Št. 20. V Gorici, v soboto dne 11. marca 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na tedea, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter' stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jonuina ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld. G-fiO pol leta........6 » GO » » » 3-30 Četrt leta.......3 » 40 » . »1-70 Posamične .številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Štev. 7. v Gorici v »Goriški, Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na nuročila fcm doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se laeunijo po petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.. 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogndbi. — Večje črki- po prostoru, -- iteklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K »Vse za omiko, in napredek!« Pr*JK. lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. ¦ • Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravniStvn._____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso • leto 3 K 20 h ali gld. 1-CO. »Soča« in »Primorccc so prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči P. na trgu della Caserma. avčič v Gorici. Telefon št. 83. Složno postopanje slovenskih deželnih poslancev. (Članek izven uredništva.) Župani in podžupani briških občin so storili s svojo znano resolucijo važen korak, ki mora roditi neizogibno le dobre posledice za goriške Slovence, ako se dane inicijative poprimejo vsi me-roda j ni slovenski krogi na Goriškem ter odločno zahtevajo od vseh poslancev, da energično zastopajo slovenske koristi v deželnem zboru nasproti laiki večini. Škandalom, kakoršne je rodila zveza slovenskih klerikalcev z Lahi v zadnjih treh letih, se mora storiti energičen konec. Značilo bi nositi vodo v morje, ako bi hoteli danes znova naštevati vse grehe, ki jih je rodila ta nenaravna zveza. Govorilo se je dovolj glasno in jasno za vsakogar, ki je hotel slišati. Kljub temu pa hočemo posebno glede na tirado »Gorice« 4. t. m. povdariti nekatere okoliščine, ki so jasen dokaz temu, da tiči vzrok nesložnemu postopanju naših deželnih poslancev edino le v tej zvezi ter v onemoglosti, nesposobnosti in nestrpljivosti klerikalne veČine na slovenski strani. Vsak zaveden goriški Slovenec jo danes gotovo prepričan, da more edi-nole sposobna in odločna deseto-rica slovenskih poslancev v našem deželnem zboru odolevati skrajno težavnim nalogam v boju proti "laški vedno složni večini. Tako složna, kakor je ta laška večina, dasi ista sestaja iz skraj o razlikujočih se elementov, zahteva tudi na slovenski strani celih mož, mož, ki so tudi v resnici vsak na svojem mestu. Vsakdo pa tudi ve, da naši klerikalci niso taki možje. Dr. Gregorčič in Grča sta duhovnika, ki sta sicer oba za hrbtom velika junaka ki se pa po bo-jevitosti sploh ne dasta niti primerjati s kakim kranjskim obstrukcijonistom v črni halji. Ce sploh kedaj kaj junaštva pokažeta, posebno zadnji, ga pokažeta nasproti kakemu slovenskemu naprednemu tovarišu; nasproti Lahom pa sta obnemogla, ker nista moža za to. O Berbuču, ki ima sicer skrajno veliko mnenje o sebi, ki pa se je kot deželni odbornik in poslanec že neštetokrat obsodil glede svojih nesposobnostij, sploh ne govorimo. Kaj naj še le rečemo o Lapanji, Bolkotu in.Klančiču! So pač možje, ki sami ne morejo nič za to, ako so popolnoma nesposobni za vsak odločnejši nastop. JakončiČ konečno ima vezane roke i kot član kluba i kot tajnik »Monta«. Taka je slika današnje klerikalne večine na slovenski strani v deželnem zboru. Kljub temu pa tudi pri takih razmerah ni izključena možnost odločnega nastopa naše desetorice. Po eni strani ta desetorica lahko prepreči vsak za slovensko stvar škodljiv sklep z abstinenco, po drugi strani pa imamo v slovenski desetorici tudi tri vsestransko sposobne napredne poslance, ki so kljub temu, da so le trije, nasproti 18: slovenskim klerikalcem in Lahom ponovno dokazali, da se navzlic taki večini ne boje odločno zastopati slovenske koristi, čeprav niso mogli doseči pozitivnih vspehov baš vsled že omenjene zveze. Ako bi bila slovenska desetorica složna, bi imela prav v teh treh poslancih krepko oporo. Ti trije poslanci so takoj pri prvem zasedanju po zadnjih deželnozborskih volitvah bili pripravljeni stopiti v skupen klub, kakor imajo tudi laški liberalci in klerikalci skupen klub, toda naši klerikalci, pijani zmage in zagotovljeni Pajerjeve podpore, so jih kar odslovili s tako namero, ter so s tem jasno dokazali, da jim ni za nikako skupno delo. Zraven tega se je taktika popolnoma izpreme-nila. Naši klerikalci so se postavili na skrajnokomodnostališče, kije,po nekoliko postalo posledica zveze s Pajerjem in laško večino, po nekoliko pa posledica tega, da je dr. Gregorčičev sveto- »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljaveo) tiska in zal. ........^*V"" ' valeč postal »Beschwichtigungshofrat« Berbuč, in da je iz klerikalnega kluba izginil vsak le količkaj opozicijonalen duh. V dobi 1895. do 1899. sta bili, kakor je o tem »Soča« že svoj čas pisala, nekako dve frakciji med slovenskimi poslanci: ena je zastopala načelo odločnega nastopanja, druga načelo barantanja. Prva frakcija je bila v manjšini, a je vendar ponajveč obveljala njena, posebno vsled vpliva grofa Co-roninija, čegar taktiko sta takrat podpirala posebno tudi dr. Turna in dr. Rojic. Zastopnika druge frakcije pa sta bila dr. Gregorčič in Berbuč. Danes ta dva moža vladata v klerikalnem klubu, in danes imamo tudi faktično v našem deželnem zboru politiko barantanja, ki je tem žalostnejša in tem Škodljivejša, ker to politiko vodita moža, katerima manjka za tako politiko potrebnih sposobnosti in potrebne previdnosti in možatosti. Vrhutega imata še v dr. Pa-jerju, s katerim barantata, za nasprotnika moža, ki ju visoko nadkriljuje, in kateri pozna vse nijiju slabosti tako dobro, da smo danes vsled te politike prišli tako daleč, da morajo biti danes klerikalci kakor ponižni kužki prav lepo tiho in mirno v celem zasedanju, ker sicer se Slovencem nič ne da. »Gorica« je sama priznala, čeprav morda nehote, ob svojem času, da je edino od tega, da bodo Slovenci lepo mirni pri zadnjih sejah, bilo odvisno, ali se bo vršila zadnja seja, pri kateri je bilo na dnevnem redu 115 točk, ki so obsegale skoro vse le podpore slovenskemu delu dežele; dočiin so Lahi že prej vse spravili za-se! Politika barantanja, kateri se pridružuje še to, da so klerikalci vsled iste prisiljeni že »a priori« opustiti misel na vsak odločnejši nastop, vodi nehote" do skrajno komodnega stališča naših klerikalcev, to je do stališča: »Smo v manjšini«, in vsled tega ne moremo nič napraviti. Zato pa danes smatrajo kot velikansko svojo zaslugo, ako so slučajno v deželnem zboru enkrat vstali aH pa obsedeli ter s tem glasovali proti kakemu predlogu. In p?av ni6 jih ni sram danes razglašati vsemu slo venskemu svetu, da so oni edini pravi zastopniki slovenskega ljudstva na Go* riŠkem, ker so pri glasovanju o novem občinskem redu tako možko zastopali koristi slovenskih občin. To je Že vrhunec demoralizacije. Naravno je, da se s tako taktiko ne morejo strinjati napredni poslanci, in da ne morejo v slučajih, ko se naši klerikalci kljub teptanju slovenskih pravic in slovenske časti niti ne zganejo, tudi mirno gledati takih škandalov, Dasi pa je položaj tak, so tudi v zadnjem zasedanju sprožili zopet vprašanje skupnega nastopanja v nekaterih važnih vprašanjih. Vršilo se je menda tudi enkrat skupno posvetovanje; a kljub temu so klerikalci pozneje v vseh vprašanjih šli svojo pot, ne da bi kedaj obvestili napredne poslance o svojih namerah, ker se vsled zveze z Lahi niso mogli in smeli nikdar postaviti kaki stvari odločno po robu. Ako vladajo na slovenski strani take razmere, seveda ni misliti na kako složno postopanje, dokler klerikalci ne krenejo na drugo pot, oziroma dokler ne dobimo na slovenski strani deset sposobnih, svojih nalog zavedajočih se mož. To je danes neizpodbitno in vsakomur razumljivo, tako da tega niti najbolj bombastične »Go-ričine« tirade ne morejo več prikriti. Naj le govori o vseh mogočih in nemogočih stvareh, ki se porajajo v bujni domišljiji njenih pajdašev, naj le udriha po naprednih poslancih, kolikor hoče, pribito ostane za vedno, da so klerikalni poslanci s svojim naravnost izdajalskim postopanjem provzročili popolno onemoglost slovenske desetorice napram Lahom, in to tembolj, ker »Gorica« tudi sama priznava, Grof Monte Cristo. napisa! fllexandre Dumas. (Dalje.) »Tudi Hočem s prvim denarjem, katerega si prislužim, na km mestu kupiti tebi majhno hišo z vrtom, v katerem boš uwgel saditi svoje cvetlice. Toda kaj ti je, oče, zdiš se mi "olaiiV« >Potrpljenje, potrpljenje, saj preide!