76. številka. Ljubljana, v torek 5. aprila 1898. XXXI. leto Uhaja vsak dan aveerr, laimal nedelje in praraika, ter valja po polti prejem in ta avstro-ogeraka dciele ta vse leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., la Četrt leta 4 gld., za jeden ■eaae 1 gld. 40 kr. — Zs Linbljaao hres pošiljanja na dom sa »se leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poailjanje na dom raćuua se po 10 kr. na meaec. po 80 kr. sa Četrt leta. — Za taja dala Is toliko vefi, kolikor puitnina snaia. — Na narocbe, brez istodobne vpoftiljatve naročnine, ne ne ozira. Za oznanila plalnje as od stiriatopno petit-vrste po 6 kr., £e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, tt ae dvakrat, in po 4 kr., tt ae trikrat ali većkrst tiska. Do >isi naj se iavole frank o vati. — Rokopisi se ne rra&tjo. — Orsdniltvo m npravniltvo je na Kongreanem trga st. 12. D pravo istvn naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamaciie. osnanda, t. j. vse administrativna it»ari. Telefcn 6t. 3^. Papežev nuncij in tržaški škof. Tržaško lahonstvo nadaljnje boj proti Škofu Sterku radi slovanskih postnih propovedij pri sv. Jakobu v Trsta z vso brezobzirnostjo in s tako si« lovitostjo, da ae resnično bojimo za izid, zlasti ker je to lahonstvo že jedenkrat s takim bojem doseglo veliko zmago in primoralo prejšnjega tržaškega škofa, monsig. Glavino, da je resigniral. Lahonstvo pod židovskim vodstvom se je dvignilo proti škofu najprej v časopisja, potem pa, ker to ni nič izdalo, je začelo streljati iz topov. Občinski Svet je protestoval proti škofovi odredbi in hotel ikofa Šterka s presijami primorati, da jo umakne, a ker se to ni zgodilo, je odredil, da mestna godba in mestni pevski zbor ne bodeta več sodelovala pri cerkvenih slavnostih. Pri tem pa ni ostalo. Lahoni is župnije sv. Jakoba so posloli k Šk< fu posebno deputacijo, katera je zahtevala, naj ikof svojo od* red bo prekliče; zdaj nameravajo papeža poklicati na pomoč in nabirajo podpise za dotično spomenico, .Piccolo* pa je sprožil celo m;a 1, naj pošlje občinski svet župana v Rim, da zatoži škofa Šterka pri papeža. Ta silovita agitacija proti škofu, pri kateri delujejo z združenimi močmi laški katoliški duhov-niki in najrazupitejši židje ter iredentovci, ta priča, kako divje sovraštvo vlada mej tržaškimi Lahoni proti vsemu, kar je slovensko. Za nemške propo-vedi, katere je Škof odredil, se nihče ne meni, dasi nemščina v Trstu niti deželni jezik ni, proti slovenskim pa se je dvignil ves laški živelj in izkorišča vsa sredstva, da požene zadnje ostanke slovenstva iz tržaških cerk\a, in da dobi tudi cerkev popolnoma v svojo roko. Slovenci ne moremo v tem bojo druzega storiti, kakor da skušamo paralizovati počen janje laške diuhali, in da podpiramo škofa. V obrambo škofa in njegovih cerkvenih pravic se oglasimo danes tudi mi, v obrambo šk<jo t>-ga vprašanja. — Obe vladi se bavita sedaj s predlogi za delegacije. Skopni budget bode obsege] razen vsako leto za 4 milijone gld naraščajoče zahteve še nove, mornarici namenjene troške v visim 45 milijonov gld. Nezaupnice Lipperta in Sohuokerju. Veliki vpliv \Volfa in Schonererja se je zopet pokazal, j Lippert dobiva nebroj nezaupne različnih nemško-j nacijonalnih društev radi sklenjenega kompromisa j za delegacije, Schiickerju pa je priredilo v Hebu ■ 400 oseb .mačjo godbo", pri kateri se je kričalo: Izdajalec! Oba se branita Wo)fovih očitanj z odprtimi pismi in s — plakati. Ogerski rjustičniu minister je odredil, da naj ne izroće vsi poštni zavoji, vse pošiljatve in vzorci .sumljivih" ali .hojskajočih" tiskovin ekspozituram drž. pravdništva pri poštnih uradih. Na« LISTEK. J. S. Bacha „Pasijon po sv. Matevžu". III. konoert .01. Matice", 3. aprila 1.1. Po vsem, kar je bilo že pisano v nAšem lista o glasbeni imenitnosti epohalnoga, klasičnega dela Bachovega in o celotnem uspehu tega koncerta, s katerim se je poslovil koncertni vodja g. J. Ćerin od