Št. 30.
V Gorici, dne  14. aprila  1899.
Tečaj XXIX.
Izliuja dvakrat na teden v Štirih izdiuijlli, in sioer: vsak torek in potok, 7j utrnil je izdaiije opoldne, vofonio iadunje pa ob f». uri popoldne, in stane z ,,Kospodftrskim Ustom" in s kako dni»o uredniSku izredno prilogo vivd po p oš* i prejomana ali v Oori«;i na doni pnsiljana:
Vso loto.......«ld. «¦—
,.   fiol lotit V
I-otrt lota .
l-JiO
¦vilki' stant-jo fi J
Naročnino spr.-i.-ma ir.nuvnKtvo v Gosposki ulioi -tv. '.i v Gorici v ^ii.t^ki Tiskarni' A. Gabrščok vsak ¦lun od S. uiv zjutraj do o', zvočor; ui) nodoijah pa od '.>. do li. up-. Na naročilu brez lioposi-aiie narot-iiino ne no oziiiiino.
,,l'IUMO|{.'Kl'*'"i'z»ajft neodvisno od «SoCj» trikrat inos-cn«.- iti »!:«.«• vso loto gid.  I-JO.
«S-.."a.  in ci'rim»ur» »; |«n«laja»a v norici v to-
SOČA
Ni,:i-ki aiiri; -- v liv.i v E-oj.uarni  j.avronoic » •.r_'u d. l!a Cavnna in Pipan v ulici IVnte delta Fabl.r;	i	(Večerno izdanje).
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.		Bog- Ju narod!
Uredništvo iu odpravnlštvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 9 v Gorici v TJ. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
»opis! naj se pošiljajo le uredništvu.   ,
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravuiStvii.                                              v    J J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.______
Oglasi in poslanice so računi jo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat It ^ !hkrat 6 kr- vsaka vwbL Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„Gorigkn Tiskarna" A. OaltrSfck tiska in zalaga rasen <SoSo> m »Primorca* se »Slovansko knjižnico-«,  ' katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol |er stane vseletno 1  gld. 80 kr.  -  Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Učiteljsko vprašanje na Goriškem.
(Dalj.-.) V članku ,11»z b r«Miii'iii to kmete, j. o m a g a j t o ti t"; i t e i j «* m*! učilelj-dojiNnik :,ajprvo povtlarja. da Uidi učitelji imajo pra« -. :io, oglašati si* v ;u\!io>li za svoji) Mvar. ,da ..v no tožijo o bedi, katera jih sinso l;uv, ka-l ;,t jim jtMd^f živl^-i^ke mori*. Zato ujm, .i • i\:'t;jji-ji.> ;im ti«> ho zapirali« pjvdalov, U-:::\'? bo radovohno priobiVv.do nihovc pti'-jj;«', n;riti!V«' žel^e. Daljo pra\i ilo-ilovno: . Aa nismo (rpi-ii iu uMa-ali /o iiu\i>lj i\isa r S->iaj hoifimi govorili. hoiVnio klicati na |ii;iiit;t tniik«) «'a-a, dokler nam merodajni ¦:m:*'-'..i m- ponudbo rtf-iine rok«.\ A ko pa pri * *'m kitean^u vteie kateremu :«'-.; > c i j n kak n«'taklen izraz, .»Si i,,u,i   /;i!;iva   ber-eda,   nikar   snu   ne
aiiiersle. go-podj- po«'anci, saj je '«;   naredil  v ob ttpu; nikar   nt"   ?.:ivr-
it«- t-;-!«-/a stanu za v ulj o pn.nu-.:,(•;: t: iko v !*
i'u   mjso   pri-ti   <io   torke, pji kateri je
•  '.'.tlui   •,'.'    uiaa«*   u Javiti.   lii«ivii;i   tu ih Ij-
i 'pc I;ik v /" ("uti;, da v-i li !l di.jil-i pjoll ; -'.mi ".'tu, k,:t«-i'ds ^'' j«- «f-" dul!»' n.ikopi-« :•> ; - lep.t vsMa, itl-ti  prikia<Ji»i, wdi/«jv.!lt
..UifiMt:/' /a »»'ituj-iko vpraS-iUj« :n»'d j <>-'-'i.Mit i iti Jiiod jitjati^kiuti krc /i, Zal«« ks««"i' : N- zaitsorU.', .-a; So ^ »tuiM-uo v »dn»i«U t Mor'"«"'«.', da »v> ;«• kakemu Ju'd-;ji!-«iu|iia»ikil v tnU'to-'i /a -.v«.n hh.ir j«ad'.a kak,! raz.'Ml;iva It.-.-.-da. «''• m- r.ivtv) u- ^-.t« , pa 'imrda n- hote, ;i'.i t!-t:n ra.-;aj;ii:li li--i. pikauj. ;;.d-avija:»; j :v'a p..-:at...-iu, pif.li ,S.>-i". ¦«• k'i:^ tfliktj. da ;•- p.s.l;iv ftfai»-lj moral jjriti -it: ::k!fj)a, da v>«- t«s »i: t-!(«rj»'iin v obupu, '<-::*»«" v i* d«« ui a iu prav pro ta i *!!; cjio. Nif. k! ji*<u ;«-tuu "-:«»'.»'Si^ki poslanci tli1-!« f.i^-jijj.l, da -" ;*:rt,'frsi:i/>/:• urib'l]«ko vj«ra-
*Gor. Tiskarna« A, Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
MARCO   VISCONT1
Z*.<'!><"** is^hi i;«»M \s lt::'v'.v.:.:Ai ;,:^::s» «Lcmn;r.:c Gre::!.
.**'«':i-t»iii ]«• «»»iknl ^r«>f \ ml sd*'ui'"u -»• n-ko 2h>.m{)])„ kn-j.o-t. ki j»- p>« ni«-¦_'«»v»'!ti jr.tH-tijn pedažaSa \st-sn f(ru_di!i \'-.'p» \!'<-titiiM, in t«> j«- ttdu )«opii]n.i 5:i:,::.'>r?. t:f*,-r«»vint naz«Fi«»m tn n«-utrit-ji-s..\ \-::M;!j««-r. >k:u«-ni j«« p«>hi.;ul vso d«.^'.;',;,- ;:i*-^»v«^,i živijoisja, in niti od?»-hs-iiva! v-:i'v«> njf^«»v«> samohvuio.
Kak«'« patn««t«-n m!.idcni«> jt.i( j<> dejal, -v«-.- driiir^fvn ju-tr«« li <lanu>nji ^•>Ioln*adri, S;a!(-rj .-«« komaj prvživcli '»Ertirjji lotu in /a* li«nVj«> znali voč nofro tiofMijaki. - Ali si vid«la , jo prašal nr-kdaj IJico, kako jo sinoči, no da bi "'onil, «koro dve uri pazil, kadar .som »ni pojasnoval razlogo. po kutorih se šnia Lnpov dvoboj z llamen^om sma-ti-ati ničen V» - Tako je mislil grof, a mladenič, ki jo sedel pri deklici in bil ves čas zamaknjen v njo, ni razumel niti jodne njegove besede.
Ermelinda je vfiasi prav krotko, kakor je bila vajena, posvarila soproga, naj bi bolje čuval deklico. A ou je njene
za vprašanje listih, kateri so zaplavajo v rlovcka brc/, vsakega jiravej/a povodu. Zato j-uio svarili že zdavnaj ueilclje, no zliadafi, nc pisali proli. temveč resno se bavili z vpiMi.uijein, v«.|cd eesar mor.i rasli zanimanj«!
za i-to ter se da inmdu ludi   i.ižje rešiti......
V tem pogledu naj prizadeli iu"ilc!ji-do|)isuiki malo i/jiiM-iiju svojo \e<t, kaj jim porece, zi.isli. ker ve/ ta povdarjaju v javnosti po dopi-iu in izjavah vse tisto, kar se jim je reklo v d e le u z i v i, v-.«-ga hVlega, kar pa so oni sUuili   v   o t en/, i v i, ne vidijo.   »Vse
v ohiijm!"......
Dalj.-!