« Toda moči zapuste starca, da omahne nazaj. »Hitro, hitro,« pravi mladi mož, »kozarec vina, oče, to t0 okrepča! Kje imaš spravljeno svoje vino V* »Xe, hvala, ne išči ga, ne potrebujem.« pravi starec in l"fckuša zadržati svojega sina. »Xe, oče, pokaži, povej mi za to mesto!« In pri tem odpre dve ali tri omare. »Brezuspešno iskanje,« pravi starec; Ha ni nikakega bh<\; »Kako, tu ni nikakega vina več!' pravi Dantes in pre- oziraje se zdaj na bleda, udrta lica starčeva, zdaj na 1'razne omare. »Kako, tu ni nikf\ega vina več ! Ali ti je ne-dostajalo denarja, oče V* »Ničesar ne pogrešam, ker si ti tukai,« pravi starec. »Toda, c zabrbra Dantes ter si obriše pot strahu, ki mu je oznojil čelo, »toda saj sem ti pri svojem odhodu pred tremi ^seci pustil vendar dvesto frankov.« »Da, da, Edmond, to je res; toda pri sosedu Caderousseu 1 pozabil poravnati majhen račun; opomnil me je na to in "kol, če mu ne morem plačati jaz, da si da plačati od gospoda Morrela. Torej, zdaj razumeš, da sem v strahu, da bi ti moglo to škodovati...« »Torej V« »Da sem torej plačal.« »Toda,* vsklikne Dantes, »dolg pri Caderousseu je znašal stoinštirideset frankov! In ti si ga plačal z dvesto franki, katere sem ti pustil jaz Ve Starec prikima z glavo. »Torej si živel zadnje tri mesce s šestdesetimi franki!« zamrmra mladi mož. »Saj veš, kako malo potrebujem,* pravi starec. »O moj Bog, moj Bog! Oprosti mi!« vsklikne Edmond in se vrže staremu možu pred noge. »Kaj vendar počneš V« »Ah, ti si mi raztrgal srce!« < »Bah, ti si tukaj,« pravi starec smehljaje; »zdaj je vse pozabljeno, vse dobro.« »Da, jaz sem tukaj'*« pravi mladi mož, »jaz sem tukaj z lepim upanjem in z nekaj denarjem. Vzemi, oče« pravi, »vzemi in daj si hitro kaj prinesti!« In pri teh besedah izprazni svojo mošnjo na mizo: kakih dvanajst zlatov, pet ali šest novcev po pet, frankov in celo množico drobiža. Obraz starega Dautesa se razjasni. »Zakaj to?« pravi. »Za me vendar... za te... za naju!... Vzemi, kupi si nekaj zaloge, bodi srečen, jutri dobiva več!« § »Počasi, počasi,« pravi starec smehljaje. »S tvojim dovo ljenjem se poslužim tvoje mošnje na zelo zmeren način; če bi kupil preveč stvarij naenkrat, bi mislili, dn sem moral počakati tebe, da si jih morem omisliti.« Stori, kakor hočeš; toda pred vsem drugim si najmi deklo, oče; jaz ne morem več trpeti, da bi bil ti sam. S seboj imam vtihotapljeno kavo in izboren tabak. Jutri ju dobiš. Toda pst, nekdo prihaja!«. •Caderousse je, ki je pač izvedel za tvoj prihod in brez-dvomno prihaja, da ti izrazi svoje veselje nad srečnim po-vratkom.« Prav, to je tudi nekdo, ki nosi na svojih ustnicah med, a misli v svojem srcu drugače,« zainrma Edmond, »Toda to nič ne dene. Sosed je, ki nama je bil uslužen. Kaj je dobrodošel.« V trenutku, ko konča Edmond svoje besede, ki jih je govoril po tihem, se res prikaže med vrati črni, bradati obraz soseda Caderoussea. To je bil pet- do šestindvajsetleten mož, drže v roki kos sukna, iz katerega je hotel kot krojač pravkar urezati našive za neko suknjo. »Ej, ali ste se srečno vrnili, Edmond-?« pravi z marseil-leskim naglasom in surovim smehljajem, pri katerem so se kazali njegovi zobje, beli kakor slonova kost. »Kakor vidite, sosed Caderousse, in pripravljen sem, biti vam uslužen na kakoršenkoli način,« odvrne Dantes, le slabo zakrivajo svojo hladnost s to ponudbo uslužnosti. »Hvala, hvala, k sreči ničesar ne potrebujem, in večkrat se dobijo drugi, ki jim je treba moje pomoči.« — Dantes se zgane. — »Tega ne pravim tebi, dečko; posodil sem ti denar, ti si mi ga zopet vrnil, to se med dobrimi sosedi zgodi lahko, in pobotana sva.« »Človek ni nikdar brez dolga nasproti onim, ki so mu bili uslužni,« pravi Dantes, »kajti če jim nismo več dolžni denarja, smo jim vendar dolžni hvaležnost.« »Zakaj govoriti o tem! Kar je preteklo, je preteklo. Gb-j vorimo raje o tvoji srečni vrnitvi, dečko! Šel sem torej v pri- da enega poslanca slovenske deseterice, ki je vendar ravno tako izvoljen od slovenskih volilcev, kakor oni, smatrajo nesposobnega za skupno delo; torej sama priznava, da klerikalci nočejo ž njim skupno delovati, dasi v resnici tudi t, drugima dvema nočejo. Da se pa takim razmeram stori konec, res volilcem ne preostaja drugega, kakor da se odzovejo vabilu županov in podžupanov briških občin, in da slovenskim poslancem pokažejo pot, po kateri mirijo iti, ter jih prisilijo do skupnega in složnega delovanja, kedar gre braniti koristi slovenskega dela dežele in slovenskega jezika napram laški večini. To je edino prava pot, k čemur želimo najobilnejšega vspeha. DOPISI. , dne U. marca. Slučajno nam je clošla v roke 17. št. „GoriceB od 28. p. m. V tej se nahaja mej dopisi tudi dopis iz Pod-brda, katerega avtor se skriva za ne prav imenitnim imenom nmestni postopač". V koliko so postopači upravičeni, vtikati se v javne in občinske zadeve, ne bodemo razpravljali; upoštevati moramo le, da sedaj proti koncu predpusta imajo nekateri že od nekdaj privilegije do marsikaterih neumnostij. V pojasnilo k dopisu se nam zdi vredno omeniti naslednje: Da se snuje tukaj „hra-nilnica in posojilnica", je resnica; na ustanovitev iste se je delalo že poprej, in sicer v izvestnih krogih, katerim pa akcija ni šla izpod rok, in zato so se morale dela poprijeti druge moči. Dopisnik pravi didje, da je vstanovitev posojilnice brez pomena, in razburja javnost s pripovedovanjem o neizmernih tisočakih, kateri da se sedaj tukaj nahajajo. Sicer se nam zdi jako neverjetno, da bi bili tukajSni gg. trgovci is obrtniki tako lahkomiselni, da bi svoje bilance razkrivali ljudem, kateri o istih najbrže niti pojma nimajo. Priznano je, da se je gmotno stanje tukajšnih prebivalcev v teku sedanje dobe velikega dela v predoru zdatno izboljšalo, kar pa more vsakega dobro mislečega človeka le veseliti. Nadalje zabavljanje npostopaeaB »Gorice8 glede občinskega vodnjaka in razsvetljave ne bodemo odgovarjali, ker mogoče dopisniku „Goricea (»postopaču") ni še do danes znano, da vodnjaki pri izrednem mrazu zamrznejo; da pa razsvetljava in občinski redar ne vgajata že večkrat omenjenemu dopisniku, vedo čitatelji sami, ako se ga sodi s stališča njegovega podpisa! Kar se tiče stvari o tukajšnem g. učitelju, je nam popolnoma neznano, in bi nas jako veselilo, da nam dopisnik _tf Gorice" v eni prihodnjih številk vso stvar pojasni ! Želeli bi, da se dopisnik nekoliko dostopnejše podpiše, ker polemizirati z mestnim, ali bolje rečeno z -vaškim postopačem, po našem mnenju ne pristoja spodobnim ljudem. Za danes naj zadostuje, oglasimo pa se še večkrat, ker imamo na razpolago še več rečij, katere ti bilo škoda prepustiti pozabljivosti. Do tedaj zdravi! — Podbrški. Iz VlHM Zlitij- — Veselica „ Narodno izobraževalnega društva: „ Bodočnost", katera je bila dne 5. t. m., je vspela vsestransko pra\ lepo. Ob 2 V, pop. je bil vsprejem »Bralnega pevskega društva „Školj" iz Šmarij. Društvo „Bodočnost" je sprejelo Šmarenjske goste prav prisrčno, katere je pozdravil v imenu predsednikovem društveni tajnik Andrej Paljk ml. Nato smo šli vsi v~ veseličuo dvorano^ Ob 2?/r je pričela veselica, katere se je vdeležilo čuda dosti ljudij 'z različnih krajev. Najbolj pa so bile zastopane Šmarje, čijih pevsko društvo je tudi pelo pri veselici. Nadalje je bilo videti tudi goste iz sosednih Brjij, Planine, Dobravelj, Ajdovščine, Ustij, da še celo iz gornje Branice je bilo videti več gostov. Skratka prihitelo je k veselici premnogo gostov, tako da se je bilo bati, da se dvorana udere. Le to naj še omenim, da je primanjkovalo sedežev, kakor tudi stojišča. Mnogo gostov je vplačalo sedeže ali, žal, da so morali stati; dasi smo bili pripravljeni postreči gostom s sedeži, vendar jih ni bilo kam djati. Veselica se je vršila kakor je bilo naznanjeno po časopisih. Le žal prva točka se ni izvršila, ker govornika ni bilo. Pozdravil pa je došlece v imenu predsednikovem dasi popolnoma priprosto vendar prav prisrčno g. Andrej Paljk ml. Ostale točke, kar se tiče petja, so peli šmarenjski pevci prav imenitno. Posebno inte-resantna je pesem „Jan ni bedak", to je pač krasna pesem, pri kateri so želi pevci obilo pohvale, tako da vsled preobilne pohvale in klicev, da naj se še ponovi, se je dvignilo zopet zagrinjalo, in slišati je bilo zopet „Jan ni bedak". Kar se tiče igre, moram omeniti, da se je jako dobro obnesla. Česarek, trgovec smole, in pa njegova žena Majda, sla izvrstno igrala. A stric Koščak iz Ribnice in njegova žena Špela tudi nista zaostala. Skratka veselica je vspela v splošno zadovoljnost, dasi se je proti delovalo od neke strani, in sicer od take, od katere