slovenskega občinstva v Ljubljani, se lahko brez novih razkladanj podamo „in medias res" ter spregovorimo nekoliko bolj obširno o izvajanju tega velikanskega glasbenega dela. Da je bil nspeh v celoti sijajen, se je že po-vdarjalo, in velja to v prvi vrsti o zborih, ki so težavno svojo ulogo izvršili z zares vsega priznanja vredno požrtvovalnostjo in točnostjo, kakoršne smo že vajeni pri tako izborno, discipliniranem en-semblu, kakor ga ima .Glasb. Matica". Solisti so deloma popolnoma zadoščali, deloma pa pokazali najboljo voljo in storili, kar je bilo v njih moči. Muzikalno korektno so peli vsi, če pa jo nekaterim, ki so prvikrat stopili pred občinstvo v vegih samostojnih partijah, nedostajalo krepkosti glasu ali potrebne čistosti grla, nečemo biti pn ti njim prestrogi. Svetovali pa bi v interesu celotnega ugleda društvenih koncertov vodstvu „GI. Matice", naj v bodoče skrbi za primeren naraščaj solistov, ali pa naj se posluži, kakor se je to go- i dilo prejšnja leta, najboljih solističnih pev- i skih moči, katerih se ne manjka v Ljubljani v koncertni dobi, odkar imamo tako krasno uspeva- ' jočo slovensko opero. Toliko v splošnem oziru. : Začel se je „Pasiion4 z daljšim orkestralnim uvodom, dvojnim zborom in koralom, ki so precej na široko razpredeni in tt-žavni. Zbori bili fo tu včasih še malo negotovi, to je bilo pa tudi jedino-krat v celem večeru. Dolgo in naporno partijo Evangelista je izvedel g. Kazi n gor prav hvalevredno. Deklama t o-rično je recitative prednašal jako jasno, z vzgledno vokalizacijo in dobro razumljivo, le pri visokih tonih bi bilo včasih malo manj forciranja umestno; splošno pa je imel g. Razinger prav srečen večer. Obžalovali smo le, da njegov spremljevalec ni imel boljšega glasovira na razpolaganje. Izreči moramo g. Razingerju zahvalo za njegov res veliki ti ud. Odlikoval so je mej solisti pesebno gosp. dr. Bela S tu he c, ki je pel Jezusa s tisto mirnostjo, ki je primerna glavni osobi vsega dela, in naredil s simpatičnim svojim glasom na poslušalce globok utis. Sem ter tja pa bi morda bilo um -hi-no malo več izrazitosti v deklamaciji. Nekatera mesta so se ma posrečila prav izborno, tako posebno bolestni izklic: KH, eli, lama asabthani! (Moj Bog! Z »kaj si me zapustili), s katerim je globoko ganil poslušalce. Istotako je dobro karakterizoval velikega duhovna in bil posebno izrazov it v klicu: .Boga je preklinjal, kaj nam je še treba prič I Glejte zdaj ste slišali njega preklinjevanje. Kaj se Vam zdi?" Tudi partijo Petra in tri bariton-sole je izvedel prav dobro ter tako krepko pripomogel k sijajnemu uspehu solističnega dela. Tema dvema se je pridružila v manjših partijah prve dekle in Pilatove žene in v sopran - solih in v duetu z altom gdčna. Mira Devo v a, ki nam je že znana iz prejšnjih koncertov ter se je vredno pridruž la omenjenima solistoma. Gospa dr. Ferjančičeva (2. dekla) je pela nežno; ona in gosp. P. Lozar (Judež in Pilat) sta storila vse, kar jima je bilo mogoče. Preponderantni del uspeba gre zboroma, ki sta koj po prvem zboru se osvestila ter stopila redba je očividno obrnj-na proti Slovanom in par-Inmentni opoziciji. Srbija. Radikalni srbski časopisi ostro napi-dajo zunanjo politiko h il.iaj-^i min steratva ter hvalijo prejšnje prisrčno razmerje mej Rusijo in Srbijo. Dokler je bilo na krmilu radikalno minister stvo Simičevo, so imeli sbski vrednostni papirji veliko veljavo, radi proti Rusiji delujočega Gjo-gje-vičevega kabineta pa se maščuje Rusija s tem, da skuša s pariškimi bankami podkopiti veljajo srbskih papirjev t-r izzvati državni b »nkt-rot Liberalno časopisje zavrača te napade* na Gjorgjevičavo mini eterstvo z dokazovanjem, da je bilo postopanje sedanje vlade proti Rus'ji zni-raj korektna, da Rusija r.i . a pra/ nobenega vzroka, sovražiti Srbijo, di pa JR isija tudi nima pravce, diktiral Srbiji, kdo naj vodi njeno vlado. Vojna nevarnost za Španijo in Zjedinjene države raste. Kakor v