Cankar pravi, da ueiteljshu v (joriško-<j'radiit'\iu-ki se godi si.dio, ker nima skupnega «1«' ž e 1 u e g a s «> 1 s k «• g a z a I o g a, lemveč mor.i vsak pniiliški okraj v/alr/.evati >vo;e učitelje in svoj«- šol«1. l'<it«!iii lo/.i, kako v.-!i'ii tega m) m' morali zadolžili že vsi okraji, ter pravi t) nakladah, „da (e so zdaj že t it k o visoke, da so {> o si a 1 e u h o g e m u knieiu že neznosne". Zato buli ne zahteva, tla b» se zvijale jila«"'» ueileljem na račun kmet .i -1 i-pi u a, ki že tako komaj diha j pod te/o «i,i\(»ega jarma. Treba ustano-i viti d «•/.<• I n i šolski zalog, razbremenili km«'ta l«-r pomagali   ueitcljslvu !
1'opisuik jsrizuava, ila na Si poslanci se budi/!, \\.i bi se ustanovil «le>.elni šolski zalog, ali ovirajo jih laški poslanci. »Slo i venski poslanci zastopajo i'as t no j ^ v «> j e volil c e i u ž e I i j o p o m a g a t i ! tudi !t a ta U e i t «' I j e lil !" '             K.jka   razlika   med   lem doj)isnikom in
• med oiuMii, ki govore baš obratno, ker no-' >:«'^» govordi resnic.'.   ki*r  zavijajo, samo da
¦   i«- zbadaj«) in jtika:«)!
'             i'«j!em se dotika nad.kofa iu kneza, ki
je {'.-ta im ii,i, kab-r.i odločuje s svojim gia-
¦   suni v d«-/.<-lneui zboru ; ujm, da nadškof in ; kie/, b«» ^i.e«ival Za u.-danovibv «lež. SoNkega . za:«^,!. k«T !'s liko jjripomogi-l ui"-it>'l;^lvil do .  bi.:_:«- ].i ii..:ii:o.|i.        S.iomJi.1- pi: V.-dite.
,!•-:,«.: .;i'j.i-:i.kai, «l.i iui utib-,.;i me ¦¦mu. da
k •¦ r n is.' « iu fi e •. t i k r u h a. ki bi bil n a u: o «"•»- n v k r v a v «• m z ti a j u k m c e-k . ga t r j« . i: .. '.'
j»«»!ui'de!;««  i.u/ivul   -anje   in   neumnosti t«-r i" j«' ?-ilii s- ;-u!n«'čiiu irovorjonjem k molčanju.  liKuia   ,u««>pa   bi   bila   hotela najruj-«*   pojasniti   za«b>v«« s 1«mii, da bi (tiikrito irovorila z (ittorinom. Toda j^rof I ji j«- U* odločno  jn-opovcdal,   in   lakd ji j tii pr<'n>ta'a   drut^a pot   ne«jo  la, da bi ; pi>abi   v   Tomo in poi/.vedela   <«d   tam, ; koiiko je n-snieo na  tem, kar so jo «ro-S vorilo o mladeniču, iu kak«) daleč bi se ; i>il on že spustil v !ej /.ouitbi. Mvtl tem, ; k«> bi čakala  za/.elj«-na pojasnila, j«' pa i lm?«da prav  skrbno čuvati  nad  hčerjo, odbsm>vati  jo kolikor mogoče mladoni-čevi prisotnosti, ter njene misli napeljevati na dru-je reči.
I »oklica, nekolik«) svojojrla vna, kakor so navadno otroci, katerim .se predobro ijodi, j«- imela vendar problajro srce. Kakor se že sploh rado dodaja, je bila bolj udana materi nogo očetu, dasi jo oče ž njo jako rab.lo ravnal, a mati je bila včasi, kadar jo potreba nanesla, tudi nekoliko ostra. Materin nasmeh ali jedrni sama ljubezniva beseda ji je bila več vredna nego če ji je skazoval oče svojo ljubezen na vse mogočo načine.
A odkar jo bit Ottorino v gradu, se jo tudi v tem pogledu spreminjala. Ermelinda s svojim rosnim vedenjem, s svojim svarjonjom in opominjanjem jo je motila, jo jo, rekel bi, nadlegovala v
Kako drugačna sodba, kakor pa pri »Narodu" in pri njegovih učkoljih-dopisnikih!
Ta dopis je nam dal povod k dolgemu komentarju. Koj s početka smo pojasnili dotle ivipačno razumljeno okolnost glede na davke nasproti šolskim zalogom. 1'ovedali smo, da treba šolski davek pravičneje razdeliti tudi na listo, ki ničesa no plačujejo, pa imajo od šole prav enake koristi kakor drugi. Okrajni šolski zalogi namreč dobivajo denar I«', iz d o klad na izravne da vke. Šolski' dokladc plačuje torej le posestnik ali obrtnik - vsi drugačni davkoplačevalci pa so prosti Lega davka, ker okrajni šolski sveti ne smejo nalagali naklad na druge davke in davščine. To pa sme dežela, iu zalo se želi že zdavnaj na slovenski strani, da so ustanovi d e ž e 1 n i šolski z a 1 o g, kakor obstoji drugodi, — Na primer z malo deželno naklado na užitni no bi dobil deželni šolski zalog dovolj denarja, s katerim hi se dalo povišati plače. Davkoplačevalci hi se razbremenili žo za-tegadel, ker hi prisjievala k zalogu tudi Gorica, kakor drugi okraji, — In Iu smo ponovili tisto že zdavnaj dognano resnico, da Slovenci rede (Jorico; zakaj bi torej ne pri-sjiovalo ludi glavno mesto k šolskemu zalogu !
Na to omenjamo na kratko, da vedno so se potegovali slovenski poslanci za ustanovitev dež. šolskega zaloga, ali vsa potegovanja so so razbila oh zlovolji Italijanov, ki so že od nekdaj proti takemu zalogu, ker žive v mislih, da oni hi potem s svojim denarjem vzdrževati ljudske šole po slovenskem delu dežele ! Italijani pa kljubu lernu bi bili gotovo alasovali za tak predlog, ako bi bila bolela to svoj čas — vlada! Da se je hotela ozirati na ' : nuje in prizadevanja slovenskih poslancev, bi bila morala že zdavnaj predložili načrt zakona o dež. šol. zalogu, pa po-lipati Italijan«; takrat, ko so zahtevali velikanske svole za »Agro monfaleonese" in drug«' reči ; lakral naj bi bila že prišla vlada s juediogoai o tem zalogu ter bi bila postavila Italijane pre.l alternativo: aut — aul! Ali tega ni bilo, pač. pa se je nadaljevalo pritiskanje slovenskih (toslanccv ob sleno, — d o k I e r niso   z a p u s t i I i  de ž e i n e g a
tem novem življenju, polnem nekega do tedaj Še nepoznanega Čuta, kateremu m' jo bila z vso svojo dušo in brez vsake skrbi udala. Ottorinovo ime, ki jo jo razveseljevalo vso, kadar ga je bil izrekel oče, jo je pretreslo, ko je prišlo iz materinih ust. Zato* je pazila, da bi je mati nikdar no dobila same, in ni čudno, če je čutila, da se jej dan na dan bolj izgublja prejšnja velika ljubezen do nje. A ko ji včasi srce ni dalo mini in j«» jo sililo k nekdanji otroški iidanosti nazaj, se je sama sebe prestrašila, kosala se in delala najboljše sklepe, katerih pa potem ni mogla spolnovati.
Zo več ilnij je trajal ta boj v dekličinem duhu, ko je dospel v grad neki sel Marka Viscontija, in Ottorino, zasli-savši ga, jo naznanil, da v dveh dneli mu bo treba odpotovati v Milan.
Hiei se je dozdevalo, da sanja, in so ni mogla uveriti, da on res odide. Kako prijetno ji je bilo pri njem! Kadar je bil odsoten, je mislila, da čez dve, tri, štiri uro ga bode zopet videla. S to mislijo so jo bavila, ta misel jo je tolažila ves tisti čas. Ure so minile, in Ottorino je bil zopet pri njej. A kakd bo, kadar on odide V — Kaj naj potem ona počno cele dneve in dolge večere?
