(« koriall delav-^ _jal|udetva. Uelav-10 opravidenl do
1« kar produclrajo.
^Th»» P»P«r <*• voted to tho interests of the working cIm«. Work-oro are entitled to all what thoy produce.
Stev. (No.) 260.
InutMia« ••oond-#i»m matter, Dm. f, 1907, »t tb« pmt offio* ■ "' und« tb* Act *f Ooogreaa of M »rok Srd. 1H79.
Office: 2146 Blue laland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na številko v oklepaju-ki ee nahaja poleg vašega naelova, prilepite* nega epodal ali
na ovitku. Ako (26!) |e Številka . . tedaj vam e prihodnjo Številko našega lieta poteče naročnina. ProeU mo, ponovite Jo takoj.
Chicago, 111., 3. septembra (September) 1912.
Leto (Vol.) VIL
Delavski dan in kapitalistični dan. Lopovska denuncf jacija.
Delavski dan obhajamo prvi K|ljek v septembru. Kapitalistični dan je določen torek 'po prvem ponedeljku \ petem bru.
«Na delavski dan se delavstvo ponosno trka po prsih, češ, tudi mi delavci smo ljudje! fNa kapitalistični dan pa gla-Ejsjo milioni poštenih delavcev ia kapitalistične interese in zoper svoje lastne koristi. Pri tem pa se I kapitalisti zaničljivo smejejo, ieš. kako nespametni, nerazsodni iji zaslepljeni so vendar delavci.
| Vinteresu kapitalistov je, da ^se nadaljuje sedanje izkoriščanje ; delavcev, ki so pri tem ogoljufani [ za štiri petine njihovega zaslužka. L V interesu delavcev pa je, da se to krivično izkoriščanje Čim pre.i konča .
Izkoriščanje delavcev po kapitalistih je bistvo in delo kapitalizma. Vsied tega sc bo izkoriščanje toliko časa nadaljevalo, kolikor Čai«a bo obstajal kapitalizem.
Kapitalisti so slabi po številu Njihovi glasovi niso zadostno številni, da bi mogli nadaljevati •"izkoriščanje samo eno uro.
Izkoriščanje se vrši z dovoljenjem in pomočjo delavskih glasov samih. Delavci odidejo na volilni dan na volišče ter oddajo svo je glasove za kapitalistične kandidate !
L, Xa ta način kontrolirajo kapitalisti vso javno moč in oblast.
^ Kad?r rabijo javijo moč in oblast v zatiranju delavcev, zakaj se delavstvo pritožuje? — saj je vendar glasovalo za zatiranje. 1 Kad;ir kapitalistični sodnik izda uradno prepoved zoper delavstvo, zakaj se delavci jeze? — Ali niso sami glasovali za tega sodnika ter mu s tem dali dovoljenje' i Kadar gospodarska^ kriza divja med delavci ter žene in otroci prosijo kruha, zakaj si delavci — očetje rujejo lase od skrbi? — Saj so vendar sami glasovali za kapitaliste, ki provzročujejo kri-|ie!
; Kadar predsednik ali guverner i žaukaže milici ali vojaštvu stre ljati na delavce ter tako pomaga kapitalistom prisiliti delavce nazaj v stari jarem izkoriščevanja zakaj delavci preklinjajo? Ali ge niso sami posadili na to mesto!
Kadar odslovi vas "boss" ter vam tako d vzame vsa sredstva za življenje, zakaj moledvate, da se je vam zgodila krivica!? Glasovali ste za kandidate vaših delodajalcev ter s tem odobrili njihovo početje!
Zdr. države so ljudovlada ali republika. Večina ljudstva torej odločuje v v«eh javnih zadevah. Delavci tvorijo veliko večino, torej se v državi tako vlada, kak<*r delavci določujejo s svojimi glasovi. Iz tega je jasno, da so delavci Z. dr. gospodarji svoje usode.
i Delavci dobijo, za kar volijo. I Dokler bodo delavci glasovali ta izkoriščanje, kroglje, sodnijske prepovedi, brezposelnost in slabe lase. toliko časa bodo vse to tudi dobivali,
k Kadar bodo delavci nehali glasovati za interese svojih nasprot Bikov ter začeli glasovati za svoje last ne koristi, bodo vse nadloge izginile, kakor zgine megla, ko P°sije solnce. Tedaj hO socializem ta<vel svoje delo.
T>rnge rešitve ni!
Demokratska. republikanska m nova progresivna stranka dobivajo denar za svoio volilno borbo od kapitalistov. Zato pa te stranke delujejo za interese ka pitalistov.
Socialistična «franka dobiva
podporo za svoj volilni boj od delavskega razreda; zato pa strauka tudi deluje za interese delavskega razreda.
Hcpublikanska, demokratska in napredna stranka* se potegujejo za nadaljevanje izkoriščevanja, zatiranja delavstva potom vojaštva, sodnijskih prepovedi zoper delavstvo, brezposelnosti, revščine, otroškega dela «in vseh drugih nadlog, ki danes tarejo delavca.
Socialistična stranka se bori za odpravo kapitalizma, torej tudi za vse, kar izvira iz rjega.
Krik in gonja, katero slišimo in vidimo v zagovor uničevanja trustov, sta znamenje umiranja srednjega razreda. Mali kapitalisti v srednjem razredu hočejo u-ničiti truste .da bi potem sami tem lažje izkoriščevali delavski razred. Glavni dobiček od izkoriščanja sedaj vlečejo trusti.
Ali porueji za vas kako razliko. ako nosi handit. ki vas oropa, pušktf iti revolver? Gotovo ne!
Za delavca torej ne pomeni nobene razlike, če zmaga Taft, Wil-s*>n ali Roosevelt* Nej zmaga kte-ri izmed teh hoee, delavci IkmIo še naprej izpostavljeni staremu izkoriščanju.
Colninsko vprašanje, denarm vprašanje, objavljanje poslovan-ja trustov. razbijanje trustov in druge take zahteve kapitalističnih politikov so samo vprašanja, kako razdeliti veliki plen, katerega je ugrabil kapitalizem delavcem.
Nobena teh zahtev ni v korist delavskega razreda, l&dina stvar ki mora prinesti delavstvu stalno odpomoč je skupno lastovanje in kontroliranje sredstev za izdelovanje in razpečavanje namesto sedanjega izkoriščanja.
Da pa se to doseže, si mora delavski razred osvojiti vlado .
Potem bo pripadala vrednos' dela onim. k; izvršijo potrebno in koristno duševno ali telesno delo.
To pa *e da doseči edino s tem. da glasujejo delavci za soc. kandidate.
Dokler bodo delavci glasovali za kapitalističen tiket. toliko Ča-«a bo volilni dan kapitalistični dan.
Kadar pa bodo delavci volili socialistični tiket, tedaj pa bo volilni dan postal velCpomemben delavski dan.
Ta čas ni vee tako daleč. Bliža «e neprestano! Kakor hitro se de, lavec prav zave svojega položaja začne glasovati za socialističen tiket.
Na tisoče delavcev je našlo pravo pot. Na tisoče jih prihaja na to pot dan na dan!
Na podlagi sedanjega napredka lahko trdimo, da nam ne bo treba več dolgo čakati, ko se bo delavstvo zavedlo in naredilo volilni dan — delavski dan.
Socializem «veruje v delo. Na podlagi tega hoče vse tako urediti ti, da bo dobil vs*ak brezposeln človek lahko delo ter uveljavil svoje zmožnosti. Ker bo vsakdo dobil, kar bo zaslužil, ne bo nič ostalo za izkoriščevalce, katerim ne bo preostajalo nič druzega
kakor: delo ali stradanje I e •
Socializem je zaščitnik starosti, ker hoče za vse stare ljudi.i preskrbeti penzijo. Kjer je prijel do zadostne moči. je to že sedaj storil ; ko pa pride do popolne moči, ne bo treba starim ljudem iti v sirotišnico, marveč bodo lahko živeli brez skrbi za vsakdanjost tam, kjer bodo hoteli.
Socializem hoč<» dati vsakomur vse, kar komu pripada.
Podle duše skušale preprečiti Kristanu izkrcanje v New Yorku, toda blamirale so se do uses.
Lopovi najniije vrste, ki imajo ¿o od nekdaj svoja gorka gnje-zda v New Yorku, skušali so zadnjo soboto na infamni način preprečiti sodrugu Etbinu Kristanu vstop v Zadinjene države s tem, da so da denuncirali pri naseljniških oblasteh menda kot hudodelca, ali kali. Nesramnim denuncijantom je pa sijajno ispodletelo; sodrug Kristan je po kratkem zaslišanju prod posebnim našeljniškim preiskovalnim odborom bil oproščen nakar se je podal med hrvaške so-druge, kteri so ga nestrpno čakali.
Tozadevna vest, ktero je objavil včeraj "Chicago Daily World" — in ktera najbrž izvira is "Associated Press", se glasi (seveda v prevodu):
"AVSTRIJSKEMU SOCIALISTU DOVOLJENO V ZEDINJENE DRŽAVE."
New York, Sept. 1. — Etbin Kristan, urednik in socialistični predavatelj is Austrije, kteri je dospel s parnikom Austro-Američane "Kaiser Franz Joseph I." v soboto iz Trsta in kteri je bil poslan na Ellis Island is vzrokov, ki so jih njegovi prijatelji le s teia-vo doznali, je bil danes izpuščen. Dovoljeno mu je bilo na suho šele potem, ko ga je zaslišal posebni naselniški «preiskovalni komite glede njegove pozicije in karakterja. Zadržanje Kristana, kteri se je pripeljal v drugem razredu, je povzročilo nqjco pismo, ktero je bilo po slano na naselniške oblasti in v kterem je bilo rečeno, da je Kristan prebil štiri leta v zaporu v Avstriji radi nekih bojev s policijo. Po. izvedeti se pa ne more, kdo je pisal tisto pismo."
Podla, črna, lopovska duša, pa naj bo Slovenec ali Hrvat, se je torej poslužila za vratnega, pismenega denuncijanstva. Strahopetni lopov, kteri najbrž ni podpisal niti svojega pravega imena, se ni upal osebno pred ob^ti, da bi tožil Kristana radi njegovih "zločinov" (!!!), ker je vedel, DA LAŽE, PRAV NESRAMNO LAŽE!
Sodrugi širom Amerike! Ta infamni čin newyorskih propalic, ki so se že davno prodale kapitalističnim pijavkam najnižje vrste vas ne sme niti najmanj motiti. Sodrug Etbin Kristan, kteri je danes v naši sredi, ne potrebuje nobenega zagovora od strani zavednega delavstva tokraj ali onkraj oceana z ozirom na to podlo denunci-janstvo; njegovo delovanje in njegove zasluge za delavstvo na Slovanskem jugu so sameobsebi najsijajnejši zagovor. Zato, ker je so otalist — zato, ker je neustrašen zagovornik delavskih pravic s pere sem in besedo — zato ima nasprotnike—knkor jih imamo vsi — zato ;a denuncirajo in zato se ga boje in trepečejo pred njim!
Sodrugi! BOLJŠE REKLAME za Kristanova predavanja naši zagrizeni sovražniki niso mo^li narediti, kakor so jo naredili s tem podlim činom. Nezavedni jugoslovanski proletariat v Ameriki bc šele sedaj spoznal njih nečuveno propalost in lopovstvo. Z mržnjo in globokim preziranjem se bo obrnil od njih. Deluite torej, da bo do shodi sodr. Kristana tem večji in vspešnejši; podvojite vse svoje sile. da sodrug Etbin Kristan doseže na predavateljskem potovanju med našim narodom v Ameriki rekord nad vsemi predavatelji i r Evrope, kar iih ie že kdaj obiskalo ameriški proletariat.
