P o z i v. Mili sobratje! Gotovo je učiteljski stan eden najvažnejših v Ijudskej družbi; ou je prvi poklican položiti in vterditi temeljni kamen oliki, napredku in splošnemu razvoju, ter ob enem blagostanju posameznega človeka, celih občin, skupne dežele in splošne države s podukom o vsakovrstnih vedah, da se na tej podlngi potein vspešno nadaljuje in dospe do pravega cilja. Vsak začetek je težaven. In ne rečem preveč, marveč istino trdim, ko pravim, cla glede odgoje, izobražbe, poduka in povzdige ljudskega blagostanja trdo zadeva ljudskega učitelja prva težava, katera mu je po stanu in dolžnostih odmeijena. V mnogih obzirih pa imajo drugi stanovi, katerim ni tako grenka osoda odmerjena, in nemajo toliko težav prebiti, kakor jih ima ravno stan ljudskib učiteljev, posebna dobra, od katerih je pa ravno Ijudski učitelj še popolnoma izobCen. On je tako rekoč edin in le sam sebi prepuščen. — Vsakega posameznega človeka, vsakega stanu dolžnost je pa. gotovo, da se po pripuščenih potih prizadeva skrbeti za boljšo prihodnost. In to, dragi sobratje, je tudi naša dolžnost! Kolikor manj zaprek in zoprnost ima človek prenašati, toliko lože on tudi gotovo svoje duševne in telesne moči žrtvuje vzvišenemu poklicu, kar potera blagodejno vpliva na plodonosen vspeh. Eolikokrat pride ljudski učitelj brez lastnega zadolženja v pomilovanja vreden gmoten položaj! Pride dolga bolezen v družinico, pobere mu 100, 200 in še več goldinarjev iz lastnega žepa; dohodki ne zadostujejo; pride selitev, dostikrat dolga, požre mu zopet 50, 80, 100 in še več goldinarjev, učitelj navezan je zopet edino le na lastni žep; nemila smrt pobere mu njegove ljubo-drage, kar je z večjimi ali matvjšimi stroški iz lastnega žepa zjodinjeno. V takih slučajih broz lastnega zadolženja in krivde mora si človek za visoke obresti denar pri privatnih ljudeh izposojevati, in ako ni na posebno dobrem glasu, ga pa še ne dobi. Eolika preglavica so pa dolgovi za človeka, je morebiti uže eden ali drugi dragih sokolegov priliko imel okušati. Vse drugače je pa to pri nekaterih drugih stanovih. Vzemimo n. pr. vsakovrstne c. kr. uradnike, uradnike in službeno osobje pri železnicah, profesorje srednjih in višjih šol, i. t. d. Vsem tem je o posebnih slučajih glede gmotnega stanja s tem pomagano, da lehko od svojih aktivnih plač predplače prejemajo, katere potem zopet v obrokih, malih zneskih proti malimi {%%) obresti nazaj plačujejo, ter se jim ni treba pri privatnih kapitalistih in drugih ljudeh zadolževati, vsled česar pri ljudeh, mod katerinii službujejo, svoje dobro ime lehko neoskrunjeno ohranijo. Dan denes je pa uže tako, da tudi najboljSi delavcc pri ljudeh le pravo veljavo ima, ako nobenemu nič clolžan ni, a še tako marljivega in delavncga, če tudi ne po lastnej krivdi kolikor toliko zadolženega človeka pa rado — vse — pisano gleda, pred vseni pa še ufitelja. Da bi se v tem obziru tudi Ijudskim učiteljem breme zdatno olajšalo, sklenil je podpisani, napraviti o svojem času dobro utemeljeno prošDjo do visokega deželnega zbora, kateri nnj bi Ijudskcm učiteljem o posebnih slučajih primprne predplače od njihovih aktivnih služeb postavno doloCiti in vrediti hotel. Da se bode pa ta prošnja mogla v iraenu učiteljev napraviti, pozivljcm tukaj prav uljudno vse g. g. kolege, kateri so enacega mnenja, da mi o tem svoje misli prav v kratkem po listnicah ali pa v pismih naznaniti hočejo. Bog vas živi, mili sobratje po celej domovini, ter blagoslovi vseh skupaj trud, delo in prizadevanje v prid, napredek in povzdigo blagostanja vsega naroda in skupne države! Na Prerau, dne 9. prosenca 1879. Matija Eant, narodni učitelj. P. Prem. pr. St. Peter. Innerkrain. Razumeva se samo ob sebi, da mi tudi drugim privoščimo, kar uže sami (t. j. mestni učitelji) irnamo, narareč izposojilno splačevanje o izvanrednih okoliščinah, vendar pa učiteljskemu stanu, kakor vsakemu drugemu veljajo bosede: pomagaj si sam, in potera ti bode Bog potnagal. Učitelji naj nainreč pristopijo k kaki zavarovalni družbi. V Ljubljani