Tedaj je jela premišljevati, kak<5 veselo in brezskrbno „e* živela, do ler
zbora. — Da so vstopili zopet, temu je dal povod baš načrt zakona o deželnem Šolskem zalogu. Pa kaj je bilo? PFedlog, naj se nujno obravnava o tem načrtu, ni bil sprejet, dež. glavar je odstopil, laških poslancev ni bilo veC blizu, in zasedanje se je odložilo. Kakšna gonja se je potem pričela proli dež. šolskemu zalogu, je vsem v živem spominu, in ta gonja je bila uprizorjena od po-liliškega društva »Unione1', kateremu je predsednik baš tisti dr. Pajer, ki je sedaj naš deželni glavar, in v katerega rokah se skoro odslej nahaja usoda dež. šol. zaloga. Kaj vse je obljubil vladi, da je bil imenovan deželnim glavarjem, kdo ve to, kakor tudi nikomur ni znano, je-li pa sploh zahtevala vlada kakšnih obljub od njega ali ne; morda hoče zopet vladati le s pomočjo Italijanov, Slovence pa še dalje voditi za nos takisto premeteno, kakor svoje čase, da ne morejo vedeti nikdar pozitivno, pri čem da so prav za prav — in stari lisjak dr. Pajer bi nojbrže v svoji zvitosti znal prav dobro negovati tako dvoumno politiko, saj Italijani hi imeli vse, kar bi poželeli, Slovenci pa bi ne prišli nikdar na čisto. Tako najbrže misli vlada, -— In zato gotovo bodo pozorni slovenski poslanci do skrajnosti, da se ne bodo dali ni za hip slepiti, temveč, sigurno ponovo svoje zahtevo in tudi ne odjenjajo, dokler se liste ne uresničijo, — drugače pa so vrata deželne hiše odprla!
Vsekakor težak položaj! Seveda tukaj se poreče zopet; Kaj pa nadškof in knez? Baš v komentarju k članku, o katerem je bilo gori govora, smo označili stališče nadškofa in kneza, kako odijozno je mesto virilnega glasu, no kljubu temu upamo, da morda baš s lem glasom pridemo do deželnega šolskega zaloga, ako drugače ne bo mogoče; saj zadnjič se je bilo to pokazalo že kolikor toliko I —
Kdo pa ve, kaj pride, kaj utegne nastali, — morda bo treba celo raz pustiti deželni zbor; potem bi se stvar z deželnim šolskim zalogom zopet zavlekla dalje — krivi p a b i b i I i n a te m menda zopet le slovenski p o s 1 a n c i I! I (Dalje pride).
ni prišel v grad ta usodcpolni gost. Obračala je zopet svoje misli na mater, na deklo, na svojo tamburico, na knjige, na konja'; a te osebe in stvari, ki so imelo nekdaj tako moč na njo, niso mogle zdaj več zadovoljiti njenega srca. Bilo je, kakor če bi kdo udarjal po tipkah glasovirja, ki ima pretrgane strune.
Drugi dan, namreč zadnji pred Ot-torinovim odhodom, je bil določen lovu s sokoli. Kazume se, da se ga je imela udeležiti tudi Biče. «Da vidite, kakd znajo letati moji ptiči«, je dejal grof svojemu gostu, «in potem mi boste znali povedati, ali ima Marko Viseonti takih, da bi so mogli meriti ž njimi. Boste videli jastrebe, sokole irlantiske, norveške in danske. In pa kake ponosne pasme psov, bodisi teb, ki samo izpodijo, kakor tudi takih, ki ulovijo divjačino. Pa morate videti tudi sokola, mojega ljubljenca, katerega sem sam izvežbal, kajti mehe veseli, izučiti kakega na poseben način, z lastno umetnostjo; mi, boste že videli....«
Isti dan je prijela Ermelinda pismo iz Goma, in na to se je dolgo pogovarjala z grofom. Iz svojih sob, kjer je bila % deklo, je slišala Biče, da sta imela roditelja med seboj še precej živahno razpravo, in ona je pač lehko uganila njen predmet.
in razne novice.
Osebne vesti. — Naslovni višji finančni svetnik g. pl. Kuhačevič pri ravnateljstvu j v Trstu, svetnika Fran Je 1 uši«5 in Jurij Sablič ter fin. višja nadzornika bar. Kober v Trstu in Ro t ti ni v Pulju so imenovani višjim .finančnim svetnikom. Baron Kober j je odslej ravnatelj glavnega carinarske, <* urada v Trstu.
Dr. Pitfor — deželni glavar. — Neki | kranjski poslanec piše v »Information*: »Z imenovanjem dr. Pajerja deželnim glavarjem v Gorici je dosegla vlada srečno, daje spravila v nezadovoljnost jednako vse stranke.' V goriškem deželnem zboru je kakor znano jednako število slovenskih in jednako število italijanskih poslancev. Torej bi bilo za vlado najboljše, jedenkrat Italijana, drugikrat Slovenca, imenovati deželnim glavarjem, in ker je pripadal Franc grof Goronint Italijanski stranki, ie bilo umestno, sedaj imenovati , Slovenca* ker vendar Slovenci tvorijo dve tretjini, Italijani pa le eno tretjino prebivalstva, v deželi, In ker se mora opirati vlada na desnico, h kateri pripadajo Slovenci, ako kaj potrebuje. Nezadovotjenje Slovencev je torej tu in'bo imelo -svoje posledice. Italijani pa tudi gledajo dr. Pajerja še zdavnaj po strani, on je prevečkrat že obračal plašč po vetru, njegove antecedencije so irreden-tiške, demonstracije proti šolskemu zalogu so od njega inspirovane in uprizorjene, on pa se je v zadnjem hipu potuhnil ter je pustil, da so drugi, katere je bil najel, sami ropotali, in zato pri Italijanih, ki trezno mislijo, on ni več mož, ki uživa zaupanje; tedaj Italijani so po njegovem imenovanju tudi ozlo-voljeni. Potem so Nemci v Gorici, sicer mali po številu, po svojem stališču v življenju pa znameniti — stranka ekscelenc v pokoju. Ti gospodje, ki se ne udeležujejo nikdar molitev, so volili vsi pri volitvi dr. Eggerja, kot naslednika Franca grofa Goroninija v mandatu. Storili so to pričakovaje, da on bo izvoljen deželnim glavarjem ter da on, ki politiški doslej še ni bil engažovan, prinese deželi tako zaželjeni mir; to je bilo pričakovati Hm bolj, ker celo Slovenc|niso postavili nasproti dr. Eggerju nikakega resnega kandidata. Tako torej so ozlovoljene jednako vse stranke, in to je najnovejša politika za jug države, in vsa memoranda, ki so bila sestavljena v to svrho, spadajo v koš. Ako grof Thun ne more priti na kraj s severom, z jugom je že na čistem !•
Nekaj  stavkov v tem  dopisu bi bilo treba poplavili, popolniti, v celoti pa podaja ... precej dobrih momentov  o  našem položaju na Goriškem.
Kako  si  mi  mislimo   imenovanje   dr. Pajerja deželnim glavarjem, smo povedali že :   zadnjič, kakor tudi smo o   tem   obravnavali '¦   že poprej.   .
Tisto naj služi za.merilo! Deželni glavar dr. Pajer je posetii včeraj v Gorici povodom svojega imenovanja več pristojne gospode, med  njo  tudi tukaj bivajoče slovenske poslance.
Mislimo, da ti so mu pojasnili svoje stališče! •             Dr. Pajerju se je poklonila deputacija
laških dež. poslancev in deputacija mestnega zastopa; prvo je vodil vit. D o 11 o r i, drugo pa župan, kateri je tudi že v mestnem za-stopu slavil dr. Pajerja ter ga povzdigoval v deveta nebesa.