TO NAJ BO VAŠ ODGOVOR NA NESRAMNO DENUNCI-JANSTVO V NEW YORKU!
TELEGRAM "PROLETARCU".
New York. 1. sept. — Kristan danes srečno dospel. — Pershak.
Pravica kapitalizma.
testo se slini, da so ljudje nasprotni socializmu zato, ker hoče isti vzeti kapitalistom pravice. Pri tem se pa ljudje nikdar ne vprašajo, ali so se kapitalisti sploh kedaj brigali za pravice kakega drugega kakor svoje.
Za profit kapitalisti uničujejo gozdove, provzročujejo povodnji, v katerih potone na stotine ljudij. Za profit zidajo nevarne nasipe, ki so razmaknejo ter zahtevajo nove stotine človeških žrtev.
Za profit gradijo slabe ladije, v katerih bi se često graditelji sami ne upali voziti. Ladije se potapljajo z reveži v medkrovju, pri tem ko se "gospoda" iz prvega razreda skoro vselej vsa reši.
Za profit vzdržujejo železniške družbe nevarne železnice, kajti ubiti vsako leto 7000 ljudij je veliko ceneje kakor preskrbeti varen tir, vozove in druge za varnost potnikov potrebne priprave.
Za profit se gre v, rudnikih, kjer nenasitni oderuhi ne škropijo smrtnonosnega prahu in ne skrbijo za varne električne naprave, ker se jim vidi smrt rudarjev cenejša kakor pa škropiti prah ,rabiti silo stisnjenega zraka in druga varnostna sredstva.
Za profit ne preskrbe pocestno-železniške družbe dovolj vozov, da morajo vsled tega trudni delavci viseti na karah in biti natlačeni v karah kakor sardine v škatlji.
Zaradi profita ne poskrbe varnostnih naprav pri nevarnih strojih. vzdržujejo nezdrave delavnice in tovarne, kjer pada na stoti-
ne delavskih žrtev dan na dan samo zato, da je nenasičena brezmejna samopašnost tvorniških lastnikov.
Za profit podkupujejo sodišča in oblast va, da delavci ne morejo zahtevati primerne odškodnine za poškodbe.
Za varstvo profita so organizirali armado, milico, preštevilno policijo, privatne tolpe profesionalnih izzivačev, pretepačev in morilcev za moritev delavcev, ako ti zahtevajo malenkostno izboljšanje svojega skrajno slabega položaja.
Zločinstva, ki so se izvršila na račun profita, bi obsezala na mi« lion strani. Zakaj sc potem delavci {potegujejo za pravice kapitalistov? Ali se niso kapitalisti sami ponižali na tako sramotno nizko in podlo stališče, da nimajo nobene pravice do nadaljnega obstoja v Človeški družbi?
Nezavedni delavci se potegujejo za pravice in obstoj kapitalizma, dasi kapitalizem Se nikoli ni upošteval njihovih pravic, marveč jih je teptal v blato ob vsaki priliki brez vsakega ozira in n-smiljenja. Delavec, ki nasprotuje socializmu in se poteguje za pravice kapitalizma, se poteguje za ohranitev sedanjega mezdnega suženjstva.
interesi vsakega posameznega delavca, kakor tudi celega delavskega razreda, zahtevajo, da pokaže vsak mezdni delavec hrbet kapitalističnim strankam ter se pridruži armadi zavednih tovarišev — armadi socialistične stran-ke, ki je edina politična organizacija delavskega razreda.
Ostudno početje volnenega trusta.
V Boston, Mass., je distriktuo pravduištvo uvedlo porotno preiskavo zoper razne mggnate volnenega trusta v zadevi polaganja diuamita v času zadnjega tekstilnega štrajka v Lawrence, Alastf*.
Kakor že poročano, je |>olicija tedaj našla velike množine dina-mita pred hišami tujerodnih de lavcev, v raznih hlevih in drvarnicah. Našla ga je t tuli pred hišo, kjer je stanoval znani delavski voditelj Kttor. Cela vrsta štrajkarjev je bila tedaj v preiskavi zaradi tega in nedvomno bi bilo veliko izmed njih obujenih na ostro kazen, ko bi policija imela najmanjši- dokaz zoper štrajkarje v tej zadevi.
Kmalu po štrajku pa je prišlo na dan, da je dinamit polagal neki pogrebnki z imenom John J. Breen. I>okazi za obtožbo so bili tako očevidni, da ga sodišče ni moglo oprostiti, če tudi je stalo pod popolnim uplivom kapitali-stčnih mogotcev. Breen je bil ka znovan samo na denarno globo $500 .dasi bi mogel dobiti več let trde ječe po zakonu.
Slednjič pa se je našel človek v osebi distriktnega pravdnika. kateremu se je ostudno početje trustjanske klike zdelo le prekri-'ično in kršenje postav le presra motno. Ka podlagi raznih izpo-vedeb je upeljal porotno preiskavo zoper osti ml jene osebe. K pre-
iskavi so bili pozvani blagajniki šestih družeb, članic volnenega trusta. Pozvan jç bil tudi poštni mojster v Lawrence Louis S Cox ter stavbenik Kniest W. Pittnam. Ta slednji je izvršil samomor dve uri pred zaslišanjem. Njegov žalosten čin pač jasno priča, da člani trusta pri polaganju diuamita v času tekstilnega štrajka v Lawrence,. niso nedolžni.
Zaporno povelje je bilo izdano tudi za predsednika imenovanega trusta William M. Wood-a, ki je takoj poolžil pet tisoč dolarjev zahtevane varščine.
Kako in kaj se bo ta proces razvil, bo pokazaln prihodnjost. Zanimivih izpovedeb je pričakovati v procesu štrajkovnih voditeljev Ettorja in Giovanitti-ja, ki sta obdolžena sokrivde umora delavke La Prizze v času navedenega strajka. Proces se ima vršiti ta mesec. V preiskovalnem zaporu sta že skoro pol leta.
Večjih lumparij se industrijski mogotci menda ne morejo več posluževati kakor se jih poslužujejo sedaj v teptanju pravic do skrajnosti izkoriščevanih delavcev. Brutalna barbarska nasilja, podkupovanje, ostudne lažij, pričanje po krivem; to so sredstva, katera uporablja kapitalistični razred v tlaécnju in zasužnjevan-ju delavskega razreda.
Kaj je napredek.
Staroveški in srednjeveški narodi so smatrali za napredek to,
da so svoje sosede polili in zasužnjili ter vzeli njihovo deželo. V resnici, ljudje niso imeli druge ideje o napredku kakor to, da so tekmovali s tujimi ljudstvi, jim tisiljevali svoje zakone, običaje in vero. Danes se v splošnem smatrajo za napredek nove iznajdbe. Po tem mnenju je človek izpolnil svojo vzvišeno poslanstvo, ako je iznašel novo sredstvo za kopičenje bogatstva za nekatere ljudij. ne oziraje se na to, da je pri tem izkoriščanih na tisoče ljudij. Človek je torej dosegel višek popolnosti, ako zna delati stroje.
Po našem mnenju pa bodo najboljši in največji napredek razmere, v katerih sc bo razvilo največje število duševno in telesno zdravih, dobro oblečenih, zadostno hranjenih, z lepimi in udobnimi stanovanji preskrbljenih, izobraženih, torej srečnih in zadovoljnih mož, žen i otrok; vera ali nevera, stroji ali brez strojev> mera za nepredek mora biti blagostanje in dobrobit vseh članov človeške družbe.
Socialisti na rudarskem kongresu
Te dni se je povrnil iz Evrope sodrug Adolf Germer, ki je kot delegat Združenih rudniških delavcev (IT. M. W.) skupno z dve» ma tovarišema zastopal svojo organizacijo na mednarodnem rudarskem kongresu v Berolinu.
Kakor se je Germer izrazil je socialistični duh prevladoval na kongresu in da je bilo več kakor 50% vseh delegatov socialistov.
Splošna (svetovna rudarska stavka je bila ena izmed najvažnejših vprašanj na tem zborovanju. Izvoljena je bila posebna komisija, ki ima preiskati, v koliko da bi' bila ta stavka mogoča. Z uspehi te preiskave so bo bavil prihodnji kongres.
Kot. nekaj značilnega za Evropo so po Germerjevem mnenju krščanske unije, od katerih ni bila nobena zastopana na kongresu. Te delavske organizacije vlada katoliika cerkev in se smatrajo za največje nasprotnice strokovnih unij v onih deželah, kjer eksi-stirajo.
"Alkoholni" trust za Wilsona.
Ameriški alkoholni trust, ki zastopa interese izdelovalcev in prodajalcev likerjev in drugih pijač, se je javno izrazil, da bo v bodočem volilnem boju po svojih močeh podpiral predsedniškega kandidata demokratske stranke. To pa zato, ker Wilsonovi nazori o alkoholnem vprašanju najbolj odgovarjajo interesom omenjenega trusta.
Ta trust je poslal na predsedniške kandidate republikanske, demokratske in napredne stranke posebne vprašal ne pole. Na te pole sta do sedaj odgovorila Taft in Wilson, Roosevlt ni odgovoril. Taft in Wilson sta skoraj enako odgovorila, a alkoholni trust nima nobenega upanja na Taftovo zmago, zato se je odločil za Wil-son-a.
Tako in enako zagotovilo zahteva vsak trust, predno prispeva za volilno kampanijo kapitalističnih strank. S tem se zagotovijo, da jih vlada ne bo nadlegovala pri njihovem oderuškem početju. Vsak kandidat ima že naprej zvezane roke in zamašena usta, zato ne more ničesar storiti zoper kapitaliste v korist delavcev, če bi tudi rad.	^
Socializem je zagovornik žene; — celo več kakor to. Socializem zahteva za njo vse pravice in priložnosti, katerih je in bo deležen mož. Pot «r1 ženska ne bo samo prijateljica, marveč tovarišica in sodružica,
• e
Svet se vrti naprej — luči nasproti.
Kristanovi shodi prihodnji teden.
Nedelja, 8. sept. — Pittsbnrg, Pa.: Dopoludne slovensko, popo-ludne hrvatsko.
Ponedeljek, 9. sept. i- Po možnosti v MeKces Rosks, Ph.
Torek, 10. sopt. — Clairton, Pa.
Sreda, 11. sept. — Monessen, Pa.
Četrtek, 12. sept. — Sharon, Pa.
Sobota, 14. sept. —Yonngstown,
O.
t f
II
P u O h E T A R E C
(PROLETAREC
UST ZA INTERESA DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lutaik ia izdajatelj
«•fotlotauika delavska tiskovna drsite v Chkifo. III.
fftrocaiu: Za Amarico $1.50 sa calo lato, 7Sc «a
valeč s premagancem. Na stotine delavcev je že izgnanih, a krivice se ne pojenjujejo.
Tatovi, tihotapci žganja, čeprav že večkrat kaznovani, «o sto krat bolj obvarovani pred izgo-
Razredni boj v VV. Virginiji.
