je hodil v svoji pi-
sarnici dolgo, dolgo okoli mize. Tub tol
je in mislil na vse strani, zakaj stvar bi se
utegnila tudi krivo končati.
Slednjič je dognal vse na čisto. Poklical
je enega izmed samostanskih pisarjev ter
mu ukazal, naj si prav lično ošili gosje
pero in vzame iz omare najlepšo polo per-
gamenta. In ko je bil pisar pripravljen za
(lelo, se je -postavil gospod Sluteman v ju-
naški ustoip pred miz-o in začel narekovati:
»Razsodba v zadevi jezikave gospodinje...«
Premolknil je in dejal z navadnim glasom:
»Prastar za ime pusti prazen, ga bo dodal
gospod Henrik, ko bo podpisal sodbo.«
Potem j.e spet uradno narekoval: »In no-
ntine Reverendissimi et Celsissitmi Primci-
pis Praepositi Heinrici de Berhtesgaden se
s tem pravnoveljavno razsoja: Ker iimeno-
vana gospodinja jezikanja iin ujeclainja za,-komskemu možu nikakor noče opustiti, naj
ji birič kamen jezikanja obesi okoli vratu
in naj jo na veliki praznik po maši celo uro vodi -po ulicah, v ponovnem primeri pa dve uri, in tako tega vedno za uro več.«
Gospod Sluteman se je odduškal. Potem
je narekoval še običajni konec razsodbe in nato ves izčrpan omahnil v naslanjač.
Ko je bil gospod Henrik pospremil predečo skozi pisarnico do stopnic in se vrnil, S<J položili predenj razsodbo, da bi jo podpisal. Dostavil je ime »Ceciliae Shlutema-nae« v presledek in podpisati. Gospod Šl-u-tomain j-e ponosno izbočil -prsi; prošt se j-e Pa smehljal, ko je rekel: »To bo vašo so-
progo dobro ustrašilo! Upam, da boste imeli mi.r za dolgo časa!
Uro pozneje se je prednica z dvema strežnicama oglasila v šolarjevi hiši. Prišle so po Zefo, da bi jo zaradi primerne nege spravile v samostan na Nunski gori. Topo in brezvoljno je brez besede in vprašam j a pustila bolna, strta žena, da so delali z njo, kar so hoteli. Tem lrolj obupana in v skrbeh je bila pa Gitka. Kaj bo z Lipčetom? Sed bo, so- dejale, z materjo. Pa z Obema kozama in kokošmi? Kdo bo skrbel za čebele im stražil hišo, delal m.a vrtu itn kosil? Saj ona sama bo talko malo utegnila: en dan bo morala prebiti pri svakinji in vsak naslednji dan pri bratu. Rekle so ji, naj se -pomiri, -go-sipod Henrik je poskrbel za vse.
Zefo so -prenesli na nosilih v samostan in jo spravili v majhno prijazno celico. Lipce se jie hitro sprijaznil z novim domom, ko je videl veliki, skrbno obdelani vrt im visoki zid okoli njega. Ko je kmalu ipotem Zefa ipovpraša-la za fantom, ga že ni bilo -nikjer. Po dolgem iskanju so ga našli na vrtu; čepel je na nabrežju majhnega ribnika in obmetaval s kamenčki -postrvi, da so prestrašene švigale sem im -tja.
Gitko je čakalo v predničnti sobi čudno presenečenje. Da naj gre brž h gospodu Henriku, se je glasil uikaiz; a predem odide, naj se napravi v novo Obleko, iki jo je bil poslati zanjo gospod -prošt.
»Todla poglejte vendar, gospa mati,« je šepetalo- dekile, »saj, sem že v svoji pražnji obleki. Ne potrebujem drage.«
Ne prijazno prigovarjanje me resne besede je niso mogle omečiti, da 'bi se -pre-
oblekla. Samo odkimavala je z glavo in se branila z rokami; iz prestrašenih oči se ji j-e udirala solza za solzo.
Tudi h gospodu Henriku, 'kamor jo je pospremila prednica, ni šla rada; ostala bi rajši -pri svakinji.