Dnevni red za sejo deželnega zbora soboto 15. t. m. ob 11. uri predpoldne. Poročila deželnega odbora: I. O računih in preudarkih zalogov, ki so v deželni upravi. II. Verzegnassi: O potrdbi izvolitve deželnim poslancem gospoda Evgenija conte Valentinis. III.  Verzegnassi: O  potrdbi
Posrečilo se ji je, da je ostala celi tisti dan daleč od matere, in sešla se je % njo samo pri večerji.  Tedaj jo je vi-
. dela tiho in otožno, in je opazila, da jo včasi pogleduje, kakor če bi ji imela
. povedati kako skrivnost. Ker ni hotela ostati sama ž njo, se je poslovila, brž ko se ji je zdelo primerno, z razlogom,
v »da- >bo treba dragi dan zgodaj vstati zaradi lova, in je odšla v svoje sobo. Ro se je tam zaprla, se je čutila pro-stejšo. Vsedla se je pred ogledalo, in velela Lauretti, naj ji poravnd las«5, da se potem takoj vleže. Dekla, ki je bila razkrila srčno tajnost svoje gospodinje, je lokavo po ovinkih prihajala z govorom na Ottorina, ter jo dražila z na pol prikritimi reki. Biče se je hotela kazati razžaljeno, in to bi se ji tudi bilo posrečilo še bolje nego se je sama nadejala, 5e bi se bilo moglo soditi, da je •rudečica, ki ji je oblila lice, nasledek . nevolje a ne sramežljivosti. Ko so bili \ifŠ7e^n las^' l'1 Je hotela Lanretta še : pomagati, da bi se slekla, kar se je nenadoma zaslišalo lehko trkanje na vrata, in glas Ermelinde, ki je rekla : »Odpri! .sem jaz*. — »Pusti naju sami», je dejala na' to dekli, ki je bila stekla odpirat, in ta se je poklonila ter odšla v bližnjo sobo.
izvolitve deželnim poslancem gospoda Lud. Mighetti. IV. Verzegnassi: O potrdbi izvolitve deželnim poslancem gospoda dr. Ka-mila viteza Egger.
Odlikovanje na poŠti. Dne 10. t. m. je bil v prostorih č. kr. poštnega urada na kolodvoru v Gorici gospod c. kr. kontrolor Le ban, kije vodja tega urada, odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Vodja c. kr. poštnega ravnateljstva g. višji poštni svetnik Fe-1 i c e 11 i pl. Liebenfels sam je došel v Gorico, da odda slovesno znamenje Najvišjega priznanja. Po daljšem jako lepem govoru, v katerem je g. Felicetti povdarjal redko marljivost, izvanredno sposobnost, vedno taktno vedenje in zasluge, katere si je g. Le ban posebno za razvoj c. kr. poštnega urada na kolodvoru pridobil, in v katerem ga je vsem navzočim postavil kot vzgled vzornega uradnika, mu je pripel zlat križec na prsi. S trikratnim vskhkom na Nj. Veličanstvo cesarja je končal govor.
Z lepimi in ginljivimi besedami se je zahvalil nato g. Le ban.
Zvečer so se nekateri povabljenci in uradniki pošte na kolodvoru zbrali v hotelu »Post", kjer se je dostojno praznoval in končal ta za g. Lebana gotovo nepozabni dan. Odlikovanje v Carigradu. — Sultan je odlikoval nekatere avstrijske poštne uradnike v turškem cesarstvu. Red »Medjidie* drugega razreda je dobil generalni ravnatelj avstrijskih pošt na Turškem, Jeglinger, isti red tretjega razreda sta dobila wiši komisar avstrijskih pošt, pl. Eberan, in Fran F u r 1 a n i, visi poštni kontrolor v Carigradu. »Edinost* pravi: V oni vesti je rečeno, da je sultan hotel s tem odlikovati te može, da jih odškoduje za službo, ki jo vrši avstrijska pošta v turškem cesarstvu in da so ta odlikovanja nov dokaz točnega vršenja službe od strani odlikovanih. Mi se radujemo zlasti na odlikovanju Furlanija, Slovenca iz Prvacine. Furlani je že pred nekoliko leti dobil is'i red niže vrste za vršenje težke službe za časa bombardovanja Aleksandrije od strani Angležev. Takrat je na jedui ladji takorekoč sam opravljal poštno službo lani. Sedaj pa, nahajajoč se v visi službi v Carigradu, jo zopet odlikovan. Furlanija prištevajo uajboljim visim poštnim uradnikom, podrejenim c. k. ravnateljstvu pošte in brzojava v Trstu. Furlani se odlikuje po svoji strokovni vednosti, po poznavanju raznih jezikov, po marljivosti in neutrudljivosti, po svoji za vesli in nenavadni Ijubeznjivosti do vsakogar. Služboval je v Trstu in v Gorici in ponovno v Alek-sandriji in Carigradu. Povsodi je užival in uživa najbolj! glas v vsakem obziru. Gnsti-tamo mu iz vsega srca!
Uradne ure davčnih uradov, rr- Finančni minister dr. Kaizl.je izdal 11. t, m. odlok, s katerim določa uradne ure za davčne urade. Ob delavnikih so uradne ure dopo-ludne od S. do 12. ure, popoludne od 2. do b. ure. Ob praznikih pa od 8. do 12. ure dopoludne. Za stranke so odprti uradi do pol 12. ure dopoludne in do 5. ure popoludne, zadnjega v mesecih pa ie do 12.. ure. Ako se vsled sodišč, ki so nastanjena v istem poslopju, potrebne kake premembe, jih določi finančni deželni urad. Vse premembe se morajo javiti občinstvu z lepaki in v listih. Ob nedeljah in na sv. dan ni uradnih ur. Ta odlok stopi 30 dnij po raz-glašenju v veljavo.
Odkodniea g. Ford. Sajoviea. — Na povabilo g. R. Konjedica se je zbralo sinoči v salonu „pri treh kronah" 35 gospodov, da se poslove od bivšega uradnega vodje »Trgovsko - obrtne zadruge" g. Ferd. Sajoviea, ki odide za ravnatelja »Gospodarske zveze" v Ljubljano. — Zabava je bila prav prisrčna in v raznih napitnicah smo jemali slovo od mladega prijatelja, ki si je znal pridobiti v Gorici v prav kratkem času vse-obče spoštovanje, želeči mu v novi prevažni službi najboljših vspehov. — Gosp. Sajovic je bil odbornik »Čitalnice" in »Goriškega Sokola". V zadnjem društvu je bil posebno delaven in požrtvovalen član vaditeljskega zbora; za povzdigo telovadbe je veliko storil. Čast mu! Mnogo sreče v središču Slovenije! Šapla pred okrožno sodnijo. — Včeraj dopoludne se je vršila na tukajšnjem okrožnem sodišču obravnava proti znanemu laškemu izzivaču in renegatu Šapla,. Jcattfri je v kavarni »Europa" — kakor smojporo-čali svoj čas — izzival t«?r vpil: »Fuora i ščavi!" Obravnava je. trajala od 0. ure do 1172- V obravnavi se je jasno kazalo, da Sapla je imel namen izzivati, no kljubu temu so se dobili momenti, ki so bili olajševalni zanj, kar je zagovornik dr. Graziadio uporabljal s pravo slastjo, in konec je bil tak, da je dobil Šapla celih 10 dnij zapora, kateri mora takoj nastopiti. Kakoi-skesan grešnik je sedel ta nevredni sin slovenskega očeta na stolu med obravnavo, ves pogum, katerega ima drugače mnogo preveč, mu je bil pošel, in le počasi in nerazločno je govoril, seveda italijanski, ker slovenski zna samo „un poco", kakor je povedal pri obravnavi. Predno je prišlo do obravnave, že takoj v tisti noči je bil aretovan, nakar so ga držali v zaporu skozi 10 dnij; Veliki teden so ga izpustili ter mu baje prepovedali nosili celo palico, in sedaj pojde sedet zopet 10 dnij! Res, grozovita kazen!
Državni pravdnik Vidulich je povdarjal, da izzivanje se je pričelo od tistega hipa, ko js zavpil Šapla »Fuora i ščavi", kar je v po* »i uri o polnnoči še večje dale-kosežnosti,  kot v drugem času,  vendar je
sodni dvor zelo upošteval klik »m.....a", o katerem se pa ne ve točno prav, ali je bil izuščen pred klikom »Fuora i §ča»i* alt po njem, ki pa je bil olajševalen; ni ga izustil on, ampak jeden tistih, proti katerim je pel Šapla izzivajoče pesem »Marameol* Tisti „m....a* ga je rešil.....