E. V. Debs.)
VVest Virginiji se je zadnj noin iz Peterburga kakor polteni I Saa razvila prava vojna. Prebi __ _	delavci, ki branijo svoje interese valstvo Z. držav le malo izve o si
•.iuu;z.E,ropo$a«c.i«uio.$ia.poii.ta.|.u fc.	^ delttjo i(i de#etletja tuaciji, kajti W. Virginija je poi
in desetletja v Peterburgu.	strogo kontrolo premogovnih ba-
Na te skeleče krivice opozarja-	ronov, vsled česar poročevalcem
PQ/-VT TTT nT A XT I"10 vso javnost, na nase muke, na	ui mogoče zvedeti več, kakor je
Jt^KvJLllr 1 /V.lvI/\.rN trpljenje. Liberalne časopis-	l>o volji tamkajšnjih kapitalistič
|fi«< p0 dogovoru Pri tpr*m*mbi bivaliičm mmtUg nowga na$nanili tudi ¿¡TAM/ nasiut.
Owm4 aod p«biiahad evb«y Tuesday by I je se ne zmeni za nas, naše liste h11'1 mogotcev. iMtk Slavic Workmen'» Publishing Compssy | nam zatirajo."	Pre,)il ve« tednov med
' Ckkafo. Illinois. J__Povedali smo že na kakšen ua- West Virginskuni rudarji iu sem
Glasilo Slovenske organizacije «i« odgovorile oblasti na ob- «e aktivno vdeležil njihovega >gosi socialistično Zvezo v|npni klic delavstva. Delavstvo si | ^trajka, «> mi razmere dobro zna
je iz tega odgovora posnelo pri- ue tor Poznatn boj, ki ga bojuje-
______meren pouk in se še tesneje okle N° razni mogotci, kakor H. G.
r^r.Jick>r«Tratria« | nilo svojih organizacij.	Davis, Klkins in dr .izkoriščevalci
Ari ne le velikomestnemu de- namenom potlačiti uporne rudar-lavstvu na Ruskem se godi slabo, je, uničiti njihove unije, jih zbe-ravno tako trpi tudi poljedelsko gati ter narediti iz njih čredo delavstvo. Za veleposestnike ob nerazsodne živine, ki nima smi-
Jugosl
Ameriki._
■vmcmption hatbs: United State» and Caaada. M.SS a yaar, 7Sc lor half year. Foreign $3 a year, $1 for bal/ yaar. SCTSBTtsiNO «Atas oa agreement.
Pet dolgih let že je življenje
NASLOV <ADDREf^4
"PIIOLKTARttC"
2146 Klue Island ave. Chicago, 1111Baltiškem morju je postalo v za-|sla za odpor.
dnjem času vprašanje poljedel- Zadnjo pomlad, ko j»* dosegla
Boj ruskih dClflVCCV« skeKa delavstva zelo u pereče", konferenca med premogovnimi
Vsled vedno naraščajoče, neznos- h>odjetuiki in med rudarji v Člene draginje in vsled pomanjkan- velandu zvišanje, so se rudarjem
, , .	.	. .ja dela izseljevanje poljskih po vseh državah izboljšale plače
ruskih delavcev nepretrgana nit , .	, .. ,	, I KM • ;	-a • .1
trni" a T lien'e kriv ce m ke CCV V	pokrajinah I za 5%; izjema pri tem je bila
rpjenja. rpgenje, rivi mu e vedno večje. Izseljuje se v ind u- samo W. Virginija. Razni Klkin-so ruskim delavcem nekaj veak-L^^, „„.„,„ ¡„ v Ilotranjo«t L in ])avi8i „,r ,lnlRi haroni. ki
,!ffmAT_7._r"d'r!J0|Bu.ke. kjer je ie veliko prilike	prepevajo ogromne avote z« vo-
za delo. L. 1905 je postalo delav-	lilni boj republikanske, demo-
sko vprašanje tako pereče, da so	krat>ke in napredne stranke, so
morali najzakrknejši v eleposest	vedeli, da so njihovi rudarji v W.
niki ugoditi vsaj deloma delav-	Virginiji le slabo ali celo nič or-
skim zahtevam. Seveda so se že	ganizirani, zato niso hoteli nič sli-
na»e strankine organizacije, po litične in strokovue, mučijo nečloveško jetnike in izgnance, če so na sumu, da so socialisti. Zadnje mesece je pa vendar nekaj svetlobe oživelo to mračno sliko:
Čez nekaj časa maščevali z naj- šati o kakem povišanju svojih
v^ . .	,. m «v itz nt kal cult« nihihrevau * nuj* non u nnnrm hivikhi
linpozantin protest zaradi nedolz- . . .k.	. . , , ., , . . .
■ j. . 1 j ,	okrutnej^im preganjanjem de- rudniških sužnjev, «lasi sa bili ti
ne obsodbe socialno demokratic- ,	V* 1 i- 1 r a 11 Is 1
lavcev. Delavce, ki so bih toliko se preti omenjenim povišanjem
predrzni, da so zahtevali izbolj-	dosti slalme .plačani kakor dru-
šanje svojega položaja, so izgnali,	god, kljub temu, da so West Vir-
ali jih neusmiljeno postrelili, ali	g'nski rudniki eni izmed najbo-
jih pa pretepli tako, da so oatali	gatejših v Cniji.
za vse svoje življenje pohabljeni.	Položaj se je zasukal drugače.
. . .Domače delavce «o kaznovali ve-	kakor «o pričakovali premogovni
1 , zadnjih dogodkov .ie ru- heposestniki seten., da se privabili	mogotci. Deset tisoč rudniških
o delavstvo v neprestanem I gyoja p09egtva nemške kolo- sužnjev je stopilo na stavko. Ta aiavKovnem gibanju, k» se je pri-
iz južne Rusije. Pri tem so nepokorščina pa je rudniške pod-*a ° ^vse^ držav^z 1 ^•	I poms^pali veleposestnikom prote- jetnike naravnost podivjala. Za-
Ja v.8ej rz.a.VI vecJ|,ni 8 1 Urtantski pastorji, ki so lagali ko- prisegli so kruto maščevanje nad
tTniTIk 'b	/ onito, kako dobro življenj
zbudili atudrvof«jaanna7ava8epode ^^	baronih. I ga natimanjšega usmiljenja.
Poostrili so	ra/.oraranje jih je dolete \e da bi upoštevali skrajno
s 1o potem! Že čez nekaj tednov so bedne razmere rudarjev, katerim
nosti. Delavci ae bojujejo mirno |?PU8tili	S° ^^ V P^ ™	preosUjalo kakor ----- • • - J 'Idomovino, čeprav so morali pre- štrajk, ter bi skušali poravnati
nih poslancev, stavke |>o vseh večjih mestih o priliki krvavega klanja delavcev v lenskih rudo-kopih v Sibiriji in nad vse pričakovanje veličastno uspelo majsko alavlje.
s ko
jetnikov in vlade, odredbe proti delavstvu do skraj
tre-zno, varujejo se, da ue presto pijo postavno dol«
¡ritiVpirTrob!asiir,ali srje
neusmilieno delav,. in iib	^ P"J«b>hUi vse na najbrutalnejši način ter
delavec, ki niso bih prav me raz hih 7 vgemi mo^,čiiimi barharski-
\ajeni. Ali tudi ti niso zdržali mi su.(istvi prisiliti nazaj v ja-pobegnili so v svoje revne vasice, rpm
kjer so bli vsaj svobodni. ,	Rudarji, njihove žene in otroci
Gospodje baroni so pa sedaj po so bm ¡z>fnaIli iz kompanijskih teh izjalovljenih poskusih posegli barak K(,r jim na kompanjiskem po prav radikalnem sredstvu. t'-Lvftu ni bilo dovoljeno ostati, so peljali so kitajske kulije! Ze po ^ zhrHli na pobočjih, ki niso last zimi je časopisje poroča'o o tem premogovnih baronov. Postavili in se zgražalo, ali baroni so raz-|,n ^tore tf,r ,e tftko VHaj 7a trobili po podkupljenem časopisju. da to vse ni res. Ali sedaj poročajo iz Mandžurije, da so baltiški baroni pregovorili .'W)0 kitaj-
pijo postavno določenih mej, kerlfT*	joU. "jimi, kakor se to spodobi za --. J' bedo. Baltiški barom so potem ||judijf kaj njihove „ataris.ke
poslali svoje agente v
neusmiljeno delavce in jih izgan ja. Ta boj se odigrava mirneje in ne tako krvavo kakor je bil v lenskih rudokopih. Liberalno ča-sopisje pa poginoma molči o njem. Čeprav je sedanji boj bolj prikrit, kakor je bil oni v Sibiriji. zahteva ravno toliko žrtev, če ne več. in zasluži, da ga zasledujejo socialisti vseh dežel z napeto pozornostjo.
Peterburški delavci so o svojem gospodarskem boju poslali poročilo socialističnemu tedniku
Novaki (k,los . Zaradi tega jeLkih družin, da st- izselijo iz svo-bil urednik tetlnika obsojen dva-Ue domovine. Ce bodo imeli s tokrat na denarno kazen po 500 ru- mi delavci Uaj vei sre<V. je tudi bljev m vrhtega še na trimesečen he vprašanje: /akai ljulika revo-zapor. Peterburški delavci piše-	je ¿ase ia na tuli že med
n .. ..	. Kitajci.
Policija aretira vse: stare in Poljedelski delavci so pričelij mlade, zdrave in bolne, udeležen- prav pre<1 kratkim pri različnih ce in neudelezence. Aretira in iz- veleposestnikih s stavko ker ima-ganja. Ni g{, delavskega okraja j0 tako nizk>, !n,/(1(.t da ne mor v našem mestu, v katerem ne bi na stotine delavcev občutilo zadnjih dveh inesecih trde roke
A lioi,.. V», smo skoz: nekatere
delavske okraje in posvod smo u-zrli grozne prizore: otrm»i so brez nadzorstva, brez kruha, ker so
re-
jo več živeti. Delavci zahtevajo v | višje mezde, baroni so že spravili v»o policijo po konci in ta meče stavkujoče delavce na cesto, ne tla bi jim izplačali veleposestniki ' že prej zasluženo mezdo. Socialisti so meti stavkujoče razdelili
očetje v ječah, matere pa na de- ,etake in jih poživljajo k vztraj lil; matere z dojenčki na prsih nosli strme obupno pred se, ker je njih
JSh".» T,kÍm. Zí0VÍem: vi" Advokati proti odpoklicu sodni
<leli smo 701etne starke, na vsem	,
kov.
teden je v Milwaukee
telesu hrome, katerim so ugrabili rednika.	I Minli
Polieija odreja hišn» preiskave zborovala konvencija advokatska kar v crili vrsti hiš. ( V prav ne organizacije ("Ameriean liar As-dohe prav ničesar obtezilnega pri sociation"). Ob priliki razprav <> teli preiskavah, ventlar vlečejo ameriškem pravosmlnem sistemu cele čete delavcev na policijo. Po- Ue je konvencija 'izrekla kot nas-liciji je popolnoma vseeno, ali protna cnlpoklicu sodnikov, ima tltfkaz, ali jih nima. Zadostu- od teh gos|M)dov drugega sploh
je, če gredo trijo ali štirje delav- prikovati ni bilo. Ako bi dru ci skupaj od dela domov pogovar
silo zavarovali proti vremenskim neprilikam. To pa oderuškim in zločinskim pijavkam ni bilo po volji, hoteli so delavcem prizadejati še več gorja. Najeli so tolpe kriminalnih barab, iz zapora izpuščenih zločincev, profesionalnih pretepačev in morilcev ter jih podali na neoborožene in sestradane štrajkarje, bro7 doma. brez ravetja in obrambe, da jih po-strele kakor stekle pse.
Ja/. sem bil pozvan od štiajku-jtvčih rudarjev, njihovih nesrečnih žen ter njihove nedolžne de-ce, da povzdignem svoj glas tem zatiranim belim sužnjeru v priti. \ko je bil kedaj položaj industri-alnih delavcev odpomoči in zboljšanja potreben, tedaj potrebujejo Virginski rudarji rešitve iz njihovega pekla.