Ko je stala potem, v proštovi sobi, ni odmaknila pogleda s tal im je drhtela, kakor bi prezebala v snegu. Gospod Henrik jo je prijel za roko, potegnil k sebi in jo- začel prisrčno tolažiti. Seveda jie hudo, kar je zadelo Volfrata in Zefo. Vendar ne sme obupati; Zefa je v dobri oskrbi in bo gotovo ozdravela. Toda kaij bo medtem z njo samo? Doma ne more ostati. V samostanu na Nunski gori ni več prostora in v Šentjernej sko samotorico ji je -po cerkvenih postavah prepovedano stopiti.
»In vidiš, otrok moij, v njegovi stiski sem Volframu obljubil, da bom poskrbel za njegove ljudi. Za Zefo sem to že -napravil.«
Hvaležno ga je pogledala.
»Misliti pa moram tudi na tebe. In glej, zdaj bi vedel nekaj pripravnega zate, pri sestrah kamonisinjah Salzburgu.«
Gitka je od strahu prebledela.
»Kaj meniš, no?«
»Prelepo prosim, gospod,« j-e zajecljala s pojemajočim glaso-m, »dovolite mi ostati cloma. Umrla bom od strahu, če ne bo-m za vsak dan vedela, kako gre svakinji in bratu.«
»To boš izvedela. Saj odhajajo sleherni dan naši čolnarji in tovorniki iz solarne v Salzburg. Po njih ti bom pošiljal vsak dan glas, prav gotovo!«
»Prosim, gospod, prosim, pustite me tu! In če že -ne smem ostati v naši hiši, glejte,
saj grem rada tudi služit. Res sem bolj drobnega života in rok, toda delati znam vendar kakor prava dekla.«
»Tako? In kaj bi dejal tvoj, 'brat? Saj. ni tlačan, ampak svoboden mož. Mar -naj ga v njegovi nesreči boli še to, da -mora njegova sestra služiti?«
»Delo me ne bo osramotilo, gospod! Saj je delal tudi brat vse svoje dimi.« Potem ji j-e šinila v glavo misel, ki jo j-e z burno naglico izpovedala: »Gospod! Ako bi bilo 'potrebno, .plamšariti bi tudii znala, mogoče bi me vzel Eger na svojo planino v Rdečino.«
»V Rdečino?« je menil gospod z otožnim glasom. »Ne, otrok moj, to j-e zate pretežek posel. In vidiš, obljubil sem tvojemu bratu, da bom poskrbel zate. Ali hočeš, da me bo ujel na laži? Ali pa sem ti storil že toliko hud/ega, da m.i ne zaupaš več?«
Gitka je v brezupni boli umolknila.
»Jeli, saj sprevidiš? In če že poskrbim zate, bom storil to tako, da se bo obrnilo vse na dobro im ti služilo v srečo. Saj ti moram biti hvaležen, ker si toliko dobrega storila za mojega lovca . . .«
Tedaj si je z rokama zakrila obraz in krčevito zaihtela.
Prednica je hotela dekle pomiriti. Toda gospod Henrik jo je zadržal. »Pustite otroka, naj se izjoče.« •
Tišina je Gitko vznemirila; nehala je plakati in roke so ji omahnile.
»Poglej, Gitka, dobro delo terja zahvalo. Če se pa zahvale braniš, bo Hajrmo siko-ro moral misliti, da se kesaš, kar si zanj -storila.«
(Dalje prihodnjič)
Južnokoroška mlekarna (UKM)
v službi kmetov in potrošnikov
Pri novogradnji Južnokoroške mlekarne delujejo do 70 tisoč litrov pitnega mleka v Celovcu sta bila dva vidika merodajna:	in svežih mlečnih izdelkov. V stroju za ma-
racionalna predelava mleka celovškega slo lahko predelajo 1000 kilogramov suro-okraja in preskrba potrošnikov glavnega vega masla na uro in 130 tisoč litrov mle-mesta in jezerskega področja z mlekom in ka v prahu.
Dnevna zmogljivost obrata za mleko v prahu znaša 130 tisoč litrov. V silosih je po 60 tisoč litrov posnetega mleka ali sirne vode (sirotke), ki jo v dveh parnih napravah zgostijo in na dveh sušilnih valjarjih posušijo. Premešani in precejeni mlečni prah naj bi omogočil zlasti našemu kmetu pitanje z bogato redilno hrano.