Newyorku tako tuli Ma-di.du se smatra položaj sila r«'»uim. Tuli vladui krogi 2 jako dvomijo, da bi bil' še možno, izogniti se vojni. Mac Kinley izr >či Ipanski vladi danes svoj ultimatum. O i odgovora Španije je odvisno vse. Amerika zahteva popolno neodvisnost Kube, vojno premirje takoj in ustanovitev stalnega miru, amne stijo za vse ustave in sprejetev vseh sklepov, kat*re dožene Anur kas Sobane . Španiji brani že narodni ponos, da bi sprejela te z lite e, zato pa Re hi*i z vso silo pripravljati za boj Manjka pa ji pred vsem glavnega: denarji. Zato js izdala nov papirnat denar; z izdajo 225 milijonov peset (a 40 kr) se pokrijejo najnujnejše potrebe. Španci pa tudi sani žrtvujejo Ogl tilo. Ker Amerika nima foipedovskih lnvilk, bodo mogli Spanci s torpedov kam napadati amerikanske bojne ladije. Amerikanci imajo močno ladijevje, a m>>r-nirjev nimajo. K-r v Ameriki nimajo ob/ezne vojaške dolžnosti, morajo nabirati sedaj prostovoljca, katere treba Šele izvežbati. To je torej slaba stran ■jaerikanakega bojnega ladjevja Listi poročajo sedaj, da bode papei posred val mej nasprotujočima se taborima. Obe stranki »ta s posredovanjem zadovoljni 0 I papnževHga uspeha je torej odvisna alternativa, mir ah vojna. Evropske vlasti v Vzhodnji Aziji Nena-detani vapehi peterburškega k.ibineta, ki postopa povsem solidarno z nemškim, so vzbudili v Angliji Veliko 2:ivist, katere ni znala niti pr kriti. Ve<'ni tekmec Rosije, ki spremlji kakor senca vsak ruski vnpeb, je dolgo drezal i a ruval ter končno res do-m g I, < borih judovskega ljudstva. Jzoiej prvih je naj krasu*jsi, po svoji rit-tnitiki karakterističen „Kje bliski in g.omi v oblakih fate jeznih?4, ki sledi krasnemu eosemblu (sopran, ak in zbor) .Tako moj Jezus je uklenjen", katerega pričenja lep orkestralen uvod. Jednako karakterističen jo dvojni zbor „Zdaj reci nam Kriste, kdo Te je biiV" Vrhunec krasote pa je doseglo delo v končnem dvojnem zboru „Mi grudimo se v prah s solzami", katerega uvaja krasna instrumentacija, ki narašča do impozantnega glasbenega efekta, ter primerno zaključi velikansko delo ženijalnega B ;cha. Vojaški orkester, pomnožen z orkestrom »Glasbene Matice" in harmonijem (mesto orgelj), je izborno izvršil svojo uelahko nalogo ter vseskozi spreni'jtval prav diskretuo in korektno, posebno pa se dobro drž:I v mnogih a-solo mestih in uvodih k posamičnim dedom. Besede je izborno poslovenil profesor Anton Funtek, vporabivši v recitativih Volčev prevod sv. pisma, ki pa se je iz glasbenih ozirov sem ter tja moral nekoliko premeniti. Kar je pa vezanega besedila je vredno peresa znan-ga našega pesnika in spr« tnega prevajalca. Gosp. ČJe rinn se je že izreklo zasluženo priznanje za njegov res velikanski trud, katero je tudi p steno zaslužil. Postavil si je s tem koncertom trajen spomenik v spominu slovenskega občinstva ljubljanskega, ki je v njem spoznalo vrednega namestnika nepozabnemu našemu Hubadu. Vse občinstvo, mej njim mnogi odličnjaki, kakor g. dež. predsednik baron Hein, drž. zbora podpredsednik dr. Ferjančič, cesarski svetnik Murni k, major Lavrič, trg. zbornice predsednik Perdan, župan Hribar in mnogi dragi, ki so počastili koncert, ni štedilo z izrazi priznanja za celotno krasni užitek, ki nam je ga podalo vztrajno požrtvovalno delovanje zbjrov, solistov in njih skupnega vodje, neumornega gosp. Čeri na, o katerega odlikovanja smo govorili že včeraj. A. lontne razmere, ali resnične! — Najbolj pa boi« v oi niše nasprotnike slovenska narodna šola v Št. it ije-rtu pri Veli^ovcn, katero je slovenski narod ogradil sam. Že j in boli sijajni uspeh in napredek otrok, ki obiskujejo ta zavod, zato premišljujejo noč in dan, kako bi tej „Trutzschuh" v okom prišli. Lepo število, 157 otr k, jim na da mirovati, tako, da sanjajo že o zgradbi nove šole v Vehkovcu, ki naj bi delala konkurenco Ci il Mstodovi šoli. Riz pisane so baš nagrade sa to novo šilo. Tako stoji pri nas. Učitelji niso pravi