Mi poznamo kapitalistična grozodejstva in lopovščine, katere se izvršujejo nad lesnimi delavci v lesnih iu trepetinskih kempah v Luisiani ¡11 drugih južnih državah. Poznamo tudi barbarske na* pade 11I1 štrajkarje, ki protestirajo proti nečuvenemu izkoriščanju. Vemo tudi, «ln se zlorablja vladna oblast pri zatiranju delavstva v stremljenju po stanovski organizaciji. Toda tazmere' katerim so podvrženi rudarji v We*t
I , M« nov pogovar-	a?e Pftvnaiif bi pokazali, <la so	v« •	.	1 ; 1 -
jajoe se o svojih zasebn h zadevah	a a • 1 1	> irgm ji. so	se vse kaj hujšega,
„i- 1 1 1 . . v. .	razredno nezavedni, kajti z odpo- . ,	, .
an o razmerah v delavnici, polici-	. , , , .v videl sein	palače premogovnih
ja pride .akoj za njimi, v,e brej "'S''™	podjetnikov Davi,-o, in Klkin,-
razlike Pft|,ne v ježo in jih oblo-H " k»tc"™, 1>0,	«v ter njihova oBrajena privatna
«.<la ,o «.ni tajne zveze. Potem	aodn.ka lahko predalo p0„^V(l ki 0,1H1.<Hi0 B()„ko pn.
pa aede po ve« me,eeev v zapo- w <l»«tnJ«natveneKa ho, ninkega	krajinp X|, „živni„ (|,.|„v,ki izko.
ni. ko ne vedo za kaj in konfno ,,n'n- K,'r so P* r!,v'1« »''vokatje	rii.Vvalei v družbi svojih "izvo-
jih izžono iz Klavnega me«ta. v ,0 Poklicani, da zavzamejo me-	ijollih" ,8(| delavake»» tmda v
Vdelavakih okrajih je v.e živo »odmkov. je jR,no, z.kaj jim	nepopisni razkoSnosti. Videl sem
spielov polieajev in hHnih paz-Mp«kl.e ne diSi . ..........pa ,nHi brlo(fp nl(1arski,, m,injeT
nikov^Kadar koga aret.ra.,«. de- Nezavedni delavci pa si naj Mi industrijskih kraljev Te In.
M™* ^Zl^: k"k"r PT'""":'0 a''V0';",r /»	v knje so v lakom škandaloznem
b, ravnal v vojnem issn zma«o-|razredn.. zavednoati.	„anjn, w M toi njtj
psov ne pustili stanovati v njih Celo živina bi ne stanovala v njih razven, ako bi biU prisiljena.
Kontrast nfed plutokracijo iu revščino, med nakopičenim bo gatstvoiu in «krajuo bedo, je t« žko kje tako učinkujoč, tako oči ten in pravico bijoí v obraz, ka kor ravno v W. Virginiji.
Zelo značilno je, da je guverner te države, ki je skoro vsa privat na last premogovnih baronov navdufck^n politiičen reformator Rooseveltovega kalibra in eden otl začetnikov nove napredna stranke. Guverner Glasscock, ki preskrbuje premogovne podjetni ke s pretepači in morilci v boju zoper nesrečne rudarje, je eden izmed onih sedmih guvernerjev, ki so Rooselveltu in njefcovi stran ki pomagali na noge. Stranka je torej lahko ponosna in srečna, da ima v svoji sredi take delavske prijatelje, zagovornike in zaščitnike"?!?
Poročevaleč, kr je bil poslan na to bojno polje razrednega boja v dolino Kanawaha piše:
'Našel sem, tla je ta revolucija revolta rudarjev — američa-nov firoti tnečlovedkim oblastem v tem okraju. Ti rudarji niso ra-)ili nobene sile. ko so bili pregna ni iz kompanijskih barak v sne ženem vremenu meseca aprila ter >ili prisiljeni- živeti s svojimi dru. žinami v bornih šotorih. Niti misli o kakem nasilju ni bilo. ko je lakota začela gospodariti v šoto-rišču.
Toda kompanijski hlapci — čuvaji «> začeli napadati žene *er jih obdajati s psovkami ter streljati štrajkarje Pri tem početju so se izražali, da vsega tega ne bo, ako se vrnejo nazaj na lo. Ker se delavci niso hoteli podati nazaj v staro suženjstvo, jim ni preostajalo drugega, kakor da so segli po orožju, da se ubranijo barbarskih nasilstev.
V vseh prejšnih bojih so bili samo štrajkarji ubiti' iu ranjeni. Streljanje na Ulične štrajkarje je bilo nekako preganjanje časa. nekaka zabava kapitalističnih psov.
Ti rudarji — američani so naposled dobili puške . . . Bitka pri Mucklovv se je pričela 28. julija in je trajala dva dnij.
Tisto jutro se je sešlo v Holly Grove 2000 rudarjev, kjer jih je obilo živelo v šotorih na prostem polju. Na večer so korakali ob Paint Creek-u skozi gosto lesov-je do Mueklovv-a. kjer je bil glavni stan rudniške straže. Od tu so jim gledalo nasproti strojne puške.
Rudarji so bili dobro oboroženi in mislili- so na obupno početje. Močan pddelek straže se je nahajal v "tipple - house-n". Napad se je pričel s tem. da so spustili navzdol dve naloženi kari. ki naj bi usmrtile stražo, ki pa je še o pravem času vrgla kare s tira ter pobegnila. Zasledovali so jo streli s hriba, kjer so bili rudarji skriti v grmovju.
Streljanje «e je nadaljevalo celo noč in eel i dan in še celo noč ód petka na soboto, ko so dospele nekatere stotnije državne milice ter končale bitko.
Isti petek se je priplazil oddelek straže v Holly Grove. kjer so hile družine rudarjev. Namen straže je bil, pregnati rudarje s hriba. Napadli so rudarsko Šoto-rišče ter prisilili žene in otroke z nabasanimi puškami, da so prr koračili Paint Creek ter se po skrili v lese'v ju."
Ta popis, grozen kakor je. daje samo neznaten pojem o resničnih razmerah in njihovih podrobnostih, ki kopičijo ostudno ponižanje na državo W. Virgini-jo. Žene in otroci štrajkarjev stradajo v divji pustinji. Nihče ne ve, koliko rudarjev je bilo u-bitih. Nečloveški in podivjani zloeinei, ki so bili najeti za mo-ritev nedolžnih rudarjev, tvorijo privatno armado premogovnih baronov, katere ščiti državna milica, z* republikanskim guvernerjem Glasseock-om. na čelu.
Niti besediee o tej krvavi re-volti stradajočih in obupanih rudarjev v Virginiji ni mogoče po*1ati po brzojavn ameriškega
časinškega trusta. Vsako resnično poročilo o teh barbarskih razmerah je izključeno iz kapitalističnega časopisja. Prebivalstvo Z .držev v splošnem ne ve, da je država W\ Virginija v vojnem stanju in da so privatne čete pre-
Iz naselbin.
FALOTSTVA KOMPANIJSKIH
URADNIKOV.
(Dopis iz Couemaugh. p«
Sporočiti moram
)
mogovnih baronov in železniških I"Proletarca", kako "fii]^^^ magnatov ter vse oborožene dr- lavske razmere vladajo tuk žaviie sil» bile poslane na rudar- kako podel sistem so uveljavljali je, ki so s svojim trdim delom uradniki pri Cambria Steel Co pridobili svojim gospodarjem d* «0 mogli delavce na najns»! brezmejno bogatstvo ter jim s «raranejši način izkoriščevati. 0-tem tlaíi v roke moč in oblast, ka- ,,lt'»jcna Cambria Steel Co. ima tera se zdaj porablja za moritev ,,a	vposlenih do 18 tisoč
in zasužnjevanje njih samih delavcev, med katerimi ni ne du.
Ta boj v W. Virginiji je živ- fe ?Iuhlí !\ kaki «^anizaeiji.
Ijenske važnosti za delavski raz- ,tatHj.' w ,Iahko lnM>°< k»ko se
red vseh Z. držav. Socialistično in p?4'"1 ,,UéliJe \ükok de,«v«tvo. 1 1 1 * • • • . r uotovo pa 111 v ce 1 Ameriki niti delavsko časopisje naj natančno Lne te vrHte ¡nduitr «J
seznani svoje čitatelje z grozni- lavce tako «ramotno nizko plače mi razmerami r omenjeni državi, Vala, kakor jih plačuje ta druž-o kojih je bilo do setlaj zatrto ba. Navadni delavci ali taki ki vsako resnično poročilo od nadu- so začeli ji a j prvo delati pri'tej tih kapitalističnih mogotcev. diužbi. so dobivali celih 12i/>_ Tu bodi pripomnjeno, da je bi- 13^ centov na uro. Najvišja pla-a W. Virginija tista, na katero M*'» ^ hila — in to celo za izurjeno se nasprotniki zanašali, da bo n® mašiniste — 26 e 11a uro. Vsled skazila štrajk rudarjev v drugih n¡ torej čudno, da išče kom-Iržavah. Premogovni baroni so l)anÜa vedno delavce, že leta in leta delovali 11a to, da Nedavno od tega je šel urad-se premogarji v W. Virginiji ja n!k te ko,npauije v Philadelp-ne organizirajo. Kadar je bil delav<?ev iiikat. Oglasil se je štrajk drugod, tedaj so neunijski neki misiomki Postaji, dobil i premogarji v W. Virginiji delali mislonarje' (la »klieali nekak-j
čez čas. ter tako pomagali skazi-\T A°d ** breZ|>08elne delavce
ti štrajk.	l,,J810narJi naredili svojo ¡
tr „ . * w	.	... hinavsko delo, je eden teh svetih
> es ta čas se je organ zac a	1 a 1	, ,1
Združenih rudniških delavcev v k^ ííe ^	f ^ Í
Ameriki (U. M W of O ) /„man t'1	^-.ter naznanil a slad- j
é	,	' . J,} /aman kuni bésenla mi. da je to "gentle-
trudila, da bi organizirala West man", kateri .priskrbi delo več-irginjske premogarje. Cas pa jeUto ljudem. Oglasilo se jih je 121. prišel, da je treba zastaviti vso Dobro; Omenjeni "gentleman" silo organiziranega delavstva ter je tudi obljubil, da bo imel vsak unioTiizirati tudi te industrijske izmed teh 121 delavcev prosto sužnje, pa naj velja, kar hoče. vožnjo sem do Johnstovvna. Ta boj učinkuje s posebno silo Delavci so bili s tem gotovo ja-smeri socializma in delavskega ko zsdovoljni. Nato so jih takoj gibanja sploh. Socijalistična stran zhaHa,i v železniške vozove, iste ca in organizacija United Mine !ako-i zak,iiniI» in postavili čuva-Workers sta enako zainteresira- Me' íía kateri ne pobegnil med ni v West Virginijski situaciji potj°- Ko so se ti brezposelni de-Obe morata iti na pomoč rudar- lavci PriPelja,i v Johnstown, «o jem ,ki se bojujejo proti lumpar- ^11	peljani v Pisarno omen-
skemu despotizmu za svoje last- ¡t"6	80 d°b1iU ^
110 življenje	bljeno delo. Ko so tako delali
„ „' ... . vsak svoje delo: dva. tri štiri te-1 eodor Roosevelt ki se sicer 80 zaMi t¡ fPVf,ži upra5evati
dela za velikega prijatelja rudar- po plači. Oilgovor na njihovo jev, gotovo ne bo prišel na pomoč vprašanje je bil. da nimajo niče tem stradajoči m premogarjem, na sar dobiti, ker je družba obdrža-kojih šotorišče se brezobzirno 1 a vse. kar so zaslužli. za njih streljii in kojih ¿ene in otroci so stroške, to je: za njih vožnji li-bili pregnani v ¿.vji gozd, da on-Nek in za hrano. Delavci, uvidev-di Via mejo konec od vsega liu-h¡. il« »o bili zapeljani, so izuzem-
jši 19. takoj delo pustili in se napravi prijatelji premogarjev in P°til¡ v druge kraje. Družba pa delavcev «ploh so sodelavci in ti ropet delavec naokoli, mora :o stopiti na čelo-rešilne ak-	s' delavci mislite o takem
eije ter tako omogočiti zmago bo- ura^niku ,ki tako zapeljuje rev-rečih se delavcev.	ne» izstradane tovariše?! Ali to
Socialistična stranka in orga- l '" vse; nove l»mi>«"je in sle-j nizaeija U. M. W morati iti / ro parstva Pr,l,a.laJo »a ^«n. katera 1 ko v roki na pomoč nesrečnim i Ca?ubr.ia I premogarjem .jih podpirati ginoTwT ' ° ^ ^^ r!",gt no in tnoralno ter ^n toko noma iL .....T ™ " In.«at;n^1
;	11 kakor (,»je. se je prišlo še e|
nad West Virginj	HHHd
skimi kapitalističnimi oderuhi.