Ta zgradba je rezultat sodelovanja številnih tvrdk. Samo najboljše in najsodob-
Dic Baumeisterarbeiten oblagcn der ARGE UNIVERSALE Hoch- und Tiefbau AG — Stadtbaumeister Dipl.Ing. ANTON KOSCHAT, Klagenfurt
mlečnimi izdelki najboljše kvalitete. Sem prištevamo predelavo mleka, ki ga ne porabijo kot pitno mleko, surovo maslo in sir.
Zato so zgradili obrat, ki bo zmogel spraviti na trg odlično mleko, prvovrstno surovo maslo in mleko v prahu. Take zahteve more izpolniti le mlekarna kot industrijski obrat, ki omogoča racionalno delo in z njim povezano znižanje stroškov, nepretrgani delovni proces in možnost povečanja obrata. V obratu samem pa je treba postaviti najsodobnejše stroje, katere je moč dobiti na svetovnem tržišču.
Pri gradnji so uporabili najnovejše izsledke gradbene tehnike, jeklarske, izola-torske, toplotne in klimatične tehnike. Mlekarna lahko na dan pasterizira s stroji 100 tisoč litrov mleka, nizko ohladijo in napolnijo v steklenice in zavojčke z zaščitniki proti svetlobi, tako da je kvaliteta za-sigurana, ali pa predelajo v posebne izdelke, kot mleko in domač sir (skuto). Mlekarna prideluje z ustrezajočimi stroji poleg pitnega mleka, surovega masla in domačega sira, tudi posebno mleko, kot n. pr. jogurt, sadno mleko, smetano, masleno mleko, dietno masleno mleko itd.
nejše, ki delajo po najmodernejših izsledkih tehnike, so bile zaposlene pri gradnji te modeme mlekarne, zaradi tega jih navajamo poimensko v zraven stoječi tabeli za tvrdke. S svojim delom so bistveno doprinesle h gospodarskemu napredku kmetov na področju južnokoroških mlekarn, pa tudi za čez 100 tisoč potrošnikov, ki dobivajo mleko in mlečne izdelke najboljše kvalitete.
Novo poslopje je pristni most med mestom in deželo, v službi kmeta in potrošnika.
Planung und Ausfuhrung:
Arch. Dipl.-Ing. FRIEDRICH TRAUTMANN, MiIchwirtscha£ts£onds,
Arch. DipL-Ing. ROLF HAAS, Klagenfurt
Statik:
Dipl.Ing. WILLIBALD RABITSCHNIG, Klagenfurt M aschinenbera tung:
Dipl. Ing. FRANZ NOVAK, MUchsvirtschaftsfonds
Elektrotechnische Planung:
Ing. RICHARD DUELLER, Villach Wasserversorgung, Kanalisation:
Diipl.-Ing. Dr. techn. KURT HEILIG, Wien
Baufiihrung:
Arch. Dipl.-Ing. ROLF HAAS, Klagenfurt
Ortliche Bauleitung,
von Arch. Dipl.-Ing. Rolf Haas bestellt:
Ing. HUBERT EGGER
Kunststeinarbeiten:
FERTIGTEIL- UND BETON-WERK VoLKERMARKT Erbeschnig-Rohrs Betonsteine — Baustoffe
Terrazzo
VoLKERMARKT, Tel. 455
SCHRACK
E. SCHRACK, EL.-AG., WIEN, XII.
TECHNISCHES BURO KLAGENFURT Rosentaler StraBe 15 o. Tel. 7T-2-21 Serle
Auch in diesem Neubau die besvahrten
PURATOR - KLARANLAGEN
vem osterreichischen Abwasser-fachmann konstruiert — ausgefiihrt vom BETONWERK DIPL. ING. WILHELM WOLSCHNER Handel mit Passavant-Artikeln KLAGENFURT, BahnstraBe 87, Telefon 82-5-43
Luftungsanlagen:
PFRIMER & MOSSLACHER
Zentralheizungen — Sanitare Anlagen — Gas- und Wasser-leitungsinstallationen — Orts-wasserieitungen
KLAGENFURT, AusstellungsstraBe 3,
Tel. 82-2-45, 84-5-25
Odgovornost so nosili gradbeni in strojni oddelek mlečnogospodarskega fonda na Dunaju z arh. dipl. inž. Fridrichom Traut-mannom ter arh. dipl. inž. Rolfom Haa-som iz Celovca, za opremo strojev pa je poskrbel dipl. inž. Franz Novak od mlečnogospodarskega fonda. Pri gradnji in pri opremi je bilo glavno vodilo največja var-čevalnost in smotrnost obrata. Prvič se je zgodilo v Avstriji, da so zgradili mlečni obrat, pri katerem so porabili več denarja za strojno opremo kot za zgradbo, ker ima pridelava absolutno prednost.
