Spomin na pekel izpred 701et
Lansko jcsen je minilo 70 let od zgodovinske soške fronte, ki je ter-jala skoraj milijon žrtev, med kateri-mi je bilo veliko naših fantov in mož. Soška fronta je potekala po planinskem in kraškem svetu od Bovca do Jadranskega morja. To območje si je Italija izbrala koc naj-šibkejšo točko in najboljšo možnost, da se zažre globoko v trebuh Avstro-ogrski, potem ko so jo v to pregovo-rile zaveznice in ji za nagrado oblju-bile velik kos jugoslovanskega in še zlasti slovenskega ozemlja. Boji na Soči so sc začeli 24. maja 1915. Itali-jani so v enajstih ofenzivah z veliko težavo prodrli do Bovca. Avstroogr-ska in nemška vojska, ki je prišla na pomoč z ruske fronte, sta v stilu movoizoblikovanega modela vojsko-vanja, takoimenovanega blitzkriega (prodiranje po dolinah in ne planin-skih vrhovih) italijansko vojsko ne-zadržno gnali vse do Piave. Konec oktobra leta 1917 je bilo soške fron-te konec. Leto kasneje tudi I. sve-tovne vojne.
Slovenci smo bili hote ali nehote udeleženi v tem klanju. V štirinai-stih polkih, bataljonih in posebnih enotah,med kaierimi so bili najbolj znani takoimenovani »kranjski Ja-nezi« - 17. pešpolk, in slovenski planinski polk št. 2. Italija je kasne-je za nagrado pridobila obljubljeno ozeralje, Slovencem se je še slabše godilo kot pod avstroogrsko monar-hijo.
Letos jesenl pa bo 70 let, ko je bilo konec I. svetovne vojne in ko se je naša »mati« Avstroogrska sesula v prah.
70 let znamenitega dejanja generala Rudolfa Maistra in ustano-vitve prve redne slovenske vojske v zgodovini, Mariborski pešpolk. 70 let naše nacionalne samoodločbe, ki ne zadeva zgolj odcepitve od Avstro-ogrske monarhije 29. oktobra 1918, marveč nanjo kot celovito dejanje navezuje tudi svobodno in samostoj-no državo, politično, družbeno in nacionalno življenje slovenskega na-roda znotraj države Slovencev, Hr-vatov in Srbov.
Lansko in letošnje leto sa izjem-na jubilcja davnega trpljenja in odlo-čitve Slovencev, sta granitna kamna v temelju naše današnje državnosti in svobode v skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Danes smo vse preveč obremenje-ni z današnjimi razmerami in skrbjo za jutri, da bi se temu zgodovinske-mu jubileju lahko bolje posvetili. Pa vendar je prav, da malo prostora in časa namenimo tudi temu spominu, še posebno,ker so med nami šc žive priče iz strašne I. svetovne vojne; eden od njih je Jakob Škoda iz Ja-vorja nad Besnico, s katerim se je pogovarjal Bojan Jerlah.
S. G.