V tem velevažnem slučaju je treba združene akcije v zbiranju potrebne podpore, kajti strc-l dajoče žene in otroci potrebujejo f. k rajno nujne odpomoči. Odpošljejo naj *e v premogoviš^i prizadeta po štrajku, socialistični govorniki in unijski organizatorji z naročil, m, da naj ne zapust« teh krajev prej, da bodo vsi til" V premogarji pridobljeni za socia-lizem in unije.
Alkohol in zločin.
Barvarsko justično ministrstvo .i«' izdalo poročilo o razmerju med alkoholom in zločinom za i. 1910. I'«> tem poročilu je bilo 1. 1910 obsojenih 8864 oseb, pri kateiih je M vzrok zločinskega dejanja alkohol. Od teh 8H64 obsojencev je bilo 190 nepoboljšljivih pijancev, *f>74 oseb je pa bilo pri dejanju pijanih. Obsojenci so v 1. 1!I10 zvršili 10.042 pregreškov, otl ka-terih je poloviea težka telesna poškodba. Zelo zanimivo je v tem poročilu dejstvo, da se ni izvršilo največ ztočinov vsled
sedaj na sled. ko so delničarji o-menjene družbe hoteli vedeti, kaj je vzrok, da ne morejo dobiti potrebnih delavcev za delo.
Kakor se euje, so bili uradni- d ki omenjene družbe medsebojno I j KMZnmljeni fletle delavskih ■ plač. Celo sleparstvo se je vršilo na naslednji način: kakor sem v začetku omenil, so delavce sra-tl motno nizko plačevali: 12—1—-4 14 centov na uro. To je bila pla J katero so delavci v resnici do--bivali. Ti ,višji uradniki, so pa! knjige in račune tako uredili, ka-^ kor tla bi bili namesto 12. 13, 14 centov na uro. dobivali 18, 19 in I 20 iu tako naprej. Tako je prišlo,J da je mašinist dobival le 28 een-1 tov na uro, delničarjem je bilo pa j predstavlpeno, da dobiva 40 c| plače na uro. Na ta način so ti J tal nt je ogoljufali uboge delavce« za več milionov dolarjev.
<> vsem tem pa tukajšnjo kapi J talistieno časopisje previdno mol-l či. brez razlike na njihovo poli-1 tično mišljenje.
Ono tudi ve zakaj!
• 1	• 1
Ostanem z;l socialno revolucijo« Frank Podboj. I
m
Cleveland, Ohio. V 1 level
uživanja landu je tlela <lt>st . tako s«- veČ-t
alkohola po večjih mesti, temveč krat čita v "< I. Am."; todki kak J
po manisih krajih, kjer je bilo trikrat več obsojencev kakor v velikih mestih. /Ta raziskavanja se popolnoma krijejo z onimi, ki
šiia je plača, tega urednik nočel ali pa pozabi 7apisati. Za stopetJ insedemdeset centov delati naíl dan jt- pn. \ «črno naj s.' • -i- la
.	- — ...... ji |m< ' < ■■«> iin i -M• f.f iii'ia m
lih je profesor T^ffler svoj čas ali ne. Pri današnji draginii mo," izvrAil 7a Dunaj m Korneuburg ra delavec še z malo boljšo plsčAj Naiel .|c. da je v Korneuburgu. gledati za vs«k cent l<an, ga n^rf kjer pridelajo mnogo vina, tri- ne, da mu ne primanjkuje /a vsaJ
danji kruh.
I Štrajk. ki je izbruhnil ,»ri Alnfl
krat veČ izvršenih telesnih poškodb kakor pa Dunaju.
ginium Casting Co. že traja pet ttC^v, iu kakor »e sliši ne bo Imenovana družba je Kjve«" jih za izdelovanje lah ¿vine Aluminium Casting» riki. Ona lastuje svoje to-in sicer v Detroitu, Buffalo .),m s.»\ iu Clevelandu. ilavei moillarji so bili pov izven (Jlevelamla strokovno izirani, a delali so deset ur ^^m v ( 'levelandu pa samo E; tam. kjer so bili organizi | 10 napravili v desetih urah ¡j dela kakor v < levelandu v K|tih urah na «lan. Seveda, pla ;.H je bila tu«li razliéiin. ( )rgan /i mL to dobivali najmanjšo plačo neorganizirani pa $2.75.
Prvi so šli na stavko v Detroit, ph. Zahtevali so.devetumo de-
■7pla(*a l)a IKtM' t0 je: nH
»u. Cez par tednov je prišlo v ltveland toliko dela, da je bil flnjen v tovarni vsak kotiček delavci. Seveda, mi nismo vede-od kod to prihaja .dokler ni bil >oslan odbot od organizacije ter am razjasnil celo Ntvar. objed-em je nas pozval, da naj zaštraj-anm, da nas sprejmejo v orga-izacijo brezplačno in da nam da-7 dolarjev podpore na teden, isti večer smo sklicali javno l*jo, pri kateri smo soglasno •klonili za štrajk. Drugi dan zju-faj amo sli na delo; toda prvo Tprašanje je bilo, če se družba vJa zahtevam organizacije. Od-provor «mo dobili, da ne. Takoj imo odložili delo vsi do enega, i Na enak način se je štrajk raz-fcril iz Clevelanda v Buffalo ter
tam v New Jersey. I Ko so bili delavci na stavki v vseh tovarnah, ki so last prej imenovane družbe, ni bilo nikakor anagoče izdelovati naročil. Družba si je najela celo tropo profesionalnih pretepačev, da so izzivali mirne delavce na ulici. Pri tem delu je izvrsto pomagala cleve-landeka policija. Da so na vsak način hoteli zatreti organizacijo, jt razvidno iz tega. ker so že v ih dveh tednih aretovali sko-polovico stavkujočih delavcev, pa smo lažje nadzirali situaei ■lamo zareutali poslopje poleg farne tam zborovali vsaki iaa in še danes t.> delamo. Koli-časa bomo še. mi je neznano, ndar pa upam, «la bo zmaga na ii strani, ker smo sklenili, da ne vdamo, magari če štrajk («ja >e pet mesecev ! Naj še omenim, da so bili poleg na štrajku delavci še v štirih njfcih tovarnah, v katerih lje štrajk končan tekom štirih iesecev z zmago na strani delav v. Pri tem gre vso čast sloven im stavkujočim delavcem, ki so lidarno vstrajali s svojimi sodelavci.
i Slovenski delavci! V organizaciji, v združenju je moč delavcev. Dokler bodo delavci ostali neorganizirani in nesložni, toliko Hf>\ ne morejo pričakovati izboljšanja svojega bednega položaja. Geslo slovenskih, kakor K**eh druzih delavcev mora biti : Združitev in složen nastop vsega delavstva na gospodarskem in političnem polju. Gospodarski boj bojuje delavstvo potom unij in strajkov, politični boj pa se vrši v soeialistični stranki, ki jc edina stranka, ki se poteguje za to. da bodo delavci dobili popolno vrednost svojega dela, a ne samo eno petino istega, kakor jo dobivajo danes.
Dokler pa ho delavstvo mrtvo in brezbrižno za delavske organizacije na političnem in gospodarskem polju, toliko ča*m bo pa nje-£ov položai vsak dan nez.nosncj-ii.
Zatorej slovenski delavci, vsi v strok ovneo rganizacije. vsi v socialistično stranko in naša zma-ifa nad kapitalističnimi izkoriščevalci ni več daleč!
Ant. Oradisher.
zadostnih sredstev ,da boš ta čas pošteno preživel sebe in svojo družino. Oni se ne zmenijo za te, kadar te več ne potrebujejo, oni živajo v miru to, kar si jim ti s vojimi žuljavimi rokami spravil kupaj. Slednjič, ko bodo vso to vojo moč iz tebe izčrpali, te bodo odslovili rekoč: ne potrebujemo te več, ai prepočasen za nas. In na tvojo mesto pride mlada moč, katero čaka ista usoda, kakor je tebe doletela.
Da se pa z nami delavci tako godi, smo veliko krivi delavci sami, ker se ne zavedamo, da ono opravičeni do vsega, kar produci-ramo, zadovoljni smo z drobtina-mi, katere padajo z bogato ob lože nih miz, katere smo mi sami za kapitaliste pripravili .Zatorej bratje, otrešimo se tega gnjilega sistema, zdramimo se ter združeno bojujmo delavsko razredni Inij lo zmage. Ako pa hočemo zmago izvojevati, stopiti moramo v vr-nte socialistične stranke, ker to je edina prava delavska stranka in to je edina pot, po kteri .smemo upati na boljšo bodočnost. (Kakor solnce zjutraj veličastno vstaja, tako vstaja tudi socializem. Raste s tako silo da ga ne more nobena sila ustaviti na svetu. Začelo se je svitati povsod in tudi tukaj v r»orainu smo se prebudili iz spanja nezavednosti. Združeno z brati Hrvati smo u-stanovili socialističen klub. h kateremu je pripomogel mnogo sodrug g. Kuharič, kateri je prišel iz Clevelanda, ter ob priliki piknika (katerega je priredilo društvo 4'Prešeren" štev. 62. S. S. P. Z.) imel krasen in pomenljiv govor. Tudi največji zakrknjenec ali nasprotnik soc;alizma mu je mogel potrditi in priznati, da je popolnoma neizpodbito resnico govoril. Želeti bi bilo, da bi se tukaj v Lorainu še več takih govorov slišalo.
Vam pa. Lorainski rojaki, kličem, zavedajte se svojega delavskega razreda. Pristopajte h socialističnemu klubu1 Naročajte se na delavski list "Proletarec", brez katerega bi ne smel bfti no-bedn slov. delavec v Ameriki. Pridružite se boju za pravično stvar ter pomsgsjte, da ne bodo izkoriščali Vas in vaših naslednikov za vse večne Čase. — S socialističnim pozdravom. — Frank Hreščak.