Sapla je v Gorici poznat renegat, iz?i-vač prve vrste, in zald so nekateri zmajevali z glavami, ko so culi razsodbo.
Ta obravnava je bila zopet plod „Ma-ramea !" Oblasti so dopustile, da smejo slo-bodno peti to pesem-žalivko po mestu, ali v past, katera je bila nastavljena s to pesmijo Slovencem, se love bas italijanski tiči, in tudi jeden izmed prvih in velikih laških tičev, Sapla, se je ujel v tisto past!
Bomo videli, kaj še vse prinese .Mara m eo!"
Dr. Graziadio je vložil proti razsodbi pritožbo ničnosti.
»Avlta coltura". V nedrijo so sle. '.i male deklice iz Gorice v Vrtojbo. V bližini kapucinskega samostana sm st .<¦ ia^ke dekiiee, .stare kakih'14 K ki so na-adle slovenske ?> deklice ter jim potrgali; cvdlic- s prsi j m jih potem Se zmerjale s  ,,-č.ava* '.
Nov pojav »avite cultutv" !
Laška suro* j*t.--Pijejo nam: Zopet imamo beležili slučaj, kako m* naši sioveinki otroci v mestu razpostavljeni imh-di in m-milosti neke \rste pnbatiuov, da r^i .-.tari-i v zadregi, ko svoje otroke pošiljajo v šolo ;.ii po opravkih, ker večkrat ne vedo, aH Mi pridejo sami domov ali jih priin«-e,o. • - IV.'tekli ponedeljek je šel neki deček, bivajoč v ulici Formira, črez Koren na Katarinijev tty [jo opravku.   Kar  ga   napad«' v Komu    Di-L '
dečak ter ga neusmiljeno pretep,-, da y ^i morali prenesli v bližnjo tobakarno in od tam na dom. Napadeni deček ni dal Lsk«-mti pobalinu najmanjoga povoda k temu činu, vendar so pričujoči gledalci mu dali prav ! Da ni bilo v bližini lob.ikarne, bi se bilo zgodilo še kaj hujšega. Pripomniti je •>, ,l.t je lega dečeka vzgojil znani tiski »STnti-lui zavod", kjer se je vzgojilo že toliko strupenih nasprotnikov Slovencem in se še vedno vzgajajo. Saj v tem zavodu se čuje mimo grede na ulico, kako ti mladiči z uavdu-Vnjen prepevajo »Maraineo", in kako -'.- v-pn.l-blujajo to nadepolno mlade/-.!" Ta ,-Sučaj je tudi vspeh vzgoje tega zavoda. Vendar je čudno, da kedar Slovenca na ulici ("pejo. ni videli nijeduega stražarj;; hli/.u ; t.akor ii.d.s-.f tiiili na Komu takrat ni bilo nobenega. Ali so laki slučaji vedno sami »slučaj i", ali kaj naj rečemo? Vsekakor pa se nb periferijah mesta veliko premalo s!razi, in zato je bas od lam vedno toliko prito/.eb'."
Kako delajo laški trujovel, V sredo j« kupil nekdo pri zlatarju t«, v Ila-b-bu uhane. Namesto pravih, kalen« je /hr..;, ':<¦ naše! v *kat!jici doma 2 druga uli.ui.i. ki nista bila tista, kakor ju je kupovali c /.bral. Nesel je blago nazaj k zlatarju, ali ta mu ni hotel dali drugih, čeprav po zatrdilu ku-povalca je moral on d:ali v skalljieo ti:-b-uhane, in nihče drugi, ker kupovale«« ji- --¦! s škatljico naravnost domov i/, prodajalnire. Vse zaman, zamenjati mu jih ni hotel, in tako je kupil oni mož stare potolčene uhane za nove, in še prav drago ! Pa se celo tepsti ga je hotel zlatar!
Vidite, kako delajo s Slovenci Si->!i, ki skoro le od S;oveurev živ,«, kakor baš tittt zlatar v Ilu-Heiju.
Vožnja po ozkih   ulicah štelju   je   navadno   prepovedim*   voz in v preveliki množini  voz. Piip-hh tej   ulici   že   marsikaka   m-priiika.   V vozil neki   Dornberžau   po   liai-t"!^;, mu pridrvila naproti dva  k«'č» .:>.«, k ga bila kmalu povozila ; na   eno no; precej poškodovan. Ali   se   sme hitro voziti po ozkih ulicah V \c bi kočijažem n- škodilo' —
Vreme. — Od sv. iv>oU skoro neprelrgom.i   le slibo vr« Ta čas je bilo samo par dnij 1 pa grdo itn mraz, prav kakor in zima, in ne bi bili že sredi .iprila. občutiti že vse dobro iejno-;!.- s;<o dneve   zopet   dežuje,   na.-top:; mraz   in po gorah  mete.   Tn.n je pokrita s snegom in tudi star: C »t en n«;si belo   kapo ; sneg sejra   >koro «'o V:tov»\. - -Kmetovalci stokajo, da bo slaba U tista.
Do kj# sesra italijanska asemlj« V Rimu so nadepolni la^ki miader.čt L: Aistri e ustanovili društvo ,T r i e s t .> e T r e n ! o* ter izdali jedno •¦'•¦.¦vitko č.i-mika p,vi is'„m» naslovom.
V istem govore tudi o il.i!hinski?et::l.i. '.er pravijo, da obsega U;> celo adryan-ko obrežje, gre od na S i h mej do Vrhnike in Triglav.a, zavzema L t burni jo. Reko, hrvatsko Primorie, sepa ob Dinariškib planinah do Heroevro-vine, Kotora itd.
Vidi se mladičem, da. o zemljepis;;; imajo še čudne pojme, in »ludipendente* «:i*t^ je sprevidel, da je malce« preveč te italijanske zemlje; zato se norčuje s temi ,odrejenimi* mladenči ter jim kliče če/, mejo; »Marameo!* StaraŠlnstvene ToHtrr za Šempas, Vitovljo, Osek, Šuiihel in Ozcljan. in sicer za vse 3 razrede, bodo zopet v prvi polovici meseca maja. Do 2. maja so na razpolago imeniki volileev.
Smrtna kosa. — V Postojiui je umrl g. dr. Matej Piki, zdravnik. Ril je še mlad, jako simpatičen mož.
Predvčerajšnjim je umrl Ern. dr. Tre-visan, župan v Tržiču. R. i. p.
»Flasco* t Dolenjah. — »Lega Nazio-nale" v Dolenjah je imela na Oljčno nedeljo občni zbor. Govorili so in bobnali, da ude-ležnikov bo na stotine in celo na tisoče, ali biio jih je v istini tako strašno malo, da je moralo biti sram zborovalce. To je uvidel tudi župan ter ni hotel prisostvovati temu imenitnemu občnemu zboru. Italijanski so bili hudo razžaljeni radi tega, ker župana ni bilo blizu, in zate ga pikajo in zbadajo sedaj po »Sentinelli!*
Po vero podeslu!
Venec za vodnjak iz remn^n kraškega kamna je po ceni na prodaj. Kdor bi ga kupi', naj se oglasi pri županstvu v Renčah.
Potres. — Dne S. t. m. ob 5*t uri popoldne se je p-»javt! v Doki nad Ajdovščino rahel potres. Čutili so ga po vec hi*ds. Najprej se je zaslišalo podzemeljsko bobnenje, potem je sledi! sunek, ki ••« povzrofi! p<i-fcanje tramov in /"""V '/•••'»v. Na S-;..ta p«v-ročita o tem pr,tre<.«( v -->-*'iiij_;a kr,»..h pru-i pnverertik putre-ueg.i iriior.i aka-fi«?«!'*« zn«-no.-ti   g. gn»f. Ferl.  Seidi \  *i*»rc s.
Tatvina. ¦-- V ik;i t ni -..«S..>*.« r>.i t:«-
1 žr-bc i/. i'iiljiii-(ri.i \m'i\k.:,iimt /n-r«»« ,isii je ilel.Jo n •,;.;.Ju, ;- tU, .;» >• \t/, '. Sn"(i,   .1.1    /e    |..«r'i'.t «..    >v     h*i   ¦«*   '\:   J   >
noči 1-f.oii -Itnge !!:¦' '¦ r ¦>•* „ dei'; f». is c ¦. 'i«,r.'.-dend.  kf-n »h.