učeni ki slovenske mladine, temveč njim je le na tem da kolikor mogoče več Slovencev ponemčijo kajti delajo v šoli in izven šole za to svrho. Njim samim bi končno ne bilo toliko zameriti, ali tem večja krivda zadene one, ki so jih kot take odgojili. In tu trčimo ob § 19 temeljnih zakonov, da mora namreč slovenski jo.'ik biti ravnopraven v šoli, v uradu in v lavnem življenju. Opozarjamo naše slovenske državne po-alinee, naj se res energično p<»primejo tega n .jbolj perečega vprašanja, ki si že vleče več kot trideset let. Levi dravski breg so v tridesetih letih ponem-čili, a nasprotniki se močno trađijo, da bi čim preje še desnega. Sedanja mladina je skoro vsa v njih rokih A kaj potem? Zitorej ne zamudite slovenski zastopniki na Dunaju prilike, da zahtevate preosnovo koroških šol! Jekli u o v. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. aprila. — (Goap. dr. Ivan Šustersid) je odložil svoj državuozborski mandat. Razlogov v to omenja vel ko, a pravi uzrok je pač ta, da je sedaj, ko velja novi civilno pravdni postopnik, odvetniku, če noče zapreti svoje pisarne, naravnost nemogoče, iz vrše vati posel, državnozborskega man lata. Dasi pri pul i dr. Sasteršič mej najodločneje, iu časih tudi mej najs'rupeuejše naše nasprotnike, obžalujemo vendar, d t se je odločil k tema koraku Bil je jedini mej klerikalnimi državnozborskimi poslanci, kar jih je Kranjska odposlala na Dunaj, ki je vsaj deloma »polnil nade. koje so nanj stavili volilci. Koliko ss je prič »kovalo od dra. Janeza Evangelista Kreka, ah komaj je vstopil v državno zb >rn-co, pokazalo se je takoj, da s praznim strojem Rvojih obrabljenih fraz ne more niti naprej nti nazaj. Dr. Šustersid bil je izmej naših klerikalcev jedrni, ki si je vzlic svoji mladosti kmalo pridobi* ugled v parlamentu. A sedaj je zapustil svoje ovčice, in nikdo ne ve, kaj bodo počele brez vodnika. Vstk pa ve, da kranjska klerikalna stranki nima moža, kojega bi mogla na Dunaju postaviti na mesto dra. Ša-sterŠiča! — (Osebne Testi.) Kaocelist pri finančni prokuraturi gosp. Danijel Štamcar je imenovan cficijalom, davčni pristav g. Jos. F r a n z pa kan-ceiistom pri finančni prokuraturi. — Sekuodarij v deželni bolnici g. dr. Ivan Premrov je imenovan okrožnim zdravnikom v Litiji. — („Slovenske Matice" odbor) sklenil je v svoji včerajšnji seji, da naj 9Matica" izda zbrane spise nepozabnega nam Janka Kersnika. Ta sklep vzbudil bode po celi slovenski domovini veliko radost in brezpogojno priznanje. — (Neodobreni šolski knjigi) Kot dopolnilo k jako umestnemu govoru g. poslanca Grassellija še dostavljamo, da tudi slovensko „ Vzgojeslovja" in ,Uko8lovje", kateri je poslovenil Fr. GabrŠek po aprobiranih dr. Michovih nemških knjigah — nista bili odobreni, z opazko, da se ti predmeti ,ie ne nče v slovenščini". Kaj ne, čuden razlog? Nasprotno pa se rabijo v ljudskih šolah nemško-slovenske slovnice iz c. kr. šolske zaloge, v katerih skoraj na vsaki strani kar mrgoli raznovrstnih napak! — (Za državne uradnike v Ljubljani) Piše .se nam: Kakor se nam iz poslanskih krogov poroča, je g. finančni minister o izrednih draginj-skih razmerah tako glede stanovanj kakor gleda živil v Ljubljani prav dobro poučen, in opravičeni želji uradništva, da bi be glede na to po potresu nastale razmere tudi za I. 1898. dovolila potresna doklada, jako naklonjen, ter bo ali pa je že v tem oziru storil potrebne korake. Upamo, da se bo visoko deželno predsedaištvo zavzelo za državno uradništvo z isto nnemo, kakor se je v deželnem zboru kranjskem za učiteljstvo ter bo tudi ob tej priliki pokazalo, da je državnemu uredništvu v resnici naklonjeno. — (Neumestne provokacije.) V družbi hčeri nekega višjega deželnovladnega uradnika, — kateri je nekoč veljal za narodnjaka, pa je svoje otroke vzgojil v sovraštvu proti vsemu, kar je slovensko, — mudilo se je v nedeljo popoludne v Št. Vida osem častnikov pežpolka at 27. Dražba se je za- |mvala po svoje in nihče