bi se moralo najbolje delovati, ter da bi bil dotični tudi ponosen na veselico z nami vred! Po veselici je bil kakor običajno ples. TudT ta točka se ie izvršila lepo v redu. Med plesalci se je videlo različne goste. In tako je končala veselica v najlepšem redu in miru. Torej vendar le ni bilo tako, kakor si je neka cunja dala duška ta dan! Le toliko bodi povedano, da časi se spreminjajo in ž njimi tudi mi! Iz Milia. — Po ,,Prismojencu" že napadajo naše novo pevsko in bralno društvo „Miren", in še celo za lisjake nas imenujejo. Ali hočemo morda zmoUti oceimš in češčeno-marijo za njihovo (lužo, kakor je naš g. župnik v nedeljo molil pri sv. maši za naše društve-. nike, ki so celo no& plesali. Mislim pa, da so bolj potrebni oni otanaša kakor mi, ker oni se že tako imenujejo: mi Črni. Ali črni niso po naravi, črni so od svojih grehov. Priporočam g. župniku, da znioli to nedeljo za svoje sodrnge očenaš. Kako Ltne naj damo župniko-vemu društvu? Oni imenujejo naše lesičje, mi pa imeuujeiuo njihovo volčje. To pač res volkovi, ker nas napadajo po javnih lokalih aH še celo na poteli. Če pleše klerikalec celo noč, je to prav, in storil je dobro delo. Župnik ne moli za nje — Ie druge vida! -—- H koncu rečemo le še to: ICdar ima maslo ns* glavi, naj ne hodi na solnce. Mslim, da se razumemo. DomaČe in razne novice. Smrt« kosa. - - Po par dnevih bolezni je umrl serlmošoltN: tukajšnje gimnazije Bogomir Cotič, aiu pokojnega gospoda Aleksandra Cotič a, veleposestnika v Dol. Cero-vem, ki je v najlepši m«j!ki dobi zapustil mlado vdovo z dvema otrečič^ma. - — Mati se je preselila v Gorico, da bi \so svojo pažnjo posvetila odgoji svoji fl^eli otrok. itogomir je bil uteha nesrečni inateriL Bil je silno nadarjen deček, ponos cele ginoiuueijc, ljubljen povsod, kjer so ga poznaiL Obetal je najlepšo prihodnost sebi, materi In domovini v srečo. — Ta teden je nakr&t zbolel, baje na vnetju slepega črevesa, in v pa* dtneh je bilo konec tako nadepolnemu življenju. -- Žalost uboge matere je nepopisna, a mnogo prijateljsko oko je ro-silo v bridkem gožaljt* na tej nenadni zgubi. — Pogreb bo dantes ob 2 pop. s Telovadnega trga. Prepeljejo ga v Cerovo. Naj počiva v miru ta edina nada svoje nesrečne matere, ki je danes, predmet občnega sožaljenja. liotli jej to* vsaj v neznaten žarek utehe v tej nepopisni nesreči. V četrte* dopoludlne so položili na tukajšnjm pokopališču k večnemu počitku zemske ostanke mladega moža Oskarja Ter-gl a v a, odličnega (Slana ljubljanskega Sokola in marljivega odbornika. V Gorico je prišel iskat zdravje, ali neizprosna sušica ga je premagala. K pogrebtijes prišla deputaeija ljubljanskega Sokola, 3 Sokoli v sokolski opravi; na voz je bil položen, krasen trak v narodnih barvah. Bodi vrlemu Sokolu lahka naša slovenska zemlja! Um/I jj dne 6, t. v Kabrežini g. Veko-slavG-rbec, krojaški mojster, obče spoštovan mož, III, zaznamek daril; do Slih c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici za p ogo-relee v Čepovan v. Kuraeijski urad Lom K 13-58; občina Sorcdaje K 15; občina Kanal in sicer: kat. ob»& Kanal K 40-08, kat. obč. Bodrež K 26-tfV, kat obč. Vrh K 18-50, kat. obč. aforsko K t)'30, kat. obč. Gorenja-vas K 37-GO, kat. obč, Idrija K 6'22, skupaj K 138-30; gospod Janez Trost, c. kr. čolni upravitelj v Gorici K 3; gospodična Elvira Trost, učitelj, suplentinja na Gradišču K 2; občina Banjšice K 52-30; občina Vrtovin K 20; občina Dol-Otlica K 20; župni urad Valle K 4'40; župni urad Klana K 33; župni urad Umag K 9; c. kr. okrajno glavarstvo Koper K 105-42; župnik urad Skitača pri Labinju K 4; župni urad Hrušica pri Podgradu K 19-50; župni urad Boljun K 3*20; župni urad Brdo pri Cepiču K 10-20; župni urad Št. Vinčenat K 2-25; župnik urad Novigrad K 8; župni urad Opcine K 10; skupaj 473-21. Pomožni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem. V Gorici, dne 7. marca 1905. Za pomožni odbor : Attems, c. kr. dvomi svetovalec. Tolovaji T Knežakir, — Klerikalna politika žene ljudstvo celo do tolovajstva. V živem spominu je vsem še tolovajstvo na Gočah; sedaj pa se je pojavilo klerikalno tolovajstvo v Knažaku na Notranjskem. Knežak je bila mirna vas, dokler ni prišel tje goreč kaplan, ki je začel delati „za sveto vero", Župnik Pehaiii je bil poprej še kolikortoliko toleranten, ali ko je prišel kaplan Magajria, se je tidal temu popolnoma, in začela je tam gonja, kakor drugodi, po znanem receptu. Začne se širiti lažnive klerikalne časnike, podpihuje se tuiu-tam, laže in obrekuje, vtika vmes sveto vero, in kar nakrat se začne govoriti o liberalcih itd. Pri občinskih volitvah sta gibala oba duhovnika okoli ter agitirala in hujskala proti županu. Razdružili so žene od mož, in nastal je tak nemir in spor, kakoršnega more vsejati med ljudi le brezvestna klerikalna politika. Vrhu vsega se je odpiral farovfiki mošnjiček, vino je teklo in ljudje se padali. Prišlo je slednjič do — tolovajstva, I« Knežaka poročajo : „Dne 2. t, m. je bila napovedana volitev enega odbornika za podobčino Knežak. C. kr, okrajno glavarstvo pn je volitev sisti-ralo zaradi neke formalne napake in vsled pritožbe župnikove, ter je dotični odlok doSel istega dne popoldne. Kaplan, župnik, cerkovnik in organist ter drugi pomagnči pa so letali po vasi, bobnali ljudi skupaj ter jih tirali zlepa in zgrda v gostilno Andr. Urbančiča, kjer je bilo zbirališče in pijača. Nato so pri-marširali z župnikom na čelu in kaplanom od-zadaj pred županovo hišo. Ta jim naznani, da je volitev prepovedana, in jim razloži vzroke. Župnik, kaplan in trgovec UrbančiČ strastno ugovarjajo. Končno se vzdigne cela armada in odkoraka z župnikom in kaplanom vred nazaj v Andrejevo gostilno, grozeč z besedami: „Na svidenje!" V Andrejevi gostilni se je potem pilo na smrt, kolikor je kdo hotel. Kaj se je tam govorilo in skovalo, bo gotovo pokazala preiskava. Ob 4. uri popoldne se zasliši naenkrat po cesti doli grozovito vpitje in živalsko rjovenje. Kakor 40 mož prikolovrati doli po cesti, divjih, grozečih pogledov. Grozeče dvigajo pesti, iz splošnega rjovenja pa je bilo razločiti le klice : »Liberalce ubit 1" „Cigani!" „Prasci!" ,,Lumpje!" itd. Ta tolpa je šla (Dalje u prilogi.) stanišče, da se preskrbim z vtihotapljenim suknom, ko zagledam prijatelja Danglarsa.« ,Ti v Marseilleu?' ,Da, da, ves kakor sem/ mi odvrne, ,Menil sem, da si v Smirni/ ,Morebiti sem bil, ker prihajam od tam/ ,In kje je vrli dečko Edmond?' ,Kje drugje vendar, kakor pri svojem očetu/ odvrne »In takoj sem prišel semkaj,« nadaljuje Caderousse, »da morem doživeti veselje hi stisniti prijateljevo roko.« »Ta dobri Caderousse.« pravi starec. 'Tako naju ljubi.« »Gotovo vajn ljubim in čislam, kajti pošteni ljudje so redki! Toda zdi se mi, da si se vrnil bogat, dečko?« nadaljuje krojač, oziraje se po strani na kup zlata in srebra, ki ga je stresel Dantes na mizo. Mladi mož opazi izraz poželjivosti, v kateri so žarele Črne sosedove oči. »Ej, moj Bog,« pravi nemarno, »ta denar ni moj; izrazil sem svojemu očetu skrb, da bi mu bilo tekom moje odsotnosti česa nedostajalo, in da me pomiri, je izpraznil na mizo svojo mošnjo. Torej, oče,« nadaljuje Dantes, »spravi, denar zopet v svojo mošnjo, če ga morda ne potrebuje sosed Caderousse, kajti I v tem slučaju mu je na razpolago.« »Ne, ne, dečko,« pravi Caderousse, »jaz ne potrebujem ničesar, hvala Bogu; stan preredi človeka; obdrži svoj denar, obdrži, človek ga nima nikdar preveč; vendar sem ti prav hvaležen za tvojo ponudbo, kakor če bi bil denar rabil.« »Zgodilo se je iz dobre volje,« pravi Dantes. »O tem ne dvomim. Ti se torej izborno razumeš z gospodom Morrelom, ti ptiček ?« »Gospod Morrel je bil napram meni vedno z&lo dobrot-ljivi« odvrne Dantes. »V tem slučaju nimaš prav, da si odklonil njegovo povabilo na obed.« »Kako, da si odklonil njegovo povabilo na obfrd?« pravi stari Dantes. »Ali te je povabil na obed?« »Da, oče,« odvrne Edmond in se namehne vsle-d začudenja, katero je vzbudila pri očetu njemu izkazana visoka čast. »In zakaj si vendar odklonil, gin?« vpraša starec. »Da sem mogel preje videti tebe, oče mioj,« odvrne? mladi mož; »teko sem te želel videti.* »To pa dobrega gospoda Morrela lahko razžali/ odvrne Caderousse; »in če hoče postati človek kapitan, nd prav, če razžali svojega gospodarja.« »Razložil sem mu vzrok, zakaj odklanjam,* odvrne Dantes, »in upam, da me je razumel.« »Ah, če hoče postati človek kapitan, se mora svojemu pokrovitelju nekoliko dobrikati.« »Upam, da postanem kapitan brez tega,« o«Jvrr*e IDantes. »Tem bolje, tem bolje; to bode veselj* za vse stasre pri-[ jatelje. In tu doli, za gradom Saint-Nicolas, veni aja neko dekle, ki s tem tudi ne bode nezadovoljna,« »Mercedes?