Konja  -ti  (.1   .    .pr.it,:.,*,   p::.. ,.'.•'.  -.¦•
p.'1-.tili*,    U-eiua   k.rkdl     »''K*   / \.
Morda -.- pt.d- !..i   •:..*  t.'.-/....:. VoJilkl-llOTakl        V   ,; .-, ,-r   i   .'::.; . ,, >.
p.-.njj.  pa  i  !<,:.( t-ie.i   *   .:...tx«.u,.
.KaMpota,*   .-¦.   ¦¦-k«.." -     ;•    i-..'.r   • «.
vrsto tudi ..ekaj društev, katera je ustanovil Schčnerer.
Pogajanja brez konca In kraja.   —
Na shodu v Tridentu zadnje dni je poslanec Jany govoril o pogajanjih vlade z Italijani glede na samoupravo italijanskega dela Tirolske ter je povedal, da pogajanja se nadaljujejo.
Za Nemce. in. za Lahe ima vlada čas, da se ^pogaja, ter jim ustreže, kar se da, Slovencev"pa uTJf»žna nikdar, temveč odreja reči po svoji volji 'proti Slovencem v prilog Italijanom ali Nemcem.
Kaj   nam  koristi beseda grofa Thuna,
da se ne bo vladalo proti združeni desnici ;J!
Deželni.zbpr tirolski so otvorili dne
11. t,-m.   Italijanski   poslanci   niso
prišli, kakor je bho pričakovati.
Dohodki avstrijskvira liilnlstcrakcga predsednika. — Plača našega miuisterskega predsednika znata na leto 12.000 gld., službena dokhula 11.000 gld., aktivna deklada 15.000 gld. in za polne dnevnice dobiva 4000 gld. ; vsega skupaj torej na lelo -lo.OOO gld., ali na teden okolo S77 gid.
Ljudska revščina v Avstriji. — V Avstriji je pu zadnji ljudski kletvi li.0:!0.:t0f> o i'b, ki imajo kako gotovo delo in dobivajo od tega dcl.i svoj za*iu?.i»k. Todu izmed ste-\iia tdi ljudij je celili \)~>-:>l odstotkov lacib, katerih letni zaslužek uiti (500 gld. ne znaša. Tdcih, ki dobivajo na h-lo c: \ (U)0 do 1800 gld.. jp :i ;I2"„, od 1800 >t» '.)u{)0 gld. 0'11-^. t.ieih. ki hi 1111«i i nad CjOOO »M., pa samo UMl",. Te ftb-vilke kažejo, kako je ogromna večina avstrijskega iiudslva ubozna, bogastvo pa se i'.b;ra v rokah majhue peščice birokratov. Ti unijo v rokah denar, in ker imajo denar, imajo tudi vlado, vsi drugi p.i so za to, da ikk!;«> dižavna bremena. Slo jih mora stradati, da živi  ,edeu v obilnosti.
NemHjH v It i (»ju. -- Iz Kitaothea javh.ijo, il.s nemški vojaki so zapalili dve vasi, v ualetih so bili napadeni neiiis!;i potniki. .Nemčija si hoče podjarmiti celo pokrajino Sehangun, čeprav bi se Angleška temu upirala.
NVmsko vojaštvo prodira <lalje ter se ra/gla^a nemško pokro\iU-ljslvo. Vsaki poskus kake vstaje meti Kitajci se kaznuje s smrtjo.
Tako prodira Nemčija v Kitajo, dobiva zemljo za /.einijo, siri trgovino in ž njo si n.ijr^ivlja nov vir dohodkom.
Španija. • Pristaši dou (larlosa se ho!; ia bolj gibljejo. Vojno miuMiTstvo je ta-ii 1«vm po<I.do več polkov v pokrajini Ku-t.duni;o iu  Vaienciio,   kjer   vlada   velik" kar-
!tM.-.k0    gdUlIjC
pride še v Opatijo ruski veliki knez princ i Leuchtenburžki s svojo soprogo, veliko knjeginjo Danico Leuchten-buržko, rojeno princesinjo črnogorsko. V Opatijo prideta tudi romunski kralj in kraljica.
Hrvatska tiskarna y Opatiji. — Nekoliko hrvatskih rodoljubov v Istri jo nabralo večjo svoto denarja ter so kupili v Voloskem bivšo Batestinovo tiskarno, katera se prenese v novo hišo v Opatiji v središče mesta tik 90bčinskega trga" na glavni ulici, kjer je v to svrho že kupljeno zemljišče, ter prično že ziditi v par dneh. Tiskarna se bo zvala »Hrvatska tisk a r n a8 v Opatiji ter bo urejena po vseh modernih potrebah. Baje bo izhajal v njej tudi hrvatsk list, in sicer kot tednik.
Nagrada uiadjarizatorjn na Reki. — Te dni je dat reški gubernator primer, kako treba nagradili liste ljudi,- ki delajo na Reki za madjarsko reč. Gubernator je preskrbel Rečauu Burgsbdleru iz državnih sredstev dosmrtno mesečno plačo 45 gld. za njegovo večletno nandušeno širenje madjarske ideje iu ujedinjenja mesta Reke s kraljevino ogersko.
Razy!ed po slovanskem svetu.
Tr^otinski minister baron IMpaull > Tr->t U. - „Information* piše, da je sim-)>ah~ki. ako imui-dri v z.ulev.di svojega jio-•^!o\\iUJa kolikor mogoč« krajev v drfrtvi obiskujejo ter jili spoznavajo z lica mesh, ker s«" lam vidi marsikaj drugače, kol pa z Dit-n.ijii. Vsako tako potovanje utegne imeli dobrih po-jedic, in le v slučaju obiska v Tr.~ln gotovo tudi pridejo. /;i|o baš pa je obžalovati, ila potovanje se ni razširilo tudi na ti o r i co iu na L j u i) i j a n o. kjer bi bilo bas t.tk ) potrebno, da minister se infurmnje usi-bno o trgovskih in obrtnih rečeh.
Pa   tudi   s   p</lili*k«'g.»   stališča   .si
sumriiio ži-a-li. dn minister, k ikor je Dipanli,
b: i»:i oblrkii !e kraje. H.iron   Dipauii, ki je
\   i-dvu i/.me.! odiifuejših členov dr/avnoziior-
| -ka   xl -ulce,   ima   najresui^šo    v<;i;o,   delati
s ko'.:kor mogoče v s»oji široki, ter se nasl.mja
I na  b-M)« h ravnrmravnri-ti ;   zato bi  bil dobil
\ obeh navedenih krajih /.adosti gradiva, (L
iii   bd   mogfl   pomagati   tam r.ivnopravuosli
do prave veljave.
Tržaški SkoT šlerk je odpotoval v Rim ; \iue -e v kakih  -' tednih.
1 H. L m. j e v s p r e j e 1   s v r-1 i () č o j - k a t a   S t e r k a   v   a v d i j e n c i.
Nubcrirojev mandat.       Namestništvo
I v Tr.-tu je JiiJo razveljavilo sklep nbc.  sveta
j' lrž,t;kega.   s k.-tcri>ii   so   odrekli   Nabergoju
J mandat. V s-»ji  \-2 t. »n. pa so sklenili tržaški
u;r.-!i!i (ičitje, pr.lu;.ili   se  proti  namestui^ki
odre-lbi naravno-t na  nunislt-rstvo.
Dovoljenje za električno železnico v Trstu. — Železniško minMerslvo je tržaškemu tramwjiskemu društvu podeiilo kon-re.-iju za zgradbo ozkotirnih prog za električno želf znieo. Koncesija obsega pred vsem dosedanje lrainw.«jske proge, nadalje proge Sv. Andrej-Skedunj, Piazza della Caserma-Via ItOj.mo in nadal;(; proge Ponle della Fabbra-Piazza deSi'Ospitale-Via Conli. dočim bo po progah V«a Cuupo Marzo-Bagno Fontana in Piazza della Staziune-Punlo frauco -.ožila za nekaj časa še konjska železnica. Proge z vsem, kar spada k železnici, morajo biti dodelane tekom poldrugega leta od dneva, ko se je podelila koncesija. Železnica bode petnajst let svobodna davščine.