jej ni kalil te zabave. Na-krat pa se je zdelo jediiemu Cn»\n ku potrebno, da «e je spravil nad vžigalice družbe sv Cirila in Metoda Dotični častnik je raztrgd škatljico in si privoščil nekaj jako — krepkih izrazov na te preklicane „Wtndi»chetf. Navzočni slovenski civilisti so proti temu častnikovemu ravnanju odlično prtite-štovali, »n nnel se je prepir, kat-remu je kr m nca le iz težka naredila konec. Ljubljansko prebivalstvo občuje pnjazno s častniki in z vojaki, in s nelo re čem", da spada Ljubljana mej tiste garnuije, v k t-terih vlada najlepše razmerje mej vojaštvom in mej prebivalstvom Zategad-d pa nikakor ne dopuščamo, da bi si častniki dovoljevali provokacije, ali da bi nas pitah z žalitvami in s pnimai kakor „Wm-dische", katera beseda je v naši sloveuski deželi razžaljenje. Kakor spoštujemo mi vojaški stan, tako zahtevamo tudi, da vojaštvo spoštuje našo nar> d noat, a prav da bi se taki posamični slučaji, kakor je šentvidski, več ne primerili, zato smo napisali te vrste. — (Družbinski večer,) katerega je priredil v soboto, dne 2. aprila, tau bnraški klub „Zve^da" v restavracijskih prostorih „pn Virantu", bil je jako dobro ob skan. Vsi prostori bih so prenapolnjeni. Posamezne tamburaške točke proizvajale so se Jako fino in precizno, tako da se pač lahko ieče, da se ljubljanskemu občinstvu r.dkkd.j nudi prilika, slupati toli izborno sviranje na narodnem glas bilu; glavne zasluge za to pridobil si je vsekako gospod zborovodja Jakob Gorja nc, kateremu se zamore na leiem uspehu le čestitati. — (Ribarski okrajni odbur naznanja: Ta teden, četrtek in petek, pride w, ribogojnega z ■ voda na Studi nou na ljubljanskem trgu okoli 6*0 kg postrvi na prod, j po dnevni tižm cen> ; p8 strank vlož lo r>t>866 kron 26 h., 101 stra «ka vzdignila 33088 K. 57 b., toraj več vložilo 23 177 K 69 h, 11 strankam posojil se je i/.plačalo 14 740 K., stan|e vlog 1 0O68O9 krun 38 h , denarni promet, 155 700 K. 00 h — (Mestna hranilnioa v Radovljici ) V mesecu marcu je 106 strank uložila 30.1 UD gi. 90'/a kr., 73 strank vzdignilo 6802 gld 56 kr, 18 strankam Meje izplačalo posojil 8645 gld, stanje vlug 421 230 gld. 99 1% kr., denarni promet 84,605 871/* kr. — (Jezikovno vprašanje na Štajerskem) CJla-ilo višjega d«ž. sodišča vGradci, „Tagmpošta" opozarja nemške poslance na „najnovejSo agitacijo za utesnitev uemškegi sodaeg« jezika". Stara graška teta pripoveduje, da sta se dva slovenska (krajna sodnika pr tožila pri juntičnem mminterstvu, kjr izdaja graško višje sodišče nemške razsodbe in sili okrajna sodišča, da j h morajo prelagati Ob jednem pravi „ Ta gen pošta", da je ministerstvo pritožbi odbilo, da ps je pozvalo višje sodišče „sich im Ge-genstande zu aussern". Mi smo pred kratkim že v drugič obširneje govorih o tej stvari in dokazali, da je postopanje gra^kega viš,ega sodišča flagrantno kršenje mmisterske izvrševalo* naredbe k novemu civilnopravdoemu postopniku, in ako mi nisterstvo temu ne naredi konca, nam bo to v dokaz, da ministerstvo to kršenje odobrava, in d i samo prezira in tepta svoje naredbe, katere dajejo kako mrvico pravice slovenskemu nnrodu. — (Radi ljubosumnosti) Ječanje in zd ho-hovanje ži-ne je zbudilo mmolo sredo zjutraj soproga Rebulo v Trstu. Na poizvedovanje mu je pokazala žena kozarec, iz katerega je izpila raztoplienih glavic žveplenk. Mož je poklical zdravniku, kateri je ženi opral želodec in jo tako rešil. Žena je izpovedala potem, da je storila to v hipu, ko jo je najhuje trla ljubosumnost in si m \elela drugače pomoči. LjuboNumnost je huda, a jako razširjena bolezen! * (Cesar — b ter) Pred dvajsetimi leti je bil naš cesar boter 25temu otroku sukniarja F rev lerja v Giiu^u. Deček j* dobil ime Fran Josip Rudolf. Pred kratkim je mo al ta k nabora, kjer je bil „potrjen" za topničarja. Mati in oče mladega vojaka še živita. * (Veresčaginova razstava) «e otvori radi siprek šele danes, 5 aprila. Razstava c bsega 154 stik, mnogo