« pravi starec. »Da, oče,« odvrne Dantes; »ia zdaj, ko sem t<> videl in vem, da ti gre dobro in imaš vse. Česar potrebu|jeŠ, tt »irosim, da mi dovoliš, obiskati Katalonce.« »Pojdi, dete, pojdi,« pravi stari Dantes, »in naj t« blagoslovi Bog s tvojo ženo, kakor je blagoslovil Biea.« z mojim sinom!« »Z njegovo ženo I« pravi Caderousse, »Kako se jffenji;, ljate, oče Dantes! Kakor se mi zdi, Se ni Rjegova Žena.« »Ne; toda, kakor vse kaže,« odvrne ^dirioiid> »rte hode trajalo več dolgo, da postane.« »Ej, dečko,« pravi Caderousse, »prav innaS, da poAvizas.« »Zakaj vendar?« »Ker je Mercedes lepo dekle in lepo dekli! ima vedno dosti častilcev; zlasti ta, ta jih ima kar na ducute.* »Besnično,« pravi Edmond s smehljajem, Iti p»n rte more prikriti popolnoma lahke a nemira. celo dobre partije; boš imel gotovo »O, da,« odvrne Caderousse, »in »toda ne boj se, ti postaneš1 kapitan prednost i« »To se pravi,« odgovori Dantes s smehljajem, ki razodeva vedno večji nemir, »če bi ne postal kapitan...« »Eh, ehl« pravi Caderousse.* »No, no,« pravi mladi mož, »jaz imam o ženskah v splošnem boljše mnenje kakor vi, in zlasti o Mercedi sem prepričan, da mi ostane zvesta, če postanem kapitan ali ne.« »Tem bolje, tem bolje,« reče Caderousse. »Če se človek ženi, je zaupinje lepa stvar. Toda dovolj o tem! Verjomi mi, dečko, ne izgubljaj časa, javi ji svoj prihod in razodeni svoje upe!« »To baš hočem,* pravi Edmond." Nato objame očeta, pozdravi Caderoussea in odide. Caderousse ostane Še trenotek; nato zapusti starega Dan-tesa in odide, da se vrne k Danglarsu, ki' ga je pričakoval na oglu ceste Senac. »Torej,« pravi Banglars, »ali si ga videl?« »Baš prihajam od njega,« pravi Caderousse. »In ali je govoril o svojem upanju, da postane kapitan V* »O tem govori, kakor bi že bil.« »Potrpljenje!« pravi Danglars. »Zdi se mi, da si je preveč svest svoje stvari.« »Ej, zdi se mi, da mu je obljubil to mesto gospod Morrel.« »Ali je zelo vesel ?« »To se pravi, da je domišljav; ponudil mi je že svojo uslužnost, kakor bi bil že velik gospod; ponudil mi je denar na posodo, kakor da je bankir.« »In ti si odklonil V« »Odločno, dasi bi bil vsekakor mogel sprejeti, kajti jaz sem oni, iz katerega rok je prejel on prvi denar, s katerim ji-tako dobro opravil; toda zdaj gospod Dantes ne potr obuje i»-|kogar več, zdaj postane kapitan!« 11 liugn ||WU»B »i. ¦«• «¦ wim ti» mm uw mvu. dalje mimo županove hiše s pestmi grozeč in preklinjajoč, da je bilo groza. Za njimi pri-rjove Janez Česnik. Prišedšido županove hiše. ugleda pred njo stoječega Janeza Škrlja ter ga začne psovati z najljutejšimi psovkami ter preklinjati Boga in krst njegov. Janez Skrlj pristopi k njemu ter ga pozove, naj ne Kolne Boga in krsta, če je krščanski mož. Janez Česnik zamahne proti njemu, a Škrlj ga sune od sebe in zbeži v hišo.^ Nato pq]eti vsa drhal nazaj, na čelu ji trgovec in posestnik Franc Urbančič, ter navali na hišo s klicem :„Ura!" Župan stopi, na'prag in pomirjuje. Oni kriče: ,,Doli ž njini, ubite ga!" Župana potegnejo s praga, trgajo ga, tolčejo po njem. Franc Urbančič vdre v hišo, tolče okrog sebe, rffor ženo iVno Šajn, sune županovega sina v neki sod, zgrabi Škrlja za vrat in ga tira ven med razljučeno drhal, da ga ubijejo. Škrlja rešijo drugi, potegnejo še župana v hišo in zapah-nejo vrata. Bolna županova žena pribiti doli in se onesvesti. Otroci jočejo, možje letajo vsi prestrašeni in zmešani po hiši. Kamenje se vsuje skozi okna, zadene več ljudi. Drhal razbija po vratih s pestmi, kolini, skalami. Vrata se šibijo, hiša se stresa; rjovenje, klotvina... Prednik Marijine družbe udari po oknu s t kamnom, udari drugič, tretjič, prereže si ob ubiti šipi žile na roki, kri se um ulije in s krvavo roko bije še dalje po oknih in vratih. (Peljali so ga nato k zdravniku in potem v bolnišnico v Ljubljano.) Na skrivaj uide županov hlapec iz hiše in hiti po orožnike v Zagorje. Ti pribite, razpode tolovaje in rešijo uboge stanovalce gotove smrti. Fanatizovane ženske so hrabrile svoje može in rjovele:, „Veu s prasci in ubijte jih!" itd. Gorje, ako bi se bilo posrečilo razbojnikom podreti vrata in vdreti v hišo. Popolnoma sino*bili prepričani, da bo vse mrtvo, možje, žene in nedolžni otroci". To je nekaj strašnega! Taki so sadovi brezvestne, peklenske farovške politike ! --Ta katoliška politikujoča duhovščina pozna le prepir in izkoriščanje cerkve in vere v grde, sebične namene ! Ubogo ljudstvo! Admiral baron kalili, ki se je udeleževal komisije glede hullske afere v Parizu, seje vrnil včeraj v Gorico. Za nadučltelja v Tolminu je imenovan gosp. Fran Bogo t a j, sedaj nadučitelj v Kobaridu. Goriška slovenska mladina se zahvaljuje vsem onim, ki so prispeli h krasnemu uspehu njenega zaključnega plesa v ,,'f rgovskem domu": slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele za nmogobrojno udeležbo, rodoljubom, ki so pre-plačali vstopnino, in še posebej blag. gospodu Franju Ferfili, ravnatelju plinarne v Gorici, ki je z občeznano svojo ljubeznjivostjo izvolil sprejeti pokroviteljstvo nad mladino, isto vsestransko podpiral in navduševal pri njenem podjetju in tako že v naprej zagotovil uspeh lepega večera dne 4 t. m. Odbor. „PeVSkO In glasbeno draŠttO" priredi v nedeljo dne 2. aprila t. 1. svoj prvi koncert v novi dvorani „Trgovskega doma". Pelo se bode v proslavo „Trg. doma": 1. „Prolog", veliki možki, ženski in mešani zbor z orkestrom, kateri je zložil za to priliko društveni pevo-vodja Jos. Michl; 2. „Prešernu'< A. Nedved, možki zbor; 3. a) „Yozle rečki, * ozle mostu", ruska narodna, zložil Harm. Ljadov, b) „Dve roži", iz ruskega, koinp. Cesar Kjnj •, 4. Češka pisen", možki, ženski in mešani zbor z orkestrom, zložil B. Smetana. ""?Bg;fiBTlrj^lP|r6l0hTrevsfeHn glaste-društva se opozarjajo, da redno prihajajo k pevskim vajam, ki so vsako soboto ob S. uri v društvenih prostorih. Prvi letošnji koncert bode 2. aprila v „Trgovskem domu", kakor povedane v prejšnji notici. »Narodna prosveia" v Gorici. — Društvo „Narodna prosveta" v Gorici otvori v četrtek dne 10. marca t. 1, javno ljudsko knjižico v „Trgovskem domu" (v prostorih na levo vhoda v dvorano.) Knjige izposojevale se bodo samo na izkaznice vsak četrtek in ponedeljek od (5—7'/« zvečer. Izkaznice dobijo člani brezplačno, nečlani proti pristojbini 20 vin. Nečlani plačajo vrh tega še za vsako izposojeno knjigo 4 vin. Izkaznice se dobivajo v društvenih prostorih ob gori navedenih urah; članom se do-pošljejo po pošti. Nečlani, ki odboru niso znani, morajo se legitimovati. Ob enem s knjižnico otvori društvo tudi bralnico za društvene člane, ki bo odprta od 17. marca t. 1. dalje vsak dan od 9. zjutraj do 9. zvečer. V bralnici bodo na razpolago vsi znamenitejši časopisi in revije, slovenske in tuje. • Podpisani odbor »Narodno izobraževalnega društva Bodočnost" V Vel. Žabljah se iskreno zahvaljuje i gosp. pevovodji Janku Kavsu, nadučitelju v Šmarjah, kakor tudi vsem pevcem pevskega društva, koji so sodelovali pri veselici dne 5. marca 1905. Odbor. Deplltaciji ljubljanskega Sokola, ki je prišla v Gorico k pogrebu Osk. Terglava, na tukajšnji policiji niso dovolili iti peš za krsto, marveč deputacija se je morala peljati v kočiji, sicer odprti, za pogrebom. No vemo, kaj je napotilo policijo do takoga modrega sklepa, ali vedo naj gospodje, da bi se ne bilo zgodilo nič, če bi bila deputacija hodila, kakor se ni zgodilo nič, ko se je peljala. Pametno meščanstvo se ne da več izrabljati v hujska-joče namene, par iredentovcem na ljubo pa menda vendar ne kaže, odločevati tako! In to pri pogrebu !! Potuhe imajo že tako dosti. »V Gorici bi ne bilo niti polovico tistega narodnega sovraštva, če bi se ga ob raznih prilikah umetno ne vstvjirjalo! »Uspehi" »Slovenčevih" denuncijantov. — v Ljubljani se je vršil dvoboj med juristom Tril-ierjem in nadporočuikom O. Lauterjem. Za orožje sta rabila spadon. Nadporočnik je imel za sekundanta dva častnika, Triller pa dr. Vo-duška in visokošolca Chaina. V dvoboju sta bila Triller in Lauter lahko ranjena. „ Slovenec" je izvohal ta dvoboj ter začel hitro poročati o njem, tako da je posegla vmes sod- nija. Obtoženi so bili Triller, Vodušek, Chain, pa oproščeni. Smatralo se je, da pri dvoboju rabljeno orožje ni bilo sinrtnonevarno. Državno pravdništvo pa, ki se ni hotelo pritožiti, ko je šlo za nekega Nemca, se je to pot pritožilo, in kasacijska sodnija na Dunaju je razveljavila ljubljansko oprostilno razsodbo ter obsodila Trillerja na dva meseca, Voduška na 14 dnij, Chama na iO dnij v ječo. — Če bi ne bilo »Sloveiičevega" denuncijantstva, ne bi bil ?adel tak hud udarec 3 mlaa*m'*m3žTPa"č' ni hudobnejših ljudij na svetu