Ku/ue, bolezni na Primorskem. — Po poslednjem uradnem i>kazu se nahajajo kužne bolezni v naslednjih krajih: vranični prisad v Naklem, okraj Sežana; šen v Lovrani in v MoSCenicah, okraj Volosko, kuga mej prašiči v Vižinadi, okraj Poreč.
Tlsokt gostje t Opatiji. - V Opatiji prebiva že skozi teden dnij vladajoči knez Luiemburski z velikim spremstvom; stanuje v vili »Amalija8. V tekočem mesecu
InjiževnosL
Uskrtmttlc. — Grofa Leva N. Tolstoja roman pod tem zaglavjem je začel izhajati v Zagrebu v tiskarni An t. Scholza, in sicer v posameznih zvezkih po 20 kr. Prevod je iz peresa Milana pl. Marekoviča.
Slovencem, ki se zanimajo za rusko literaturo, priporočamo to izdajanje, ker roman je znamenit, kakor vse, kar piše Tolstoj.
Nova učim knjiga. — Minislerslvo je odobrilo knjigo ^Slovenski pravopis". Sestavil Fran Leveč. Knjiga je izšla na Dunaju v c. kr. zalogi šolskih knjig 1899 in obsega 8, 165 slranij. Gena vezani knjige je 50 nč., nevezani 45 nč.
lKaeet I«t nraee kulturni. — Pod leni naslovom je izšla v Planu knjiga ki nam predočuje dvajset let kulturnega delovanja v Bosni in Hercegovini, Knjiga je delo državnih in dež. poslancev dr. M. l)yk, M. Huje k in Fr. II oni g. Knjiga imu le *.)4 slranij, ali na teli je napisan markanluo ves preobrat, ki se je vršil v Bosni iu Hercegovini izza okupacije, v gospodarskem, poli-tiskem, Šolskem, literarnem in občo naprednem piiglodn.
Kdor  se hoče  torej   poučili na kratko
o razmerah v navedenih deželah, naj poseže
po tej knjigi, katera obsega  ob jednem kos
jugoslovanske novejše občne zgodovine.
Dobiva se v Plznu v knjigarni J. Cisara.
Cankarjeve pesmi. — Mladi slovenski pesnik nove siru je (lan kar je zbral svoje pesmi v posebno knjigo, katero je nedavno lega izdal pod zaglavjem . „Erolika". Več izlifi-ov jo bilo že prodanih, kar naenkrat ni bilo dobili več — nobenega i z t i s a. Vse ostale iztise, gotovo veliko zalogo, je kupil ljubljanski škof Jeglič ter jih dal sežgati.
Zahvala.
Podpisanec se iskreno zahvaljujem vsem onim, kateri so z menoj sočustvovali na ne-nadomeslni zgubi mojega iskreno ljubljenega sinčka
S E R A FI N A.
Nadalje zahvaljujem vse prijatelje in znance, kateri so se vdeležiii pogreba, še posebej pa slavno vodstvo ^Šolskega doma", katero je blagovolilo poslati učence za pogrebom, da se je tako poveličal žalostni sprevod.
V Gorici, dne 14. aprila 181)9.
Simon lValtritsch.
(Pri »Cavalinu").
»Goriška ljudska posojilnica",
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Rohseidene Bastkleider H. 8-65
bis 42-75 per Stoff z. kompl. Robo .— Tussftrs vrad Shanlungs - Pongees — some schwarze, weisse und farbige Henneberg-Seide vou 45 kr. bis fl. 14*65 per Met. — in don modernsten Geweben Farben und Dcssins. An Piivate porto- und steuorfrei insHans. Muster umgehend.                                                (3)
Seidou-Fabiikcn 6. Henneberg (k. n. k. Hofl.) Ztirich.
občnemu zboru,
ki bo v nedeljo dno 16. aprila t. I.
ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. DNEVNI RED: t. Poročilo ravnateljstva.
2.   Poročilo nadzorstva.
3.  Potrdilo letnega računa.
4.   Razdelitev čistega dobička.
5.   Prememba pravil.
0. Volitev ravnateljstva. 7. Volitev nadzorstva. Letni  račun  in  bilanca za leto 1898. sta razpoložena v društveni pisarni,   kjer ju druSlvoniki  lahko  pregledujejo   ob   uradnih dneh in urah.
Po § 35. društvenih pravil sklepa občni zbor veljavno, kedar je zastopan najmanj 10. del denarja, vloženega v deležih. Ako bi tega ne bilo, določuje se na dan 7, maja 1899. drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
V Gorici, dne 7. aprila 1899.
Ravnateljstvu.
Išče se krojača
za izdelovanje obleke na prodaj; ob enem bode tudi to blago in druge vrste blaga prodajal, kar mu bode neslo iO do 20 gld. na niesec; več ko naredi dela, več zaslužka bo imel. Kdor želi sprejeti to podjetje, pri katerem mu bode pomoč v svojem napredku v obrti in trgovini^ naj se oglasi pri podpisanem*
Itlariin Poveraj,
krojaški mojster v Gorici.
Podpisano županstvo s tem naznanja, da je razpisana v Kobaridu služba občinskega zdravnika (dr. medicine) z letno plačo 800 gld. Od prosilcev zahteva se popolno znanje slovenskega jezika, Natanjčnejše pogoje se izve pri podpisanem županstvu, ŽUPANSTVO V KOBARIDU dne 10. aprila 1899.
Franc Slunder, m. p.
župan.
Proda se lepo in dobro ohranjeno pohištvo
za jedilno in spalno sobo ter za salon. Več se izve v Serneniški ulici Stv. 18 v I. nadstropju.
RAZGLAS. .
S 1. junijem 1.1. odda so spet v najem znani mlin v Dornbergu, katerega jo dosedaj imel gosp. Jožef Sinigoj, veleposestnik. Pogodba se napravi po dogovoru, Ponudbo sprejema gospa udov* Gandido v Gorici.
Konsumna zaloga olja
ANTON   SIRCA
v Gorici v nunski ulici št. 12.
Gena vsakovrstnih olj:
Olje jedilno Ono.......lit.  nov. 32
„   dalmatinsko.......„       f    36
*    istrsko........, „       ,    40
„   namizno I.ma......„       »44
„        „  •   thiojše.....„       »48
„           „       najfinejše .  .  .  . »       „    M
Extra......,       ,60
„           „       specjalitetno ...»       »    72
NB.: Za mesto Gorico in okolico oddaja se prosto na dom. Zunanje pošiljatve se izvršujejo v pripravnih in močnih kosilra-slih vrčih od 5 do 30 litrov, večina v sodih. Za razprodajalce poseben skonto. Z odličnim spoštovanjem
Anton Sirca. 100 do 3D0 gld. mesečno !?Srt2J'SR
—*• krajih s prodajo zakonito dovoljeniti drž. pa> 5v m srečk, a da ni potrebna glavnica in ni ka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwlg Oater-
pirjev L_______, _
nikaka nevarnost. ~ x uuuuue puu i.uu« releher, VIII Deutsche gasse 8 BudapoBt.
10-1
Še dobro  ohranjen   »landaver*, jako prikladen za vožnjo s kolodvora v mesto ali za vožnjo na deželi, prodam za nizko ceno. Fran Wisjan, izdelovalec vozov. Ljubljana, Rimska cesta 11.
Razglednice
krasno dovršeno za 20 gld. 1000. Naročila s prema Anion Jerluč, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil le ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
<             Fran Wilhelmov           E
podvajajoči  6a].|
J                Frana Wiihelma               L
«j         lekarnarja v Neunkirchen        L
<                          (Spodnje Avstrijsko)                        >
<   dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane > 3                          1 gld. av. velj.                  11   L
Anton Stojs,
pekovski mojster v GarSci
Gosposka ulica štv. 19.
izdeluje dober in. zdrav  k^uli
iz navadne in finepšenične moke, v različnih oblikah, kakor:   hlebe, statce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah,
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 3. t Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu, v 64                  Gorici in t dežele.