fotografičnih posnetkov Vereš&tgmo.ih pcdob, vel ko zbirko ruskega orožja orodja in oblačil. Vse je razstavljeno v treh dvoranah deželnega glasbenega zavoda O velikonočnih praznikih «e popelje tudi več Slovencev na Vereščaginovo razstavo. * (Španski patrijotizem ) Sedaj, ko je m-j Zjedinjemmi državami in Španijo opasen razpor, pokazali so Španjolci zopet, kako ljubijo svojo do movino. Veakdo je pripravljen žrtvovati za čast kraljestva zaslužek jednega dne. Pred kratkim je bila v Madridu operna predstava, katere Čisti do hodek je namenjen grajenju ladij. Gledal, šče je bilo popolnoma razjirodano; vsak plemič je dal za galerijsko vstopnico 425 gld., katere pa seveda ni rabil. Dobitek je bil velikanski. Slična predstava je bila nedavno tudi v Havani; donesla je 42.000 dolarjev Čistega dohodka. Tudi španska vojska žrtvuje v voj-niške svrhe svoj dnevni oboi. * (Moderni papir za pisma.) Žive barve papirja za pisma podolgaste, ozke oblike so že precej časa iz mode; tudi zoperni duh različnih parfumov, kateri je včasih •*el iz ličnih pisemc, nikakor ni več modem. Sedaj zavzema prvo mesto trd bel, krem ali višnjev papir — a la opal — velike oblike z imenskimi črkami ali kakim geslom v levem oglu, kateri pa mora biti brez posebnih ozaljšaoj kar priprosto tiskan. Knjiievnoat. — „Učiteljski Tovariš11. Št. 10. Vsebina: Vesele praznike! — Knjige „Slovenske Matice" za leto 1897. — Fr. Orožen: Ustavoznanstvo. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „Mladost", smotra za moderno književnost in umetnost. Dunaj, Wollzeile 20. štev. 5.: R. Frangeš: Savijač želieza (slika.) Nikolajev: aKao da gledam ružu". (Črtica). F. Hrame: Hermova osveta. (Pesmi). Ivan Caukar: „Ti sam si kriv". (Črtica) Fr. Eller: Sreča. Fr. EHer: Ob mostu. Knut Hamsum: Jednostavna muha srednje večine. — Adolf Donath: Novija češka lirika. Dr. Gaj: O telepatiji. Listak. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 5. aprila. Danes ob 11. uri do-poludne se je sešel skupni min sterski svet, ob 1. ori popoludne pa se je začel pod cesarjevim predsedstvom k ro n s ki svet, kateri se je bavil s kreditom za pomnnžitev mornarice. Dasi sta oba finančna ministra vladnim tirjatvam ugovar|»U, vend*r nista prodrla. Zahtevalo se bo v 10 letih, p vrh pa zahteva vlada, naj tc še redni proračun mornarice zviša za pol milijon« gold. La leto. Mornarici nt»i se piimno/i za 15 velikih bojnih ladij, 7 kri/ark prve vrste, 7 križark druge vrste, 15 tirpedovk, 3 monitorje, 6 paketnih ladij in še nekaj dru pili ladij. Dunaj 5. aprila. „111 a s Naroda" javlja, da jugoslovanski poslanci niso nezadovoljni sThuncvo * lado. Z ozinrn n* to nas je u^liven Slovenski poslanec pooblastil izjaviti, da je „Sl<>v. kršč, nar odna zveza" jako nezadovoljna. Ne ugaja je] splošna Thunova politika, povrh pa so štajerski poslMici t ezadovoljni radi cel j* eke gimnazije in radi zakona o okrajnih sa Stopili j kattri je \zpreel štaji-rski de^ zb r; dalmatinski poslane* so nezadovoljni radi že le z n ič n ega vprašanja; primorski poslanci pa radi nečuven h razmer v Trstu, na Goriškim in v Istri, a tudi slovenski postanci iz Kranjske niso kar nič. zadovoljni. Dunaj 5 aprila. Danes ob 2. uri popoludne se je se^la gospodska zbornca na sejo, v kateri je razpravljala o raznh gospod jskih re^eh. Dunaj 5, aprJa. MinistersVi pedsednik grof TIiud je dants vzprejel deputacijo pri htnih uradnikov t>r jej reke), da sicer še ni uatan no> poučen o razmerah pr.