od klerikalcev! — »Gorica" je tudi poročala o tej kazni, ali je »pozabila" povedati, da so omenjeni trije gospodje žrtev »Slovenčevih" farjev. »Teater" V eerkvi. — Imenitno je bilo citati v»Slovencu''r sredi predpusthega časa poročilo iz Makol na Štajerskem, kjer je bil popisan »teater" v cerkvi. »Cerkvena slovesnost" je bilo rečeno, v resnici pa so »Marijini otroci" v hlačah in krilih deklainirali, peli, govorili in zopet deklainirali. „ Mladina je pokazala, da je možna kosati se tudi na odru, govoru in v deklamacijah," To vse v cerkvi! »Teater"! Svečanost je trajala »sedem četrt ur". Tako fanatizujejo ljudstvo ter vedejo isto proč od drugega potrebnega dela. Slovenci v cerkev — Nemci in nemšktitarji po* lepih štajerskih vaseh in trgih imajo potem lahko stališče v trgovini in obrti ter v splošni veljavi. »Kažipot" za Štajersko govori jasno v tem pogledu! . Vode! —- Ko jo nehala teči voda v Gorici iz kromberškega vodovoda, je nastala med meščani velikanska nevolja. Magistrat je hotel to nevoljo potlačiti, kajti razposlal je okrožnico, v kateri se je zatrdilo, da se poskrbi energično za to, da se odpravijo nedostatki pri kromberškem vodovodu. Od tega je potekel že lep čas, ali o eneržiji se ne čuje nič, vode pa tudi ni. Po hišah, kjer imajo napeljan vodovod, čakajo včasih ponoči do zgodnjih ur, zlasti v obrti, da priteče kaj vode, ker čez dan je ni. Kromberški vodovod mora biti ves pokvarjen in cevi gnile; če so ne lotijo res z eneržijo dela, še z lepa ne bo vode, in meščani bodo še nadalje trpeli pomanjkanje vode, katere bi imeli lahko zadosti in dobre, če bi bilo le kaj dobre volje in pameti na goriškem magistratu! Društvo »IludsM oder" v Trstu sklicuje za • četrtek 1(5. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v veliko dvorano delav. doma ulica Boschetto št. {">. H. nad. svoj prsi ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo. 2. Namen in pomen društva. 3. Prečkanje ter odobritev pravil. 4. Vpisovanje t ...ov. i>. Volitev odbora. 0. Baznoterosti. Z.^dni Slovenci! Novo društvo ima namen le vzgojo in omiko slovenskega ljudstva, vsak dobromisleči človek mora pripoznati, da je znanost in vzgoja za Slovence potrebna in važna, udeležite se pomembnega zborovanja v mnogobrojnem številu. V znanosti je moč.! Vstanov. odbor. LaŠM tiček. — V llihemberg se je bil priklatil iz Trsti nek* laški tiček Vittorio Martonelli, ki je bil baje poprej 6 mesecev v ječi. Prišel je na Preserje k Antonu Jekšetu ter mu obljubil 10 K, če mu preskrbi službo, kuharja v kaki baraki. Hvalil se je, kako je dober kuhar, da je bil za kuharja celo;v Gorici pri kapucinih. Potem ga je povabil v gostilno, kjer je klical pijačo in jed ter se ba-hal, da dobi meseca avgusta 2000 gold. od. strica, Ko se je najedel in napil, je rekel, da gre še po malo sira. Šel je, ali nazaj ga ni bilo več. Popihal jo je v Doruberg tor se odpeljal proč. Jekše je šel na biciklju v Doni- * berg, ali došel je prepozno. Za spomin na laškega lumpa je moral plačati „ceho" v' gostilni. Izpred SOdniJf._~ Lani v decembru je bila obsojena 17 letna Iv. Markočič na (J mesecev ječe, ker je kradla kokoši. Takrat se je pokazalo, da sta bili dve tatici, ali jedne takrat niso mogli dobiti. Pozneje so jo le zasledili. Imenuje se Terezija Horvat, stara 2.r> let, z Vipavskega, Deloma je priznala tatvino. Obsojena je bila, kakor Markočič, na 0 mesecev ječe. ' ; '¦ . V Krminu se je učil v Zardinijevi trgovini lfi letni Al. Nunin. Deček je kradel gospodarju razne reči pa tudi nekomu mesarju. Kadi tega pride pred porotnike. Te razne reči pa je nosil k nekemu Iv.' Cesehin, kalerega je sodnija, ker je šel tako tatiču na roko, obsodila »a mesec dnij zapora. Na zatožni klopi je sedel neki Angelj Grmič, ki je predobro znan po kaznilnicah. Dne 17. febr. t. i. se je na Tekalifiču Jos. Verdija zanalašč približal redarjem ter izrekel besede, s katerimi je žalil državo in cesarja. Pripoznal je vse, prosil le, naj ga to pot ne pošljejo v Gradišče, marveč v Koper, kjer ima prijatelja. Dobil je 14 mesecev ječe. Padi razžaljenja Veličanstva je sedela na zatožni klopi 50 letna Katarina Cenčič iz Kreda. Cenčič je uboga udova z otroci, Ker ni mogla plačati davka, je prišel eksekutor v hišo, da izvrši rnbežen. To je jo bolelo tnko, da se je izrazila Žaljivo za cesarja. Ljudstvo je nevedno, in meša v take reči cesarja, namesto da bi reklo erar ali kako drugače. Politična oblast je izdala o njej najboljše spričevalo, njen mož je služil pri mornarici 10 let ter se udeležil bitke pri Visu. Priznala je "vse, ali videlo se je, da je storila pregrešek le v razburjenosti, ko je vedela, da se ji zarubi pohištvo. Sodni dvor ji je prisodil mesec dnij zapora. Na 4 mesece težke ječe s postom je bil obsojen 17 letni Andr. Bavcon, ker se je pogrešil nad lastno 8 letno sestro ter nad drugo 7 letno deklico. Na 7 mesecev težke j«če je bil obsojen tat iz navade Jos. Gorup, ker je nekemu Iv. Pujaveu v gostilni ukradel 64 K. Pri plesu si je zlomil nogo. — v itonkah so plesali. Vesele poskočnice so vzbudile M tudi 52 letnemu Antonu Calligarisu in začel je plesati. V gnječi pa se mu je menda preveč zavrtelo, kajti padel je in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. »Bali,- pravi Danglars, »saj še ni!« »Pri moji duši, prav bi bilo, če bi rte postal,« pravi Ca-derousse, »kajti sicer izmed nas kmalu ne bode več poznal nobenega. * »Če ni -naša volja,« pravi Danglars, »ostane to, kar je, ali pa bo še manj.« »Kaj praviš ?< »Nič, sam s seboj govorim. In ali je še vedno zaljubljen v KatalonkoV* »Zelo zaljubljen. Pravkar je šel tja. Toda če se ne motim, doživi od te strani neprilike.« »Govori jasneje!i »Zakaj ?« »Ker je stvar važnejša, kakor si misliš. Ti Dantesa ne ljubiš, kaj V« »Jaz ošabnežev ne ljubim.« »Torej prav. Povej mi vse, kar veš o Katalonki!« »Nič gotovega ne vem; vendar mislim, da smem slutiti, da doživi bodoči kapitan lahko neprijetnosti v okolici stare bolnišnice.« »Kaj si videl V Govori vendar!« »Prav torej; videl sem, da spremlja Mercedo, kadarkoli prihaja v mesto, velik in močan katalonski mladenič, katerega naziva ona ,moj bratranec', ter ima črne oči in čisto zarujavel obroAt »Ah, res V In meniš, da je ta njen bratranec njen častilec V« »Slutim. Kt,' drugega je mogoče pričakovati od velikega jednoindvajsetletuega mladeniča in od sedemnajstletne deklice »In ti praviš, da je šel Dantes h KataloncemV« »Pred menoj je odšel iz hiše.« »Kaj bi bilo, če bi šla midva isto pot, izpila pri očetu Pamfilu časo La Malgueškega vina ter počakala novic« »In kdo nama jih prinese?« »Bila bi na potu, po katerem mora iti Dantes, in spoznala že z njegovega obraza, kaj se je zgodilo.« »Pojdiva,« pravi Caderousse; »toda plačaš ti V« »Gotovo,« odvrne Danglars. In po teh besedah odideta hitro proti imenovanemu kraju. Prišedši tja, si dasta prinesti steklenico vina in dva kozarca. Oče Pamfil je vide! Dantesa pred desetimi minutami, ko je šel mimo. Prepričana, da je šel h Kataloncem, sedeta pod brsteče listje platan in sikomor, v katerih vejah je pozdravljal zbor veselih ptičev s svojim petjem jednega prvih lepili pomladanskih dnij. III;. Katalonci. Sto korakov od mesta, na katerem sta sedela prijatelja, vpiraje oči proti horicontu, napenjala ušesa ter srkala biserno La Malgueško vino, je ležala za golim gričem, izsesanim od solnca in od sodnijskega ravnatelja, mala naselbina Kataloncev, Nekoč je odjadrala iz Španije skrivnostna kolonija ter se izkrcala na zemeljskem stegnu, kjer živi še danes; prišla je, ne da bi vedel kdo, od kod, ter govorila tuj jezik. Jeden njenih vodnikov, ki je razumel provenoalski jezik, je izprosil od marseilleskega magistrata dovoljenje, da se je smel naseliti s svojimi spremljevalci "na golem, nerodovitnem rtu, na katerega so potegnili tudi svoje ladije, kakor pomorščaki starega veka. Njegovo prošnjo so mu vslišali, in tri mesce pozneje je bila okoli petnajstih ladij, ki so pripeljale semkaj to ljudstvo pomorskih ciganov, sezidana majhna vas. V tej bizarni in slikoviti vasi, sezidani pol mavrsko in pol špansko, prebivajo še zdaj potomci onih mož in govore jezik svojih očetov. Tri ali štiri stoletja so ostali zvesti prebivalci tega rta, na katerem so se naselili nalik tolpi pomorskih ptičev, ne da bi se le nekoliko pomešali s prebivalci Marseillea; ženili so se samo med seboj ter d pridržali tudi nošo, običaje in jezik svoje domovine. Naj nam sledi čitatelj samo v jedno ulico te majhne vasi ter stopi z nami v jedno izmed hiš, katerih zunanjosti je podelilo solnce ono lepo rujavormeno barvo, ki je lastna spomenikom le dežele, in katerih notranjost se odlikuje po blesteči beloti, katera tvori jedini okrasek španskih posad. Lepa mlada deklica svitločrnih las in žametastih pčy, kakor so oči gazele, je stala naslonjena na steno, ter trla s svojimi nežnimi, antičnimi prsti nedolžno ajdovo steblo; iz njega je trgala posamezne cvete, da so ležali Že po tleh. Sicer pa so njene roke, nage do komolca, rujave, toda v svojih oblikah jednake rokam Venere iz Arlesa, trepetale v neki vrsti groznične nestrpnosti, in s svojo lično nogo je. udarila ob tla, da se je pokazala drzna in ponosna oblika noge, oblečene v nogavico iz rdečega bombaža. Tri korake od nje je sedel na stolu, ga sunkoma pregiba! in se opiral na staro mizo, razjedeno od črvov, velik mladenič, star dvajset do dvaindvajset let, opazuje jo z obličjem, katerega izraz je kazal boj med nemirom in gnjevom. Njegove "oči so jo zvedavo opazovale, toda ostri, odločni pogled mlade deklice ga je brzdal. »No, Mercedes,« pravi mladi, mož, »Velika noč je tukaj, čas, ko se obhajajo ženitve; kuj praviš k temu ti?