Kristan tudi na« obukal, pa ka-	vest, da ni več dolgo čas, ko bo
kor je razvidno iz programa, ga	slovensko delavstvo spoznalo «vo-
ne bomo slišali v naši naselbini,	jo zmoto ter temeljito obračunalo
kar pomeni za nas, da bomo še	s plačanimi zapelji ve i iu koristo-
naprej ostali pri staram, kakor	lovskimi časnikarji! — M. Kulo-
smo bili.	vic.
Klubom iu naselbinam, koder	--
bode Kristan govoril, priporočam, na i se polnoštevilno udeleži» jo shodov in predavanj, ker go-
Brereton, IU. — Potrebno se mi zdi sporočiti zavednim čitate-Ijem ' Proletarca" o skrajno ža
n, Ohio,: — O delavskih merah morem le toliko poročati. da se delo tukaj še vedno dobi, ali s tem ne vabim rojake •em ,ker primeroma z današnjim življenjem in draginjo je plača jako majhna. Posebno pa še, ako ■la človek družino i pritem ko-.ifa toliko zasluži, da se skromno Meživi. Treba pa je pomisliti, da Pt[to sedaj ob času prosperitete. • mogoče po zimi še tega nc bo. toto ker «koro vsako zimo nam tllovekoljnbni" kapitalisti pri-*Wfijo nekoliko neprostovoljnih
Paritnic. Seveda nas ne vprašajo. Wti zadovoljen ali ne in ali imaš
Vandling, Pa. — Že sem ako. .raj dve leti naročnok na "Proletarca", pa do danes Še nisem či-tal enega dopisa iz naše naselbine. Zatorej sem se jaz namenil, da nekoliko opišem tukajšne razmere.
Kraj je bolj hribovit brez kake pose i) ne zanimivosti. Daleč na okoli skoro ni videti drnzega kakor tla, porašena z majhnimi grmičevjem ter par dimnikov pri rudokopih.
Mestece Forest City šteje kakih štiri do' pet tisoč prebivalcev različnih narodnosti: Angležev. Slovencev,-Poljakov, Litvineev in t. d. Slovencev nas je približno okoli tsoč oseb v Forest City. Vandling in Browndale. Ta mesta ležijo nekako dve mil ii naokoli.
Kar -e dela tiče. je šc dosti dobro od 22. maja naprej, ker poprej. kakor že znano, smo imeli tukaj na trdem premogu sedem tednov počitnice, seveda ne prostovoljne, ampak zaradi trmoglavosti kapitalistov, ki niso hoteli oripoznati nove plačilne lestvice. Nova plačilna lestvica je nekoliko boljša, ker poleg deset pro-eentov zvišanja plače je še ncka.i druzih ugodnosti.
Se nekoliko naj omenim o društvenih in političnih razmerah. Kar se tiče prvega, smo še dosti dobro organizirani, ker imamo še preecj podpornih društev ; tudi v uniji smo precej številno ea^to pani in jih je prav malo. ki bi ne spadali zraven. Kar se pa tiče v političnem oziru. pa skoraj ne pridemo v poštev, ker razven našega kluba štev. 10. J. Soc. Zveze ni nobene druge politične organizacije. Pa tudi naš klub ne pride veliko v poštev. ker v svojem triletnem obstanku nismo imeli niti enega shoda in ne predavanja: to je pa zato. ker nimamo tukaj nobene govorniške moči, posebno ne v slovenskem jeziku: da bi pa govornika zahtevali od drugod, pa nam denarne zadeve ne dopuščalo, ker smo preveč oddaljeni od tacih krajev, kjer so govorniki na razpolago. Vedno sem imel upanje,, da bode Etbin
vo rni ko v, kakor je Kristan, se	lontnih razmerah, ki vladajo v
sliši vsaki dan.	Kansas City, Kans., kjer sem se
Jaz «em bil že neštetokrat nu	mislil svoj čas za stalno naseliti
njegovih shodih, predavanjih in	med tamkajšnjimi slovenskimi
sejah. On govori z navdušenjem	delavci, ,Toda, ko sem ondi raz-
in iz srca!	mere spoznal natančneje, sem vi-Kdor zamudi 'Kristanov shod, del, da ondi za me, in za zaved-zamudi v»liko, zamudi duševen delavni sploh, ni prostora.
užitek ,kakeršnega nudi le malo govornikov drugih velikih narodov. med Slovenci pa Kristanu nedvomno ne dobimo para!
Plače üramotno nizke, delavci brez organizacije, docela nezavedni, v marsikaterem slučaju do skrajnosti zaslepljeni, brezbm-
Pozdrav vsem naročnikom in|ni ZH VMak 0(lp0r protj ne$uve|ie. somišljenikom — Frank Kataic. mu izkoriščanju, kateremu so izpostavljeni, Slovenski trpini pri
Chicago, 111. — Večkrat me kateri vpraša, kako si denar delimo
tem seveda niso izuzeti Zakaj vse to izkoriščevanje, ta
pri "Proletarcu", ali kako si ga Ukrajini mizerijaf! Zato, ker se bomo delili, kadar ga bo kaj. Jaz ti delavci ne zavedajo, da so de-
sicer nisem nobeu delničar, a vein, da po pravilih se dobiček nikoli ne bo delil, marveč da se vsak morebitni preostanek porabi za spopolnitev in povečanje lista. Ker pa je "Proletarec" socialističen list, je dolžnost vsakega pravega socialista, da agitira in delu. je zanj neoziraje se na profit. Vsled tega toe> smemo odjenjati prej, da postane "Proletarec" dnevnik.	(
Slovenski socialistični dnevnik! To je želja nas chicaških sodru-
lavci, torej tisti člani človeške družbe, ki producirajo vse bogat-stvo sveta, ki s svojim delom o-mogočujejo življenje na svetli!
Poglejmo v tukajšne klavnice! Kako žalostni prizori se nam tu nudijo: Družinske matere in dekleta, nedolžni otroci opravljajo delo, katero bi morali možje in očetje opravljati, toda žensko in otročje delo je cenejše, kar povečuje v veliki meri profit kapitalističnim oderuhom, Kaj se kapitalistične pijavke brigajo zato,
gov in to je n edvomno želja vseh da izsesavajo in ubijajo nedolžne slovenskih socialistov v Ameriki človeška bitja s vojo ostudno go-sploh. Vroletairec ne sine ostati lnjo za dobičkom, kaj se brigajo
dolgo v povečani obliki na oamih straneh, kakoršen izide prihodnji mesec. Mi hočemo več; zato pri nas ne more biti govora o kakem dobičku. Mi socialisti ne odnehamo prej. da bo "Proletarec" naj. večji slovenski list v Ameriki, kajti naš namen ni, druge slov. liste samo dohiteti, ampak naš cilj je iste tudi n^dkriliti.
Večkrat se sliši pritožba da Slovenci ne napredujemo tako
za žene in matere, ki so vsled nenasitnosti kapitalistov prisiljene v jarem mezdega suženjstva, ker njihovi možje ne morejo dobiti dela ali pa premalo zaslužijo, da bi svojo familijo dostojno preživeli.
Toda vspričo vseh teh tako žalostnih razmer so te nezavedne in zaslepljene žrtve brezbrižne in često celo nasprotne vsakemu izboljšanju. Ko sem jim omenil o
kakor drugi narodi. Ta pritožba Item in onem. česar se delavci dru-je v marsičem opravičena in takolgod poslužujejo zoper izkoiK.V je tudi glede nase delavske kanje in ko sem jim ined drugim
zavednosti in našega delavskega lista. 150.000 slovenskih delavcev
omenil tudi soeializem in socialistično stranko, potom katere bo-
v Ameriki, pa nima delavstvu do delavci prišli do delavcem ko-zvestega dnevnika, kakor jih ima- ristnih zakonov, so se začeli kri-jo delavci drugih na rodnost i j. Ua t i kakor pred samim zlodjem. Slovenci smo v saloonih preveč Po njihovem mnenju se je treba napredni. Pri bari je vsakdo so- vsakega socialista ogibati kakor eialist, celo v starem kraju je bil gobavca.
in nevem še kje in kakšen socia- \7. tega je razvidno, da so de-list je bil. V tem so najbolj pri- lavci sami vzrok svoje bede in zadeti mizarji, katerih je pri nas svojega slabega položaja. Pri ta-v Chieagi izvanredno dosti. Veči- kih delavcih je vsaka rešitev to.
na njih je bila oipinizirana v Kvropi, a tu so za politično orga-nizacijo docela brezbrižni, * c»»lo slov. soc. lista nimajo. Zanimajo se le za unije, ker se morajo, ako hočejo delati. Politična organiza-
liko časa nemogoča, da bodo sami sprevideli, da zanje ni drugje rešitve kakor v socializmu.
Zopet stojimo pred durmi predsedniških in drugih važnih volitev. Nasprotniki in zapeljivci
cija. zboljšanje splošnega delav- Levednih mi nezavednih-delavcev skega položaja, vse to jim je de- L0 povsod pridn , na delu. Vsa-veta briga..No. tudi živinče se nič[kovrstni koristolovci se pehajo za
ne briga, kdaj in kako so se jasli napolnile, samo da so polne in da je samo sito. Tako in enako mi-
mastne službe, na podlagi katerih so deležni vsakovrstnega gra-fta in podkupovanja na* škodo
slijo tmli nekateri delavci, kate delavcev
rim se slučajno malo bolje godi. Mi ju^m]ovansUi «ocinlieti bo-Nekateri delavci pa tudi že pre- ,)o 0ii;1||H HV(jje g]Moye ya S()0 več vedo. kaj je pisano v Prole- >tpanko t(.r fftko protestirHli pro. tarcu m zato ga ne potrebujejo. u k;)!,ita|isti(-.nim ,nmp.uiiiim.
Po njih mnenju naj uredniki svo-jr liste sami Čitajo. Ako je temu tako, potem urednik tudi lahko reče, jaz sam zase vem dovolj in
Svoj protest bomo podrpli s povečanim '" Proletareem ". ki bo s podvojeno silo metal bombe spoznanja med slov. am. delavce
mislim tudi lahko za se. čemu bi U ^ K Kristan, naš vojakovo potem pisal! Ako bi vs. ljudje ^ hodo pripeljal naše sile tako mislili, potem bi sploh nobenega. časopisa ne bilo in tudi knjig ne!
Toda tako ne sme iti naprej! Kdor uvideva, da je l^olctaree /a koristi delavstva, je njegova
v boj za svobodo, enakost in bratstvo! — F .J. Aleš.
Na račun delavcev.
Vpokojeni vladni svetnik Mar-lol/nost, da ga naroči in da tin izdaja Jahrbiieher «1er Millio-
skrbi. a pride tudi drugim, ki še 4 a vajo v temi nezaved nosti, v roke.