nas je mnogo učiteljev pri ,,Beamten-Verein". Ta družba ravno sedaj razpošilja povabila učiteljskim društvom, ter vabi učitelje k pristopu, ko razlaga korist, katero ponuja družbenikom. — Iz seje deželiipjra odbora dnč 27. p. m. Vzeli so se na zanje dopisi deželnega šolskega sveta, da se na ljudski šoli v Črmošnicah začasno v službo vzame učitelj z remuneracijo letnih 400 gold., na Ijudski šoli v Kopanji učitelj z remuneracijo 384 gold. na leto, in v Žireh začasni učitelj s 360 gold. remuneracije na leto, in da se duhovnima gospodoma v Šturiji in v Trnji daje po 25 gold. remuneracije na mesec za začasno opravljanje učiteljske službe; — zarad nastavljenja definitivnega učitelja na ljudski šoli v Šent-Janžu se deželnemn šolskemu svetu odgovori, da naj so razpiše natečaj za to učiteljsko službo. — Drobne uovice. Obdarovanje otrok o zimskem času se zimsko obleko je nekako prišlo v navado. — Obdarovanja v Ljnbljani in Postonji smo uže omenili. Taka obdarovanja so bili tudi drugej: v Škofjiloki 22. decembra, kjer je okrajni sodnik delil obleko šolarjem, a njegova gospa Solaricam; v Eudolfovem, kjer je g. okrajni glavar delil obleko. — Zasluge o tem sta si pridobila: okrajni šolski nadzornik g. profesor Derganc in g. vikarij J. Tomažič. Tudi v Šent-Kupertu na Dolenjskim so imeli tombolo: dohodki so bili namenjeni v obleko ubogira šolarjem. — V Zagorji pri Savi pa je bila 26. p. m. veselica (soare), pri kateri so delovali mestni učitelji g. g. Žumer, Maier in Razinger iz Ljubljane in še g. g. Medič, Bele in Plhak. Čisti dohodki so namenjeni Solam v Zagorji in y Šmartnem pri Litiji. — V šoli na Ljubljanskem mahu so pa bile obdarovane skoraj vse deklice te šole z zimsko obleko in priprava,za ročna dela. Navzočni so bili Ijubljanski župan, A. Laschan, mestni šolski nadzornik g. pl. Unriboldi, vodja šolo g. Bular, in nekatcrc gospo. Udč. Mariane Frolilicli tam poduCujo ob eetertkeh brezplačno v žcnskih rokotvorih in je tudi nabrala milodaro v ta namen. — Za Bosno iii llercejjovino se pošiljajo iz Dunaja hrvatske in srbske šolske knjige, iz Hrvatskcga pa je vojvoda Wurtemberg pozval 42 uradnikov, ker magjarskih ali ucmških rabiti ne more. Želcznica od Kostanjiue do Banjeluke je popravljena in so po njej uže vozi. V Metkoviču v Hercegovini bila je huda burja in toča, v Mostaru pa uže drevesa cvetejo. — ,,PllČkc Iiovilie", časopis za gospodurstvo, obrt i narod, ki izhajajo vsako saboto v Zagrobu v Invatskem jeziku, nastopilc so letos svoj 3. tečaj. Jednako našim »Novicam« raznoverstnega bluga, iz gospodarstvene stroke, skcrbe za zabavo in pouk, imajo razpise, premembe i. t. d. Pesebno pa se nam zdi potrebno poudarjati; naj bi izobraženi Slovonci; ki z nami vred pripoznajo potrebo, čitati dan danes tudi hrvatske časopise, naročili ta časopis, ki hoče sprejemati tudi slovenske dopise. Po pošti pošiljane veljajo »P. K« za četert leta 1 gl. 15 kr. Naročnino sprejema vrednik g. Ljudevit Tomšič v Zagrebu (Marovske ulice br. 20.) -— Zvon. Lepoznanski list s podobami. V. tečaj. Izdaje in ureduje J. Stritar. Na Dunaji 1879. Lansko leto je bilo slovenskemu lepoznanstvu neugodiio: izgublli smo dva lepoznanska lista, »Zoro« in »Besednik«, kateroga je bil zapustil nepozabljivi Anton Jauežič slovenskemu svetu v znamenje svoje domovinske ljubezni. Ostal je nam sedaj sam »Zvon«, kateri se uže Mgo pošteno trudi za našcga naroda prosveto. Keči nam je po vsej pravici, da nas je prva številka letošnjega zvona posebno veselo iznenadejala, in g. Stritarju smo hvaležni, da je svoj list tako »prerodil«. Z »galerijo slovenskih pesnikov« (Valentin Vodnik pričenja to galerijo po zgledu dr. Blei wei so vega nekdanjega »Koledarčka«) se je odprlo »Zv.« široko poljc zanimivcga, kar bode izvestno dobrodejno uplivalo zlasti na našo mladino. G. profesor Levec, ki spisuje to galerijo, piše jedrcrvito, ter stvar ne razteza preveč; taki spisi se lože v spominu obderže. — Cena listu je 5 gl. za vse leto, in naroča se: »Wien, Wahring, Herrengasse 74.« J. Charpentier.