« »Stokrat sem ti že odgovorila na to vprašanje, Feiiiand, in res moraš biti sovražnik samemu sebi, da me izprašuješ vedno vnovič.« »Ponovi mi torej še enkrat, iskreno te prosim; ponovi mi še enkrat, da ti bodem končno verjel: povej mi stotič, da zaničuješ mojo ljubezen, ki jo je odobravala tvoja mati, vtisni mi dobro v spomin, da ti ni nič za mojo srečo, da ti ni nič na mojem življenju ali smrti! Ah, moj Bog, moj Bog, deset let sem sanjal, da postanem tvoj mož, Mercedes, in zdaj naj izgu-Jbim to upanje, ki je bilo jedini namen mojega življenja!« (Dalje pride.) Ker }B grozil ženi in drugim v družini, ko je bil pftan, so aretirali A. Ušaja, voznika brez slnibe v Gorici. Mprtt lekarni. - Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristotbletti-Gliubich. Zgubljeno. - Od Rdeče hiše. do Bajte je bila izgubljena zlata klobučna igla. Kdor jo prinese na policijo, dobi 10 K nagrade. MeseČBa SOba, separaten uhod, / dobro hrano, se odda takoj. Vprašati je v ulici sv. Antona št. 1. v 1. Prve medicinske avtoritete vporabljajo Rogaški J{fiwrelesf.......;'"* I pri kroničnem, I Jahoteaem in kfonhijalnem katarju. ^ Vojua M Rusi is Japonci. Bojne moči v Mandžuriji. »Sjtrefrleur Miiitarzeitung" je priobčila pred kratkem velikost bojnih sil na bojišču na Daljnem Vstoku. Rusi imajo 483 batalijonov, 217 eskadronov, 193 baterij, 120 tehn. komp. V rabi je 373.000 pnšk, 32.000 sabelj in 1424 topov. Z Ussuri-skupino in mejno stražo je 402.000 pušk, 40.000 sabelj, 1522 topov. Na japonski strani je 236 bataljonov, 07 eskadronov, 149 baterij, 49 tehn. kompanij. Orožja je 206.000 pušk, 9800 sabelj, 894 topov. Ljudij je 377.000, konj 56.000. Poročila z bojišča, Iz Petrograda.8. — Ljuta bitka postaja čim dalje silneja. -- Ker so Rusi obrnili na zapadu svoje krilo proti severa, se nahajajo vsporedno z japonskim objemalnim krilom. Oba nasprotnika sta absolutno obdržala svoje pozicije. Vsak dan vjat ?jo ruski vojaki mnogo Japoncev. Po dnevu je bilo več važnih bojev pri Siaumitunu na cesti proti Sinmintinu. Iz Pariza. — List „,Journal" poroča: Mukden 7. Včeraj so se neprestano nadaljevali napadi in protinapadi, tekom katerih so Japonci vzeli vas Dačičao, ki so jo bili Rusi Japoncem iztrgali. Vse vasi zapadno od Muk-dena so v razvalinah. Ob reki Hunho so čete generala Ščerbickega odbile več napadov Japoncev. Po vsakem napadu so Rusi zložili na kupe japonske mrliče, jih posuli z zemljo ter si na ta način ustvarili zavetje. Okolo 5. ure zvečer so Japonci po trdovratnem boju pričeli potiskati nazaj Ruse vevero-zapadno od Mukdena ter so skušali severno od Mukdena dospeti do železnice. Štirje sibirske polki so pa vzlic silnemu ognju naskočili Japonce in posrečilo se jim je zadržati sovražnika. Oba nasprotnika imata ¦"• sedanjem boju veče zgube nego pri Liaojangu. Iz Londona 8. Danes je boj na des-¦nem krilu divjal do večera. Glavne črte bitke so se včeraj raztezale 6 verst daleč. Proti večeru so zavzeli Japonci dobro pozicijo pri Madjapu ter so prodirali še dalje proti severu, ne da bi se pa, kakor se zdi, približali svojemu cilju. Zgube Rusov v tej bitki so že znatneje, nego pri Liaojanu, zgube Japoncev so morda še veče. Ob 2. uri popoludne je japonska pehota zasedla Jansutun. Iz Londona 8. Husi so v minoli noči ostavili vso črto ob reki Sabo ter se umikajo sedaj proti severu. Japonci jih preganjajo. Pred umikanjem so Rusi zažgali velike zaloge živil. Zdi se, da Japonci kmalo zavzamejo Mukden. General Kuropatkin poroča 7. t. m.: Na desnem bregu reke Šaho je sovražnik ponovno napal naš oddelek v fronti vasi Jansitun in Jotanhuatan, toda bil je odbit. Vsi energični napadi na hriba Putilov in Novgorod, tako tudi vsi ponočni napadi na Kandolisan, so bili odbiti. Sem ter tje so prišli Japonci, ki so nas za hrbtom objeli, do žičnih ovir, streljali na lastne vojake, katere so držali za Ruse. -- Oddelek, nahajajoč se v Ubenupuzi, je bil sinoči ob 8, uri napaden. Okolo polu-noči je naš oddelek odbil sovražnika ter uplenil dve strojni puški. - - Okolo 6. ure zjutraj so Japonci pričeli zopet ofenzivo. Napravili smo protinapad ter uplenili eno strojno puško. — Na levem krilu je mir. Zasadilo od Mukdena. Pariški „Journal" poroča dne (5. t. m.: Včeraj zvečer jei bil položaj na bojišču ta-le : Štiri dni trajajoči japonski navali na ruske utrdbe v centru so bili odbiti. Rusko levo krilo si je izvojevalo znatnih uspehov, dočim levo japonsko krilo šo vedno grozi desnemu ruskemu boku. Na severozapadu je boj naj-ljutejši. Japonske izgube znašajo že sedaj več nego 40.000 mož. V centru je danes general Linevič uspešno odbil .13 zaporednih japonskih napadov. Druga brzojavka iz, Mukdena z dne 0. t. m. ob 4. uri popoldne pa pravi: Med armado generala Nogija in med rusko armado pod poveljstvom generala Kaulbarsaseje včeraj vnela velikanska bitka. P»itka"*se je bila približno 9 kilometrov severozapadno od Mukdena. Vnel se je strahovit boj na bajonete. Sibirski voji so odvzeli Japoncem več vasi in uplenili mitveljeze, Končno so osvojili tudi vas Dačičao, 14 kilometrov zapadno od Mukdena, ki tvori ključ k japonskim pozicijam ob tej fronti. Tudi berolinski „Lokalanzeiger" jo dobil z bojišča poročila, ki se glase ugodno za Ruse. Kakor je posneti iz teh poročil, so bili dosedaj uspešno odbiti vsi napadi - generala. Nogija na zapadnem krilu in Japonci potisneni proti zapadu. V nedeljo 5. t. m. so Japonci stopili v ofenzivo v centru ob reki Šnho, a so bili odbiti s strahovitimi izgubami. Tudi na vzhodu se Rusi uspešno bore pod generalom Liuevičcm. Osvojili so mnogo japonskih poljskih utrdb. Včerajšnja poročila o bitki: Angleški list »Times" poroča, daje prišla v Oarskojeselo Kuropatkinova brzojavka, v kateri pravi, da severnozapaduo od Mukdena stojijo velike japonske sile, ki ga silijo, da se takoj umakne. „ Times" poroča iz Pet r ograd a: Ruske izgube v prvih desetih dneh, kar traja bitka, znašajo po uradnih podatkih 33.000 mož, med temi 830 častnikov. — V Tokiju se meni, da so Japonci v zadnji bitki izgubili 50.000 mož. — Skupna izguba na obeh straneh znaša nad ,100.000 mož. Japonci hočejo, kakor se sodi, prestriči železniško zvezo severno nad Mukdenom, tako da preostaja Rusom za umikanje le cesta in mala železnica Fušun-Tieling. Maršal Oyama je sporočil, da so bili Rusi na vseh straneh poraženi. V sredo zjutraj so se baje pričeli umikati. „Echo de Pariš" je prejel iz Petrograda poročilo: Ravnokar dospele depeše z bojišča poročajo, da je bil Kuropatkin primoran zapustiti svoje pozicije v ceutrumu in na dosnem krilu, ustaviti Mukden ter se umakniti v Tie-ling. En del armade se baje umakne preko Fušuna. Sodi se, da je položaj Kuropatkinov zelo kritičen, ker skušajo Japonci severno od Mukdena, da prestrižejo železnico in tako bi postalo umikanje skoraj nemožno. Sodi se, da ne bodo zamogli Japonci radi utrujenosti preganjati Rusov. Iz Mukdena 9. Boj zapadno od Mukdena traja že tri dni. Ruske čete se umikajo s svojih pozicij ob reki Šaho in na levem krilu na vtrjeno črto ob reki Hunho. Japonci, kise približujejo Mukdenu, se koncentrujejo; Japonci, ki prodirajo severno od Mukdena, so se približali železnici na tri verste; njihove krogle so padale do Železnice. Kakor poreča 9, t. m. „Reuterjev biro" iz Tokija, so Japonci severno od Mukdena prestrigli železniško zvezo. General Kuropatkin je brzojavil carju : Na desnem bregu reke Hunho je sovražnik stopil v ofenzivo proti Mukdenu od severo-zapada in istočasno od severa. Naše čete v centrumu in na levem krilu se brez boja umikajo na utrjene pozicije ob desnem bregu reke Šaho. Iz Mukdena 9. „Petrograjska brzojavna agentura" poroča: Včeraj so Japonci uapadli naše pozicije severno od