\atnih uradnikov, da pa ima \lada Miljo, storiti kaj tudi za te uslužbence, nj h vdove in Birote. Gradec 5 aprila. Nemški mcijonalci Steiinvender Hichenbutgerjeve vr^te so učakali občuten poraz. „Burgverein" je v hotela „Florian* priredil zborovanje, na katerem je dr. G6dl poročal o nagodbi z Ogersko Shod se je izrekel za kvoto 50 : 50, iu za samostojno cislitvansko banko ter zahteval, d.t se morajo nemški poslanci vsaki drugi nagodbi a najskrajnejšo obstrukcijo ustaviti. Gjvornik je ob viharnem pritrjevanji zborovalcev nemško nacijonalno stranko in sosebno dr. Steiu-wenderja strastno napidal. Hochenburger je svojo stranko in Steinwenderja brani, a zbo rovalci so ga s Heil klici n* Wolfa in Sch6-iiererja preupili. Zlasti so se odikivali nemški burši. Praga 5. aprila. Iz Heba se poroča, da so nemški radikalci uprizorili veliko demonstracijo proti nemškolibcTalnemu poslanca Zdenku Schiickerju. Priredil t so shoJ, na katerem so Schik-kerja strastno napadali, kateri shod pa je vladni zastopnik razpustil. Ponoči se je zbralo na stotine ljudsiva pred Schucker-jevo vilo n« velike demonstracije. Policija je demonstrante razgnala. London 5. aprila. Mac Kinlevjevo sporočilo parlamentu sicer še ni izšlo, a listi imajo že obvestila o njega vsebini. Mac Kinley se po tth poročilli izreka za neodvisnost Kube in za oboroženo intervencijo, ako se Španska tej zahtevi ne uda; dalje pravi, da odgovor španske vlade na zahtevo Zjedinjenih držav nikakor ne zadostuje in izjavlja, da se nastali konflikt z diplomatičnimi posredovanji na noben način ne da poravnati. WashiDgton 5. aprila. Vest, da je vlada Zjedinjenih držav vzprejela papeževo posredovanje, se dementuje. Ziedinjeue države odklanjajo vsako posredovanje tretjih faktorjev. London 5. aprila. .Times" javlja is Pekinga, da so Francosi jsko nezadovoljni, ker je Rusija na Kitajskem dosegla znamenite uspehe, dočim Francija ni ničesar dobila, ia naznanja, da hočejo okupirati neki pristan na izlivu reke IVIin. Bržčas je to poskus, nahuj-skati Francijo proti Rusiji. Pariz 5. aprila. Ministerstvo se še ni odločilo, ali vloži proti Zoli novo obtožbo ali ne, ker mu še ni došel zapisnik o dotični obravnavi kasacijskega sodišča. Ako ministerstvoi oz'roma rojno sodišče Simo ne toži, pr.oblasti vse prizadete častnike, da tožijo Zolo privatno. — (DogoilcU v «le*tilk«sr«kl Itrmiil) se mo- Tcjo imenovati patentirani „Mntln «le Chfn«»o*- se taki dežniki seveda jako kupujejo, zlasti ker imajo blago, ki ne izgnblja barve, V Ljubljani prod.tja take dežnike samo Joai|» Vlilninr. izdelovalec dežnikov na Starem trgu. Izborno «leliijo SSr Tanno-Chiniii tinktura za lase^SS okrrp'u> iu ohranjnie lasiACe iu preprečuje izpadanje las. Cena 1 Btekleniri z rahilnim navodom SO kr. TedJLria, zalega (:i8H—-5) lekarna M. Lcustck, IJ ubijana Resljeva cesta fit 1, zraven mesarskega mostu. TToloion itev, oh. Meteorologično poročilo. April Stanje Ćas o pa- , baro-zovanja , metra v mm. Temperatura v *C Vetrovi Nebo <• m 1 a J "S cu > 4 9. zvečer ' 7i>8 2 98 si. szah. pol obl. 5. i 7. zjutraj 730 « 2. popol. | 731 1 43 150 si jvsb. s.-, jjzah. jasno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 8 7 , za V2 nad oor-maTom. Sinoči obroč okoli lune. V slovo! P. n. slovenskemu obCimtvu, ki me je odlikovalo skozi vso operno sezono ter mi zlasti na častnem mojem večeru na posebno laskav način izra7ilo svoje priznanje, isražam tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Osotiito velerodnim slovenskim damam, ki s<» mi blagovoli e pokloniti po milostljivi gotpej Franji dr Tavčarjevi dragoceni prstan z briljanti ter krasno liro s trakovi, častitim členom narodne čitalnice v Ljubljani, dragim rojakinjam in rojakom. Hrvaticam in Hrvatom, za prelepi venec s trakovi ter končr.o blagonaklonjenim mi kritikom slovenskega časopisja izražam svojo najglobokejso zahvalo, ter kličem vsem skupaj : Zdravi! Na svidenje v bodoči sezoni ! V Ljubljani, dne 4. apr»Ia 18^8. (522) operni tenorist. Bogu vsemogočnemu se je dopadlo, da je pozval k sebi v boljfie življenje našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma brata, starega očeta in strica, gospoda Avgusta PressLa c. kr. višjega poštnega oskrbnika v p. ki je preminul danes ob */J°. uri zvečer po jako dolgi, mučni bolezni, prevideu s sv. zakramenti, v 70. letu svoje dobe. 