Ako vemo, da je volilni glas slov. delavca ravno toliko vreden kakor delavca kake druge narod-
niire in den deutcshen Kinzelsta-aten". V predgovoru ene izmed teh knjig podaja prav zanimive podatke o naraščanju velikih premoženj. Berta Kmppova, ki je 1. 1908 ''le" 187 milijonov mark
nosti in ako nvidevamo. da je ^o-	prijavila za obdavčenje, je čez tri
venski stavkokaz ravno tako 5ko-	,otft prjjavila že 28.1 miljonov
dljiv kakor angleiki ali kak drng.	mark ^jeno premoženje je na-
T>otem moramo vedeti ceniti vred	rHS|n torcj v treh letih za % mi-
nost "Proletarca" za slov. delnT-	yonov mnrk. Knez Donnersmarck
ce.	j,, prijavil leta li^ "le" 177 mi-
Volitve so blizu! Nekateri slo- hjonov mark, čez tri leta že 254
venski listi ze pr našnjo nlaiino	mj|jonov mark.
reklamo za onegn Tafta. ki jc kot	_
nr^lscdnik Zdr. <Vržav na vpra	,
. . . . i u:	Socializem nima namena nare-Cnnie: Kal na,i stori delavec, ki
i m h drnfino in ki ie brez dela -	<*"*» 1Jn<,, ^»ke; dati le hoče
odgovoril: "Bog ve".	vsakomur enako priliko za delo
Vaš delavki kandidat je-sodr	in vsakomur popolno vrednost Del>s in nihče drug! Imejmo z*, t njegovega dela ,
TISKOVNI FOND,
Prej izkazanih ........ $1273.73
John Kurnik ,Oregon City,vO-regon ponovno nabral:
Rok Zadnikar............25
Math Škoff ..............50
Frank Leben.............25
Alois Zore ...............25
Frank Uderinan..........25
Joe Zalar,................25
Joe Trost ................25
Joe Mrak ................50
Math Justin..............10
Frank Sajovic (1).........15
John Kurnik .............25
Lovrenc Grk man.........25
Za "Moža z batom" nabrano v veseli družbi pri John Jerebu v
Riverdale, 111,:
John Brodnik.............20
Neimenovan ............. .10
Neimenovan Ribničan.....10
Kdor išče, ta dobi.........10
Sv-obodo mislec ............05
Jakob Jane...............10
Frank Jankovič ......... • .10
John Jereb...............50
J. Brinšck, Chisholm, Minn, .25 J. Koser, Diamondville, Wyo. 50 SKUPAJ ...... #1278.98
Žensko delo v parlamentu.
Poslanke v finski zbornici so od začetka žadnjoga zasedanja •vložile 29 različnih zakonskih načrtov, od katerih so bili doslej naslednji sprejeti: 1. Vsestransko varstvo otrok proti trpinčenju. 2. Popolna osvoboditev zakonskih žen od pravnega nadzorstva soprogov. 3. Starost, v kateri je dovoljen zakon, se poviša od 15 leta na 18 leto. 4. Ustanovitev kolonij za mladostne zločince. 5. Dostop žen k nastavljanju v javnem zdravstvu. 6. Odprava policijskega nadzorstva za prostitutke. Med zakoni, ki so jih vložile poslanke in o katerih doslej še ni bilo razprave, je zakon o materinskem zavarovanju, o pravici matere, da sme razpolagati sama « svojimi otroci in zakon o nastavljanju žen za tovarniške nadzornice. Za socialna in higijenič-na vprašanja kažejo žene največje zanimanje. Podpirajo zakon, ki prepoveduje uvoz in prodajo alkohola. Poslanke v finskem par" lamentu so pristašinje najrazličnejših strank. Da jim volilci zaupajo. kaže dejstvo, da so jih z malimi izjemami zopet izvolili. Po splošni sodbi je najznamenitejša osebnost med poslankami Nina Silanpejeva, ki izdaja v družbi z Oh. Persinenovo časopis "Delavska žena". Silanpejeva je bila najprej delavka, potem kuharica v Ilelsingforsu. Vsako svobodno minuto je porabila za učenje in z železno voljo je izpopolnjevala svoje pomanjkljivo znanje i« ljudske šole. danes pa je najizobraženejŠa žena 11a Finskem. Organizirala je služkinje. Ona je tudi imenitna govornica. Pri vsaki novi volitvi je bila izvoljena z veliko večino.
Socializem jc prijatelj otroh. kajti socializem jih hoče rešiti iz delavnic in tovarn ter pripeljati tja .kamor spadajo: v šolo in na igrišče.
¡»»»♦»♦♦♦McooototoMaaaa»
i ►
Stran Kiir !
ZA WAUKEGAN, ILL.
Dne 8. sept. prircdli Jugoslov. soc. klub, št. 45, Svoj izlet na Francinovo farmo. Na seji je bilo sklenjeno, da plača vsak član 50 c. v klubovo blagajno. Nečlani plačajo ravno tako 50 c. Ženske so vstopnine proste. Pivo in pregrizek prost. Vsi na sveži zrak! Jos. Petrovčič, taj.
PIK INI IK
Vsi slovenski dclnvci v Chicago in okolini so vabljeni na
PIKNIK
ki ga prirede vsi socialistični klubi v Cook Countv u nedeljo 16, septembra
v RIVERVIEW PARKU
v prid soc. volilne borbe. Vstopnina 25c. To bo zadnji
PIKNIK v Riverview parku.
Telesna prememba.
Naše telo je setavljeno iz drobnih celic, ki se neprestano izpre-ininjajo. Stare, obrabljene celice izumirajo in nove celice se porajajo, tako da je vsaki par let telo popolnoma izprcruenjeno. Brž-ko se to izpreminjauje preneha in se ne rodi dovolj novih celic, se pojavi bolezen, in poizkušati moramo okrepiti telo in je očistiti skozlinskozi. Najbolje zdravilo, ki je priporočati v takih slučajih, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam očisti drob iiT ga zaeno okrepi. Vsled tega se zboljša prebava in prepreči kisan-je ostankov hrane v trebuhu. O-čisti vam kri naravnim in prijetnim potom .napravi zdravo slast ter donese hitro olajšavo v boleznih želodca in drobja. V lekarnah Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, lil.
JAVNI NOTAR J, KAKER
220ya Grove St. Milwaukee, Wis, izvršuje vse notarske posle za tu in stari kraj.

6e danes naročite en iz t is
slavnega romana
"JUNOLE",
kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Oena znižana na dolar 1 poštnino vred. Upravništvo Proletarca.

MILWAUKEE, WIS. IN OKO-LIGA.
Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se preselil iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Muakega Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjer se vedno dobi, sveže pivo, izborno žganje, staro in pristno vino ter unijske smodke.
Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoshe in drugih bljižnih mest, naj vzamejo "transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja
FRANK HRŽIČ-A.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in countv in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročita na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim in-terceom.
Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwau-kee, Wis.	,
ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo anplc&Čino in lepopisje žc poto leto. Učimo potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do Sest mesecev, Šolnina nizka. Pišite po pojasnila
danes.
Slovenska Korespondenčna Šola, 1380 R 40th St., Cleveland. Ohio.
(Prejinji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10).
STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI
KONSUMIH. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naroČi knjigo
ZADRUŽNA PRODAJALNA * ALI KONSUM", * ki jo je založila slov. sekcija J. S Z
CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca, 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. Trgovci knjig dobe popust.
CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV SOC. KNJIŽNICE
1 iztis------$0.05
10 iztisov------,40
25 iztisov------.85
50 iztisov------1.50
200 iztisov------4.25
500 iztisov-------10.00
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds. : FRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 35^ W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAfy Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans.
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
—	Glavno je, da ne bodo predolgo v ječi, da pridejo kmalu pred sodišče. Če ga enkrat pošljejo v pregnanstvo, že pomagamo Pavlu Mihajloviču, da ubeži . . . tukaj je neobhoden.
Izkazavši z očmi, kam bi vrgla konec cigarete, ga je vtaknila v prst cvetličnega lonca.
—	Cvetlicam škoduje to! — je nehote pripomnila mati.
—	Oprostite! — je dejala Sofija. — Tudi Nikolaj mi zmerom pripoveduje to . . . — Vzela je konec cigarete iz lonca in ga vrgla skozi okno.
Mati je bila v zadregi in je rekla:
—	Odpustite ini ! Kar tako sem rekla, ne da bi pomislila. Ali naj jaz vas poučujem . . .
—	Zakaj ne, če sem zanikrna?
—	se je odzvala Sofija in zmajala z rameni. — Ampak zakaj samo eno eašof Ali ne pijete kave?
Prijela je mater za rame. in gle. daje jo v oči, jo je začudeno vpra šala :
—	Zakaj se ženirate?
Mati se je nasmehnila.
—	&ele včeraj sem prišla, pa se obnašam kakor doma in kakor da vas že davno poznam . . . NiČ se te ne bojim, govorim, kar mi pride na jezik ... in prihajam z različnimi opazkami.
—	Tako je prav ! —- je vzdihni-la Sofija.
—	V glavi se mi vrti . . . kakor da bi sama več ne poznala ...
—	je tiho nadaljevala mati. — Tasih sem hodila okolo človeka kakor mačka okrog vrele kaše, preden sem mu govorila do duše ... a sedaj mi je duša zmerom odprta in tako govorim, kakor si prej nisem drznila niti misliti!
Sofija si je znova zapalila cigareto in molče in ljubeznjivo opazovala materino obličje s svojimi sivimi očmi.
—	Pravite, da mu pomagate na begu . . . Ali kako naj živi kot begun ?
—	To je mala stvar! — je odgovorila Sofija in si nalivala novo čašo kave. — Živel bo kakor sto drugih begunov . . . Ravno kar sem srečala enega in ga spremila . . . izbornega človeka . . . delavca . . . delavca z juga ... za pet let je bil poslan, a je preživel v pregnanstvu vsega vkup tri mesece in pol . . . Zato sem tudi tako napravljena. Menite, da se zmerom tako oblačim? Trpeti ne morem parade in razkošja . . . Človek se mora oblačiti preprosto, lepo, a preprosto. •
Mati je nepremično gledovala, se nasmehnila in tiho dejala:
—	Ne, prvi maj me je izpreme-nil. Neprijetno mL je, kakor da bi hodila hkrati po dveh potih . . . zdaj se mi zdi, da vse razumem, a zdaj mi je zopet, kakor da bi zašla v meglo . . . N. pr. vi . . . gospa ... pa se pečate z istim delom . . . Pašo poznate — in ga cenite, hvala vam . . .
—	Za to gre hvala vam! — se je zasmejala Sofija.
—	Meni? Jaz ga nisem naučila!
—	je vzdihnila mati. — Pravim,
—	je vztrajno nadaljevala — da mi je včasih vse jasno in preprosto. časih pa ne morem razumeti te preprostosti. Časih sem mirna, časih pa se vznemirjam nad svojim mirom. Vse svoje žive dni sem
v strahu trepetala ... a sedaj, ko se je česa bati ... se nič ne bojim. Kako je to? Ne razumem!
Sofija je zamišljeno odgovorila:
Pride čas. ko bodete vse razumeli! . . . Čas je že, da odložim vae, to razkošje . . .
Položivši cigareto na podstavek svoje čaše je stresla glavo; njeni zlati lasje so se usipali v gostih nt-ra kijih po hrbtu in ona je odšla. *
Mati je pogledala za njo, vzdihnila, ozirala se naokolo brez misli, v dremotnem stanju in je začela pospravlpati posodo. III.
Ob štirih je prišel Nikolaj. Med obedom je pripovedovala Sofija smeje, kako je srečala in spremila beguna, kako se jo bala vohuna, ki ga je videla v vsakem človeku, in kako smešno se je obnašal begun . . . Njen glas je opominjal mater na bahanje delavca, ki je dobro opravil težko delo in je zadovoljen.
Sedaj je bila oblečena v lehko. široko sivo oblačilo. V toplih gubah je padalo s pleč k nogam in je bila inehko in ni šumelo. Večja je izgledala v tej obleki, oči so ji pótenmele, kretnje ublažile.
Tebe. Sofija — je dejal Nikolaj Po obedu, — Čakajo še delo . . . Veš. da nameravamo izdajati kmečki časopis ... ali zveza z ljudmi je vsled zadnjih aretacij pretrgana. Le Pelegeja Nilovna nam more pokazati človeka, ki prevzame razširjenje lista. Pelji se ž njo . . . čiru preje . . .