Mukdena. Pri vnsi Budjasa, severo-zapadno od cesarskih grobov se vrši ljul boj. Našo sprednje čete so osta-vile vas. Po noči so napadli Japonci vas Sant-aitsi, severno od cesarskih grobov. Boj se nadaljuje. Na zapadni fronti so sprednje čete Japoncev dospele do Huaušana. Sedaj se sliši silno kanonado. Nadaljna brzojavka generala Kuropatkina poroča: Danes 9. t. m. nas je sovražnik napal na severnem boku ter pregnal manji oddelek sprednjih čet iz vasiPadiasa, dveversti severno zapadno od vasi Taentun, pri čemer je bil ubit vodja oddelka, polkovnik generalnega štaba in vitez Jurjevega reda, Zapoljskij, ki se je posebno s svojo hrabrostjo odlikoval. Sovražni napad na severne pozicije pri Mukdenu je bil odbit, pri čemer je imel sovražnik velike izzgube. Na zapadni fronti je napal sovražnik naše pozicije pri vasi Ninsitunu, toda bil je odbit. Na protinapadu so naše čete vjele mnogo Japoncev. Na vseh drugih pozicijah je minul dan brez boja. Brzojavka generala Saharova na generalni štab poroča: Na severni fronti je sovražnik po noči večkrat silno napal naše policije, toda vsakikrat je bil odbit. Iz japonskega vira se poroča, da so Japonci že zasedli M uk deu ter se Rusi umikajo. -..... Iz jednakih virov se poroča, da so obkolili Japonci 200.000 Rusov?! -Japonci so zasedli Mukden včeraj dopol. ob 10. uri. Zasedli so tudi Fuštm. Tako se poroča iz Tokia. — Kuropatkin poroča o umikanju. --- Razgled po svetu. Državni Zbor. —¦ Zbornica je nadaljevala čitanje obrtne novele. Več govornikov se je izreklo proti vladni predlogi, češ, da potrebuje več sprememb. Choc je trdil, da obrtno za-konodajstvo spada v deželne zbore. Seja zopet danes. Umetniško druŠtVO „Vesna" na Dunaju je na prvem občnem zboru petega tečaja soglasno izvolilo visokorodnega gospoda c. kr. drž. višjega sod. svetnika v pok. grajščaka in posestnika umetniške galerije v Škof ji Loki, g. Karom viteza pl. Strah 1 a r»di izrednih zaslug za umetnost v slovenskih zemljah svojim č a s t n i m č 1 a n o m. Odbor „Vesne" na Dunaju za peti tečaj je sledeči: Predsednik Hiuko Smrekar, podpredsednik G vido Birolla, tajnik Ante Gaber, blagajnik Fran Ravnikar, arhivar Josip Zoljn, namestnika Svitoslav Peru/zi in Mak si in Gaspari. Preglednika sta Saša Šantel in Vilko Sever. Hrvatsko druŠtVO „Pr0SV|eta" na Dunaju si je izbralo tak-levodbor: Za predsednika: gosp. Dragutin pl. Šuškovič, podpredsednika: gosp. Dragutin Kambič, tajnika: Julius Horvatič, blagajnik: gosp. Franjo Novak, gospodarja: gosp. Mihael Dobrozanski, knjižničarja : gosp. Stjepan Stanišak, novinarja: gosp. Ante Re-mich, odbornika: gosp. Dragutin Pecrik. V zameniški odbor: gg. Jožef Bolkovac, Ivan Prpič, Franjo Bačič. Za revizorje: gg. Ivan Kem, Franjo J. Blut, Franc Turčič. . Nova hrvatska šola, ™ Dne i. t. m. je družba sv. Cirila in Metodija za Istro otvorila svojo ljudsko šolo v Hunm v Istri. V Humu, ki je čisto hrvatska občina, obstoji že nekoliko let italijanska Legina šola. NOVO Vojno ladljO spustijo v morje v Trstu dne 21. prih. meseca. Nova ladija bo nosila ime: Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan. Radi slabega reda iz matematike. Učenec 5. gimnazijskega razreda Ed. Frid v Samboru, sin živinozdravnika v Pfemislu, prav talentiran in priljubljen dijak, je dobil iz matematike, slab red. To ga je razkačilo tako, da je uapadel profesorja matematike S»<>pka z revolverjem. Profesorja ni zadel. Na to se je vstrelil. Najprvo ga je okradel, potem je streljal nanj. V krčmi v ulici Porporella št. 7. v Trstu je bil zaspal pijani Iv. Perossi. A. Vata mu je potegnil na to s prstov dva prstana. Perossi se je prebudil ter zahteval prstana nazaj. Nastal je prepir. Perossi je oklofutal Vato. To pa je potegnil revolver ter obstrrSU Pe-rossija na desni roki nad komolcem. Moral je v bolnišnico. Vata pa v ječo. Dve tatvini i ulomem v Trstu. Neznani tatovi so ulomili ponoči v ulici della Mudia vecchia v Trstu v stanovanje krčmarja R. Polonija, odprli z dletom predal omare ter pobrali dragocenosti} v vrednosti 1114 K: med temi prstan z briljanti vreden 350 K. Poloni je zavarovan proti tatvini z ulomom. V ulici Giulia št. 71. so vlomili neznani tatovi v stanovanje nekega Fr. De Corsi tov mu pobrali 150 K gotovine. RUSkl prestolonaslednik je baje nevarno l.,>lan za intluenco. Otrok je nek: sploh tako nožen in slaboten, da ni upanja, da M odrasel. Velikim sleparijam z opro^itvijo od vojask« službo se je prišlo na sled na Ogrskem. Dokazanih je baje že več tisoč slučajev. Hrvatski dnevnik v Sarajevu. - z uovim letom 1906., morda še poprej, začne izhv.jati v Sarajevu „Hrvatsk? dnevnik*, list. ki bo zastopal interese Hrvatov v Bosni in Hercegovini, ne ozirajo se na politično strankarsko. Minister za deželno brambo grof Welsers- heimb odstopi, kakor se zatrjuje v parlamentarnih krogih. Njegov naslednik bo bržčas Fml. Schonaich, ki je sedaj poveljnik vojnega zbora v Jožefovem na Češkem. Makedonija. - Iz Turčije se poroča, da kroži govorica, da vdere v kratkem kakih 8000 mož iz Bolgarije v Makedonijo pod vodstvom četovodij Sarafov, Čakalarov, Patkov iu Popov. Policijski nadkomlsar pred sodnijo, — Te dni se je vršila v Krakovu obravnava proti policijskemu nadkomisarju Balickemu zaradi po-neverjenja in zlorabe uradne oblasti. Bil je oproščen. Na ViSU v Dalmaciji je umrl Niko vitez pl. Jakša, bivši narodni zastopnik. Stal je v prvih vrstah boja ob narodnem preporodu v Dalmaciji. Star je bil okoli 60 let. 5000 frankov za zobe. v tramvaju v Hroklinu v Sev. Ameriki seje peljal 16 letni Avgust Hettrick. Konduktorjn je plačal s pol dolarjem ter čakal, da mu da ostanek. Kon-dukter je vzel denar, pozneje pa začel trditi, da ni dobil še nič. Prišlo je do besed, in kondukter je udaril dečka po licu tako močno, da mu je izidi 5 zob, Deč"k je tožil tramvajsko društvo, in sodnija je razsodila, da je društvo odgovorno za obnašanje osobja. tri' da ima radi tega plačati dečku odškodnine 5<>n<) frankov. Izvanreden samomor, v Foggiji v Italiji se je usmrtil dijak N. Anglisani na tak način : Zaprl se je v sobo. na levo roko je obesil debele uteže, desno pa je zvezal z vrvico, napaljeno na revolver, katerega je pritrdil na zid. Noge je vtaknil potem v papir, oblit s petrolejem. Nato se je vzdignil, da seže do kljuke, kjer seje mislil obesiti, ko se spusti, preobrne zapaljene sveče. Zgodilo se je, kakor je hotel. Revolver se je sprožil ter ga zadel v srce, ko se je obešal, sveče pa so užgale papir. Našli so ga že na pol zgorelega. Srečen Oče S 15 Sinovi. Iz Novvjorkn poročajo, da je pisiuonošn Noman, ki je bil odpuščen iz službe, poslal predsedniku Roose-veltu fotografijo svoje obitelji. katera šteje 15 živečih sinov. Predsednik lloosevelt se je /.veselil, da se je držal Noman tako dobro nje-fovovih naukov o mnogoštevilni rodbini, ter odredil, da se ga sprejme zopet v službo. Število mravelj v mravljišču. Prirodopisii so ugibali že dlje časa, koliko mravelj živi v jednem mravljišču. To sešteti je težko, ali A. Torelu in Vongu se je posrečilo. V mravljišču, širokem nad 60 cm, visokem 60 cm. živi 19.900 mravelj. V mravljišču, ki je široko-95 cm, visoko 45 cm, živi 47.800 mravelj. Velika mravljišča po gozdih utegnejo šteti po 100.000 mravelj. Umorjen na maskaradi, v noči na s. t. m. je bil na neki maskaradi v Budimpešti umorjen mladenič Ivan Antal. Prišel je namreč v žensko preoblečen na maskarado. Maska je bila krasna, tako da jo je vse gledalo, vse se je trlo okoli njo. Ko je bilo rajanje na vrhuncu, se je ta maska odkrila, in prikazal se je obraz Iv. Autaiit, mizarskega pomočnika. Tri plesalce, ki so se posebno sukali okoli lepe maske, je to razkačilo tako, da so padli po Antnlu, potegnili nože ter ga zaklali. Za odškodnino radi dogodkov v Hullu je izročil raski poslanik grof Benkendorff angleški vladi 65.000 lir šterl. Nemci V Rusiji. ¦ - V Rusi je okoli 2 milijona Nemcev. V Ruski Poljski jih je 1.200.000, Lodz ima 110.000, 35% vsega prebivalstva, v Varšavi jih je 15.000, v baltiških provincah jih je 300.005»; v Rigi je med 175.000 prebivalci 102.000 Nemcev. V južni Rusiji jih je okoli 400.000. Samomor častnika. — v Ercegnovero v Dalmaciji se je ustrelil z revolverjem neki topničarski častnik. Vzrok dolgovi. Oemisija v starešinstvu v Pulju. Dne s. t. m. je imelo novo starašinstvo v Pulju izvoliti župana. Štirje .astopniki mornarice in njihovi namestniki, izvoljeni v prvem razredi', so podali ostavko. Namesto njih vstopijo v starašinstvo 4, ki so dobili za temi največ glasov pri \olitvah. ..prijatelju", ki je undpisom ..Drajn ] pisa, na ovjtku pa ." Prijatelj! Ako tedaj govori osebno Ti. da najino nrijntc Ukor več mi zaupaš, mož. pa pridi! I katere se tiče. ker i>evau« ter bi jo to Odprto pismo pisal anonimno pismo . irijatolj". * '• mesti) pod-> narodnih kolkov: si res to. kar hočeš biti. in povej, kar ve?. Jamčim djstvo bo toliko večje. ko-; ' Ne boj se torej iu budi 'Uma nisem pokazal osel«. vet njem. da je neomade- žalilo. A. h k. Peter Majdič, lastnik prvega avstro-ogerskega popolno avtomatičnega mlinu — v Celju, Štajersko —- ]'e otvoril '-..w »_, zalogo svojih izdelkov za Gorico in ceio Goriško ter jo poveril tvrdki Crnesto Stecker& Co. Via Ascoli št. 1. Išče se učenca = za knjigarno in trgovino z muzikalijami ZZZZZZZZ in umetninami. ZZZZZZZZZ Ponudbe na: Soriška tiskarna fl. Gabršček. Ogrska jiiv »i iz Segredina cvetlična paprika ¦ ,,:s: a& priznano izvrstne vrst". Lastni pridelek k# za K 5. Razpošilja po povzetju od I kg dalji,- franko. Niirtuljne posebnosti: slanina, Ogrski salami iW se zaračunajo najceneje. Razpošiljalnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VH.