'Jt'l\) Pogreb bode v sredo 6. aprila, ob K, uri popoludne iz hiSe žalosfi, Sv. P« tra resta St. 12. Sv. mase zadaBnce se bodo brale v torek, 12. aprila, ob 9. uri zjutraj v frančiškanski cer \i. Dragi pokojnik se priporoča v pubožen spomin. V Ljubljani, dne 4. aprila 1898. Nina, Jall)a. VliJ« Iiulna, hčere. — Atlel«, vnukinja. — Jnitlplun I»r*»w*l, sestra — VI«-rlja Jeuko, netjakinja. — ItuUolf \'mm.t. netjak. — VlklorlBM VoHt. netjakinja. Uaojam ei slavnemu občinstva naznanjati, da sem prevzela dolenjsko pivnioo v Kastnerjevi hiši ter se toplo priporočam za mnogobrojen obisk. 520-D Antonija Velkaverh Krompir za seme beli (oneMovc), riini«»iil in rožnik, dobi se pri Alojxiju Kano-u (491-3; v L|nbl|anl, lJ>unn|al*« ce«la Atev. 42 Izvod iz voznega reda v«ljav«n od da* 1. oktobra 1807. leta. Odkod I a LJubljane juž. kol. Pro«« Ara Trki* Ob 13. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Praneenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansso, Solnograd; .'(.b Klein-Reifling v Stcjr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ofc 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab*d, Beljak. Celovec, Franze^sfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 60 m. dopoludn« osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osooni vlak v Trbi* Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rad, Lencl Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, O.-ne ve, Pariz; čez Klein-Reiflmg v Steyr, Line, Bndejovice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip. sko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Soio mvntn In, v Kočevje. Ob tf. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Or. 12. ari 65 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 80 m zvečer mešani vlak. — Prlkod w I.|nl>l (an«. j. k. ■■rog« I« Trktaa. Ob 5. ari 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaju via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pl/oja, Budejevic, Solno-grada, Liuca. Steyra, Ansseea, Ljnbna, Celovca, Belaka, Fran-zeusfeste. — Ob 11. ari 30 m. dopoladne osobni vlak z Du-naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejovic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve Curi ha, Bregeuca, Inomosta. Zella ob jezeru, Leud Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. ari M m. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Frauzeosfeste, Pontabla. — Ob 9. uri ♦> m. zvečet osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — 1'rvK* No*■«•«•» uiealta Iu la Ko«cvf». Ob 8. ari 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob it, ari 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer metani — Odkod la LJubljane d. k. v kamnih. Oh i. ari m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. zvečer. — Prlkod v L.|uklJaao d. k. Is Hamulka. Ob ti. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. ari 2u m. zvečer. (17—7ti) 0Sct t>efc&namcniti/i novosti v damski konfekciji kakor: jakete, Gapes, pelerine, oremenske plašče iz gladkega ali škotskega kamelo* dlačnega lodna9 haoeloke za otroke in dekleta o osek oelihostik. llustrovani kata/ogi se brezplačno in franko razpošiljajo. © rfW ^-m # ^M^^ ^ta^^ k ©l©l©l©l©l©l©|©l©l©l©l©l©l©l® © © Originalno plzensko pivo!!! Oziraje se na najino anonco z dne 24. februvarja, usojava si naznaniti velespodtov. občinstvu, da točijo naju pivo naslednji gospodje: Naju pivo v steklenicah prodajajo gospodje: L. Fantini (Gradišče) Karol Koisser (pri Maliču) Ivan Mayr (Filipov dvorec). (523 - 1) Ivan Buzzolini (Špitalske ulice) J. C. Praunseiss (Glavni trg) Anton Stacul (Šelenburgove ulice). Naročila na pivo v steklenicah vzprejemava v najini pisarni, Gradišče št. 5, kakor tudi zgoraj imenovani gospodje. z veiespoatovanjem Naročila z dežele GorUp «Sfc Solaitmili: izvršujeva točno. generalna zastopnika meščanske pivovarne v Flznn, ustan. 1.1842. ©•©•©•©I©|©|©|©|©|©l©|©|©l©i©l©l©l©l©l©l©l©l©l®l©l© izdajatelj in odgovorni uredrik; J o Bi p Nolli. Lastnina in tisk .Narodna Tiskalne"