Zmogljivost mlekarne znaša 100.000 1, lahko se pa še poveča. Ukrepi so že tukaj. Cevi za tretjo delovno progo k dvema dosedanjima so že vgrajene, tako da je treba postaviti samo še tretji Pasteurjev stroj, ki bi povečal zmogljivost obrata za tretjino dosedanje proizvodnje.
Obrat ima tri oddelke, mlekarno za pripravljanje in pošiljanje pitnega mleka, surovega masla in mleka v prahu. Sedaj pri-
Baumeisterarbeiten:
ARGE UNIVERSALE
Hodi- und Tiefbau-AG KLAGENFURT
DIPL.-ING. ANTON KOSCHAT KLAT iURT
Der GEBRANNTE ZIEGEL — die Grundlage guten Bauens
ZIEGE1FABRIK
STRAUSSHOF - VVOLFGANG RUESS
Lieferung der Deckensteime: BETONLVERK SEMMELROCK KLAGENFURT, Welzenegger Zeile, Telefon 84-6-20
Ausfuhrung der Kalteschutz- und Warmeschutz-isolierungen an samtlichen Rohrleitungen und Apparaten mit Alu-Blechmantel:
Dipl. Ing. G. VOGEL - lsolierwerke
Induštrieisolierungen — . Larmbekampfung und Raumakustik
KLAGENFURT, RaiffeisenstraBe 8,
Tel. 84-5-51 und 85-9-29
Samtliche Maler- und Anstreicherarbeiten sowie die gesamten Spezialanstriche des Molkereibetriebes konnten durch anerkannte Fachkrafte aus der seit sechs Jahr-zehnten zu einem Begriff fur grundsolide Facharbeit geivordene Firma Scarsini ausgefiihrt werden, die auch hier mit ihren Mitarbeitem wieder die in sie gesetz-ten Envartungen iibertraf.
E:
:	"ispersio.
•	,n n	a	n	s i l/	f
S #*■	H	3 i flf	f
*	U &	II	II i 11	I
.. . . . _ __ ___________________
klagenfurt, koningsbergerstrafše 20, tel. 851 74
VVsppen der
Lmde$hauptstadt
Klagenfurt
ve r11 k h e rt im Jahre1?56
m
Hechenleitner & Cie,
Ausfuhrung der gesamten Heizuingisamlagc
Najmodernejša mlekarna Avstrije v Celovcu otvorjena
Predsednik Spodnje koroške mlekarne Anton M1 o c k i je ob otvoritvi nove mlekarne pozdravil dolgo vrsto častnih gostov in nato podal kratek zgodovinski pregled razvoja te skupnosti.
Deželni svetnik Herbert Bacher je izrekel čestitke in pohvalo deželne vlade.
Predsednik gospodarske zbornice dipl. inž. Werner Pfrimer je nakazal pomen te stavbe v gospodarstvu Koroške. Govor predsednika kmečke zbornice OR Stefana Sedata je obravnaval pomen nove mlekarne za koroško kmetijstvo.
Novo mlekarno je blagoslovil stolni prošt dr. Bugelnik.
V slavnostnem govoru, ki ga je imel minister za poljedeljstvo dipl. inž. dr. Karl Schleinzer je obravnaval aktualna vprašanja kmetijstva.
Nato so vsi navzoči ogledali novo mlekarno, ki bo v korist vsej spodnji Koroški.
Ploi tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84.3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švico 25.— šlr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N din, za U. S. A. in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Moharja v Celovcu, Viktringer Ring 26.	..	-