*Ovodagasse 22 Anton Potatzky v Gorici Nil sredi Hustelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnbertkogt In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaee in ševl/arje. Svetinj tee. — Kožni ven<*I. — Mjišne knjižice. lišna obuvala za vse leine čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 -S 4 Prva koncesijoninmo delnvniea z mo- p- 4 tornim obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. > *J tematiko, optiko, lino brušenje m poliranje itd p. 4 Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih b» ^ tolefoaov, plina in vode. > « Poprave se IzvrSnjejo hitro in po ceni. > Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici — ulica Votiurinl it. 3. — pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za m* -gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežba 1)0 jako zmernih cenah. I Ivan Potočnik & A. Mgel 1 t Gorica, za vojašnico. t < Precizijska delavnica predmeti« za merjenje, t ^ Bogata zaloga > J 2 rtsmlh predmetov as* razsTetljavo za plinovo > j 4 in električno luč. *¦ < Oprave za kopelji, scsalkc vseh si4emov. — ^ 2 Popravljalnica. au omobilov, tnolociklov in dvr- > 4 koles. — Delavnica za pobakrcnje in poniklanje L < — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zalogu »-2 mesarskega orodja, kuhbjskih nožev, brivskih > 4 britev, škarij itd. L Gorica -^ Gorica Kiimatično zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain-Expsll or je splošno priznano kot izvrstno hol »lažojoSe mašilo; cena 80 vin., K 140 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le origin?lne steklenice v skaUjah z našo zaščitno znamko .Sidro" iz RiclitorJe*c lekarne, potem se ie trotovo prejelo originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA r^-k „ilatcm levu" v Pragi \\ Elisabcthgasse št. 5 nova. 'i I Dnevno razpošiljanje. u\| m Pfaff-ovi šivalni stroji S)^" so najboljl. ""W| To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in nd vsakega agenta k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj ae ve kako se upeKe nit v šivalni stroj, tem manj kako ist* ., »*da mi smo po na5i več kot 20-letni poskuinji raznih tova ," strojev se prepričali da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trj a- i. ter se uverili da se ne;dela z nobenim drugim strojem tako nalan« 10 kot s Ptaffovlm ffaffovi šivalni stroji žštmt po l0'letni dobi fie vednc* 'MnQtaU stroji iSTSSE1za domaCo rab0 in ffaffflVi ŽlValni Cfrnii so PosebD° pripravni za umetno vezenje jPiailUVI »IVailll &UUJI {recamirenje) ter se poučuje brezplačno. „,__^ Ffaffovi šivalni stroji ESrS-^tt* vsako l0VarD0 ^Jifcat» naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove Šivalne stroje. laloga Ifafforih šivalnih in drugih sboj8Y v Sorici Yia luniGipio štw. 1 Popravljalnima Šivalnih strojev, dvokoles Nnnsfca ulica 14 ^\r\lor\ 3vanoY pečenko - Gorica ------Mihael Ussai------ <¦ kovaška in ki učavničarska delavnica » ===== Židovska ulica M. 7. ===== Zaloga štedilnikov, sesalk in eevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. ¦«*¦<•<•»»•»«•¦ TEKALISČE JOSIPA VERDIJA it. 28. Velika zaloga fiHtlnfa belih in Srnin vin it lastnih ifi Hrupih priznanih vinogradov. D^tavlja m dom in razpošilja po 2^i«nici na vse kraje avetro-ogerake »icjiier-liije v sodih od 56 1 naprej. Na z^itevo pofiilja tudi uzorce, Zaol\itonj\i pr-edno se napolnijo steklenice. Zato zamerem jamžiti svojim čč. odjemalcem glede čistotc in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4A Cristofoiettijeva pijača iz kine in železa Ht tonjboljši pripomoček pri zdravljenju s trsknim ol|em. r^^=^r E«a sleklsnlca stane 1 krono GC vlnarjov. masm Java Kava direktno od pridelovalca. Poginil se vteCica S 5 kg eolnine prosta brez vseh stroškov na vsako poStno postajo Surova: j • surova: Java salvador mešanica . gid. 6*10 „ T- M^a JaVOflor najfinejša gld. 695 MaA* Jiivollor fina zelena . „ 6*20 | Kapucinska mešanica, i Čaj 1 kg gld. 2-80, gld. 4-, gld. 5-50. TOBK & DR. posastnik plantaž n* otoku Java. Poiiljatve iz skadtšča v lukL Trst, Aequedotto 62. _ Cenlhik brezplačno in frank«. .......i-— Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posi-ebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, 6aj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- :, :: , .,- dhljStVO itd. =-=¦—, as C.ftr. dvorni založniki Cliristofle & C.ie - Dunaj I. Opernring 5 (Hcinriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. —• V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime G h r i s t o f 1 e. in naj- Pristne Roskopf-Bolddoub?e-Sa- vonnet-anker-reinontoir-ure" so najnovejše Ros-kopf-ure. Te ure se odlikujejo od drugih vs'.ed svojega garan^rano precizno-fino izdelanega dela, vsled dvojnega okrovja, kateri ohstoje iz treh močnih pokrival iz double-zlata. Double-zlato je zlatu podobna kovina, katera pa svoje barvo nikdar ne izgubi. Te ure so vsled fine kakovosti povsod občudovane in niso od pravih zlatih ur za razločevati. Cena gld. 5. K tej spadajoča verižica tudi iz double-zlata stane gld, 1*50. K vsaki pošiljatvi je pri-dejano pismeno 3-letno jamstvo. Pošiljam le proti poštnemu povzetju. Jos. Spiering, Dunaj, 1., Postgasse 2 76. WWWWWWWM Kertai & ht : v Gorici : Stolni trg št. 9 i Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. ¦aftolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: , Hranilni vlog« se obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kroa dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5Vi%- Stani« 31. dee. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573-66. — Posojil a 1,471.65042 — Vrednost hiš 162.162-93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125-85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. ZLATAR DRAGOTIN VEKJET i C. VECCHIET) Corso 47 - TRST - Corso 47 Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine ter žepnih, zlatih in srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izbčr srebrnine za darila. Kupuje al zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. .....¦¦¦ .....- Cene zmerno, rrrr Zdravje je največje bogastvo I Kapljice sv. Marka Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki temni ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih tibla-žujejo katar, urejujejo izmeCek, odpravijo naduho, bolečine in krCe, pospešuje in zbolj-Htijejo prebavo, čistijo kri in «reva. Prelenc velike in male glisteSter|vsogod glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborilo proti hripavosti in prehlajenju. Ločijo vhc bolezni na*Jet-rih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz njo izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali p »vzame. Manj kot ena dvauajstoriea so ne pošilja — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, S ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehoin rabili kapljice sv. Marka ti-r popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, Ifr. nadlogar; Ktjepan Itorčič, župnik; Ilija Mamic, opankar ; Zofija Vukeltč, šivilja; Josip Soljanič, Beljak itd. mestna lekarna, Zagreb, markou trg šteu. 96, poleg cerkue su. marka. Zdravje je največje bogastvo! ssasa ii^Ti^*c^'*e*eo^ i Zahteuajte pri nakupu Schicht-ovo stedilno milo W onanBjsaaflBannajBnaanai 2 ^a,^,, „jelen". -^^ Varstvena znamka. S Ono Jo §***- zajamčeno čisto TJWB In broz vsako ftkodljlvo prlmosi. Poro Izvrstno. Kdor hoče dobiti zoros Jamcono pristno, porilu S noskodljlvo milo nuj dobro pozi do bo Imel vsak komad Ime „PSCHICHT" In varstvono znamko »JELEN". { 8a«r| Sohlcht Aasslfj a. E. — Najvacja tovarna to vrsto na •vropojskem ozamljul Dobil)*! 5C DOUSOd ! § = Zastopnik: Dmberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št, 9. =