—	Lepo! — je dejala Sofija in si nažgala cigareto. — Ali pojde-va. Pel age j a Nilovna?
—	Zakaj ne . . .
—	Ali je daleč ?
—	Osemdeset vrst . . .
—	Dobro! . . . A sedaj še malo zaigram Pelageja Nilovna, ali vas godba ne moti?
Ne vprašujte me — kakor da bi me ne bilo tu! — je dejala mati in sedla v kotiček divana.
'— Poslušaj, Nikolaj! To je Grieg. Prinesla sem ga danes seboj . . . Zapri okna.
Odrpla je zvezek not in rahlo udarila z levico na tipke. Gosto in sočno so zapele strune. Z globokim vzdihom se jim je pridružila še ena nota, glasna in trepetajoča od polnote. I;:pod prstov resnice je odletela jasno zvoneča, nemirna jata prodornih glasov, ki so se zibali in kakor prepodene ptice poskrili v temnem zatišju nižjih not; te so pele umerjeno in skladno kakor od viharja utrujeni morski valovi. V odgovor na pesem so se brezupno odzvali gosti valovi temnih glasov; široki in glasni so požirali v svojo globočino roj zvenečih tožba, vprašanj in stokov, zlitih v nemirni pesni. Časih je pesen vrtoglavno odskakovala v višino, stokala in vzdihovala, zopet padala, polzela in se zibala v nemirnem in gostem potoku basovih not, tonila in se izgubljala v njih in se zopet vzdigala iz enakomernega. brezupno miimega bučanja, rasla, zvenela in se tajala v širokem razmahu vlažnih not. A te so vzdihovale brez nehanja, silno pokojno, brez odgovora, brez glori-je . . .
Izpočetka vsi ti glasovi niso gc-nili matere; nerazumljivi so ji bili in slišal je iz njih le zveneč kao«. Njen posluh ni povael na peva iz zapletenega trepeta not. Dremot no je 7t)r Nikolaja, sedečega na drugem koncu širokega divana, ogledovala strogi profil Sofije in njeno glavo, upognjeno
pod težo zlatih las, Solne« je zahajalo in njegov žarek, zamišljeno trepetajoč je toplo razsvetlja-val Sofiji glavo in pleča, poteiu pa legel na tipke klavirja iu zatrepetal pod njenimi prsti. Godba je vse gostejše napolnjevala izbo iu neopaženo budila materino srce. Tri note, zvonke kakor glas Fjodje Mazina. so se vrstile druga za dcpgo v višini in blestele v potoku glasov kakor srebrne ribe v reki . . . Časih se jim je pridružila še četrta, in skupno so pele preprosto, v srce segajočo melodijo. Mati jih je zasledovala, čakala njih petje in poslušala le te note, ki jih je izločila iz nemirnega, glušečega kaosa glasov . . .
In iz temne jame preteklosti je vstajala pred njo davno pozabljena krivica grenko in razločno.
Nekoč je prišel pokojni mož po. zno ponoči domov, silno pijan, jo zgrabil za roko, vrgel s postelje na tla in jo udaril z nogo rekoč:
—	Poberi se, nesnaga, do grla sem te sit! . . . Poberi se!
Da se ubrani njegovih udarcev, je hitro vzela v roke dveletnega sinka in ga kleče pokrila s svojim telesom. Nagec je ves pleplašen plakal in se zvijal v njenih rokah.
—	Poberi se! — se je zadri Mi-halj s vojim rjoveči glasom.
Poskočila je na noge, odhitela v kuhinjo, ogrnila jopič okoli pleč, zavila otroka v šal in molče, brez kričanja in tožba, odšla bosa. v sami srajci in jopiču na cesto. V maju je bilo; noč je bila jasna, ulični prah se je hladno prijemal nog in se nabiral med prsti. Otrok je jokal in se zvijal. Odkrila je prsi in pritisnila sina k telesu; od strahu gnana je stopala po ulici tiho prepevaje:
—	O-o-o . . . o-o-o! . . .
Že se je danilo, strah in sram jo je, da stopi kdo na ulico in jo vidi napol nago . . . Podala se je k močvirjn. sedla na zeml jo pod gosto skupino mladih jesenov. Tako je dolgo sedela in nepremično strmela y temo s široko odprtimi o-čmi; da pomiri otroka 'n svoje užaljeno srce je tiho pela: — O-o-o . . . o-o-o . . . o-o-o!.
Naenkrat je šinila nad njeno glavo črna, nema ptica in odletela v daljo. Vstala je in od mraza drgetajoča po vsem životu se je odpravila domov, po nove udarce in nove krivice . . .
Posle d i\i ič je vzdihnil glasen, ravnodušen in hladen akord in zamrl.
—	Sofija se je okrenila in potiho vprašala bra^a:
—	Ali ti je všeč?
—	Močno! — je odgovoril in ae stresel, kakor da bi se bil ravnokar prebudil. — Zelo mi ugaja
V materinih prsih je pel in trepetal odmev spominov in še bi poslušala godbo. Od strani se ji je prikradla misel:
—	Tako živita . . . brat in sestra, prijateljsko, mirno ... Godba . . . Ne prerekata se. žganja ne pijeta in se ne prepirata za prazen nič ... Ne žalita drug drugega kakor ljudje črnega življenja . . .
Sofija si je urno zažgala cigareto. Mnogo je kadila, skoro na-pretrgoma.
—	To je najljubša stvar pokojnega Kostje! — je dejala in udarila rahel, žaloben akord. — Kako rada sem mu igrala. — Kako dovzeten je bil za vse . . .
—	Na svojega moža misli . . . — si je mislila mati. — in smehlja se . . .
(Dalje prih.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NI25KE C^ErSlS.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda na paruiku
Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington
Na krovu se ¿ovorijo vsi Avstro-oferski jeziki.
Družbeno ladjevje paruikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef I«, Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PAKNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6n'l A|t't, 2 Washington St., Nt« York.
ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ÔIFKARTE. Pošilja denar po posti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
carl str0ver
Attorney at Law
Zastopa na vssh sodiščih. St. sobe 1009 E. WASHINGTON STREET,
133
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnih pijač.
1837 So. Piak St. Tel. Canal 140r
ROJAKI T Waukc«anuI
agaaa-a- Ce kocete piti dobre piiačc in se zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnfch-u,
709 Market Street, Waukegan.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 460 6RAN0 AVE., KENOSHA, WIS
Telefon 1199.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik* za notranje bolezni in ranocelnik.
»zdravniška preiskava brezplačno—pla čati je le zdravila. 1921 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po
pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicag« živeči bolniki naj piiejo slovensko.
M. A. Weisskopf, M, D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—-11 predpoldn« in od 6—9 zvečer.
1842 So Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. IU
Feelinö Better Already
^psBszzaszozzzzztg C3Ä i fl Ti /"rti	l % 7
Srečen sem, ker sem poslušal val" svet in so zdravil z
Dr.Richterjevim PmH-ElPELLERJEIO.
Ozdravel me jo bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
T. AD. RICHTER O CO.. tlS Pearl Strm*. New York. N.Y.
Dr. Rirhtorjav« Coofo Ptlal« olajSajo. (35c aU 60c.) q ^
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Ohicafo, IL
Im* večjo aaJogo or, verižic, prêta nov ia tiru m h drago tin. Itvrèuje veakovm.ua popravila v tej «troki p« ■laki mi
Milwaukee Wie
Sodrug
LOUIS BEROANT 267 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro zaloieni SALOON.
a Najboljše obleke
Izdeluje po meri sod rug
J. Krainc
i 317 Florida SI.
Milwaukee. Wis.
Ter Dopravlja, čisti, pe-gla in barv a »tare.
N a I b o 11 ft e d elo In najnižje cene.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Slovencem in Hrvatom priporoča
ANDREJ MAKAROVIČ
tvoj premog, drva in ekspres.
427 VIRGINIA ST. Naroča se tudi pri Ig. Kužljanu —229 1st Ave. — Telefonska zveza.
POZOR! SLOVENCI! POZOR
S A L O O N
» modernim keglji^a
Sveže pivo v sodčkih ia ^lilt^ ia drofe raanorretne pijače ter aaiMu «aodke. Potniki dob« t iMe aa o i »ko eeao.
Postrežba točiu in in>#iaik Veem Soveneen i« drugi« m topk) priporoma
MARTIN POTOK AR,
1625 So Centr, Ave. CU
Obuvali
xa matkr: od llJOdtUj z« ientke: odll.OOdotlj «* «trok«: od loc 4o J,
Mi vas hočemo vselej zadovoljiti
AHBENS&VAH
355 Grove S
Milwaukee, Wig.
Milwaukee — Wisconi
Borchardt Broi
Krojačnica, zaloga oblek in dru$ moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
TUJCEM priporočam svoje dl bro urejeno prenočišče in rest« racijo, domačinom pa svoj saloo vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229—1st Aye.
MILWAUKEE,
IIMMIHlj
| POZOR BRATJE SLOVENCI!
Ali že veste kje je dobiti najboljSe mes po najnižji ceni? — Gotovo
v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici
Ferko Bros,, 270—1st Ave. io Park SI.
Tu se dobijo najokusnejfip sveie in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi jetrne ln krvave domačega izdelka ter najokusnejše PREKAJENO MESO; vse po najnižjih cenah.
Pridite in prepričajte se sami o naših cenah kakor tudi o kakovosti našega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naie geslo. Ne pozabite nas torej obiskati v naši novi mesnici v Joe. Tratnik o vem poslopju.
MILWAUKEE. WIS.	Telefon: South 8518.
•-nr-*-: t ^ tur ♦ »t
Marshall & Ilsley Banks
Podružnica na 374 National Ave.
mm^ammmmmmmm^mmh■mtmmmmm^^mrnmmmmmmrn mm m ■■ ~m~mmmm^mmmmmaummmmmm
Najstarejša banka v Milnaukee. Plačuje 3% na hranilne vk>


i
!
STORITE SEDAJ!
Nafti vložniki prejemajo 3% obresti, ki »e pripisujejo kapitalu prvo
dni januarja in julija.
Vse denar, vložen na ali pred 10. v mesecu, vleče obresti od 1. istesa meseca Začnite promet z nami se danes, magari tudi samo z enim dolarjem.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chlcago, IU.
Poslujemo za 22 let. Y soboteh odprla od 6. do 8. zvečer. Govorimo vse jezika.
........w
imm ww^vww
Dobra domača kuhinja.
té
Odprto po dnevi in po nooi.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAUR ACIJ A -IN POOL TABLE-
M. Poldrufjac

1816 So. Centre Ave,
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
Varicocele Hydrocele i
RRE7. NOŽA
_______ IN BOLEČINI
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičo h se molkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike svote zdravni-, kom ne da bi bili ozdraviieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspeino, da posedujem le jas edino sredstvo, s katerim zdravim vspeino.
Popravite Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljie nasvote in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških.
Ozdravim potitlvno želodec, pljuča, lodico ln neprillke ▼ Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE moške bolezni
Zfuba nafona. bolezni v
ledicah in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zgoba vodo.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srč-
ll^t iVC.* Prei-hoViil«
vejii metodi
Zastrupl^enfe
in vseh drugih kotnih I bolezni, kakor priičo,| lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolefine v oza ture, garje, oteklino, po-1 •Iju in druge organske bolezni zdravim ca stal-1 no.
brezplačno) (Nasvetizaston)
DR.ZINS, 183 Med Randolph ia Clark VlllCaciO
Odprta: 8 zjutraj da 8 »večer. Ob nadaljah ad 8 ajutr. da 4 pop.