Prodaja fcavino primeso iz  tovarne
ARNOLD & CUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družne sv. Cirila in
Metoda.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstva, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril
v Semeniški uilel štev: 8
lastno zalogo z izdolovatnico tehtnic raznovrstnih sistemov In višina, v kateri izvršujem vsa naročita, ki spadajo v to stroko, kar naj-hitrejein po najnižji ceni. Reference o izvrstnem delu more dati slavuo županstvo v St. Andtvzu, kjer sem izdelal oličin&ko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uleže, kolesa, Šivalne stroje in sltčne mi.
Imam glavno zalogo koles prvih ameri-kanskih sistemov, kat.ra so pripoznana najboljša.  — Vfdno pripravljen  mi izvrintv se li** mlani KAROL K0HJ2L,
m~ fi                               v Semeniški ulii-i številka S
gJC* Svoji k svojim!
Pripnrnfnm voleslavnonm   ohčinsUu   v Gorici in i. ilefcnle svojo Irpo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,   '/.raven   1'aternollijevo knjigarne in loterije. Obijubuje točno in hitro  postrežbo, se toplo priporočam udani 68—9                               Anton l* h cel j.
JLlojzij Žiiric,
ključavničar  <*p
i« izdelovalec I štedilnikom       j
i v Gorici, Rabatišče št 3   m
Priporoča se
za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela,
katera Izvršuje
po naročilu hitro in po nizkih cenah.
Velika hiša
v Matavunu zraven slovečih Skocijanskih jam, :! ure od Trsta in Va ure hoda od železniCuc postajo Divača, ob živalmi prometni cesli Hcka-Trst. z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi ulindi, kakor nalašč prirejenim za mnogobrojne letovšriiiike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romanli tii kraj, z obširnim, na visoko obzidanim fn senčnatim dvoriščem. z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
iiJaeT-   na prodaj   ^P(B
Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za gostilničarsko in štscunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živalmej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razim navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohištvo z vrtom in pa. > .m vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
Natanjčnej.i pojasnilu pri las-iniku Aleksandri! Mahomču v Matavunu, pošta Divača.
3arancija   5   let.
M. SUL1GOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kr-.kor Jiin^schiffcheii in Rundseliiff-chen sAfrar.aB s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (500()-!žO(M) šivov v minuti), šiva naprej in n a z aj. Sine se !jo po vsej piavid krono vseh strojev imenovati. — Stroji za šivilje od 30 jdd., za krojače od 38 |?ld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporočil za ločno popravo vsakovrstnih ur ,n strojev po zmerni ceni.
Garancija   5   let.
Sviloprejsko seme
pšenične barve
prodaja se po 5 gld. unča,  ali tudi  po pogodbi, za Šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Humar. Andrej — Dolenja Vrtojba, h. stv. 23
Ivan Premrou
trgovec z jedilnim blagom
v ulici Par car štev. 10 (v Podturnu) v Gorici. Priporoča   se  p.   n.  slovenskemu   občinstvu v Gorici in z dežele.
Obijubuje točno in hitro postrežbo.
SADHIG & DEKLETA
V gorici — Nunska uMoa ,14-10    V Carici
Prodajalnic.i
in
¦ulmi niehaulena
popr.ivljahiicii
§L§L šivalnih strojev.
Brez konkurence! V /alr^i ne nahaja nad 100 šivalnih Mnu-v u. pr. /a čevljarji-, krojače in Šivilje. V-i .stroji za Vivilje se  vdobe ud {.'Id. Vrl  naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, pu&ke in samokrese.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim b lagom
Gosposka ulica it 23.
Priporoča svojo zalogo jostvin in kolonijaiij po jako nizkih conah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejo vrste (Luku«.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od T> klg. naprej.
Obljulni.je točno in hitro postrežbo.
Na de?., jubil. razstavi odlikovan s sr.-l.r, drž. .-Na Ivovski razstavi s prvo eeno        srebrno
Tovarna uzornih telovadnih priprav
v Prag-i na Smihovu
(Pralia-Smichov) Vinohradsku ulice čislo S Ki. se priporoča
k popolnemu uzornoniu prirej o vanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mim^o prtpoiout-očih spričal domačih iti inozemskih.
Zagotavlja jedno lelo. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesec, o obrok«; po volji iti zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in n;«čr:i za popoln,' i.-ln-vailnice poš.ija na žalitev« bri-zplačtio iti jm'.:n -n-prosto.                                                                     ;j
Popravo izvrs»jt» po najnižjih cenah.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdki
EiiesierjtesldicU
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pree. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalniio umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalnjjo na„'iobčili vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveč*- itd., vse po Zmerni ceni. — Narcifila za deželo izw»i:j>-točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svoj. (S. d.)              tiskarno Jrk na perilo.              (P. cl.l
V Mirodilnici.
(dregeriji).
Ivan. Kaj pa delaš, Marko V
.Marko: 1, kaj delam, saj vidiš 1 liane nt olje moljem za iiiizaijt; in pleskarje, da bodo našim ljudem po cent ;\ vendar jjosposko barvali in pleskali pohišje in ledene dele poslonja (vrata, okna. hodnike i. <].). Tudi brauiiu zanje razne pokosit in krede, potem kit, klej. suš.lo, plaveč i. t. d. — Slikaijem prodajam barve, suhe in v puSicah, bronze. čopiče in šablone; barvarjem aniliue, lesna barvila, zele/.tii vilrijol i:i razne soli: zidarjem pa temeni in dru^o. -¦¦¦  Kaj pa ti Ivan?
Ivan: Jaz pa prodajam skoro zastonj vsakovrstne potrebščine za obrtn.ke in kmetovalce, ?a skrbne gospodinje in turne damo, za dojenčke in odrasle ljudi: skratka pri meni dobi vse, kar potrebuje mlado in stan«, hodilo in ubogo, zdravo in hromo, obojega spala.
Marko: 1'iav, prav! l'a veS. združiva s? skupaj, pa prodajajva tu-lu v Ti 2ni ulici t,k sadnega trtr.i!
čvrsta lnrodiluičarja:
IVAN in MARKO.
pripoznano najbolje sred* stvo za čiščenje zob.
Umetno gnojilo „Kopros"
pripravljeno od Jak. Henrika Huber, komika v Trstu.
Zaloga in prodaja
pri Emontu Stockor & Comp. v (iorid, v ulici Ascol; stv.  I. Ntt zahtovanjo so pošiljajo programi zastonj.
k» Škropilnice proti
VSe StPOJe Za pOljedelStVO.  Vnovič xniž«m» amo!
Trijeri ičNUini <t«»#i z\ -hu> % muu'm i/..i4i?vi SuAliniee /i -ad, jf-rtr.cfeFori,  t'.hoi/nui    «••<¦•.
V»«i..of«vA.
Mlatiinie«, mlini *• Uto, •iislt8!nico   .(!•'<>   za vino   In
• 8«S>   l./i    Ml,   •• -'„4.  _   i)    ¦    •»d-k,)M 1  li't'.[ ..ietjv  v*.«i.'>'"l»e &.«">«
Slamorazniea i«fco lahko z« sBiiili in po zalo zmernih cenab.  Stiafcalniea, za »ano in
slamo, t« t v- pi t> b:.>',v--*'^- ''»•' |.i,.d. t k-   U'V (f,«..., •> «.i,l •/.
I«. HHlor na Dunaju   :^
II ., Fraterstrassc 49.
S S ** S S 5 5 S S SHfcav^nf u ttunivV i: FuTi HnsinHoTnrrg SSBiSSSSSS Cenjena gospodinja!
Ne «!;!•!.• si v>il|i-i-.ic« din.-iii i/.i--."."V n\;n-. m::\:;k i'..i:f.-4.i,V- \,t*-..:i uajln.lj;i i.ri«l.-i..k U j»r.iv«-i i.nii..u k;r.i. ki V.;nt h.i.l.- y..?.t.-i» rt/..;..:. 1.. - :.- .': :.' fikf.rijskr in -l.i.lovc tvnriiic )i.if»:v.\!j;t,t «p.iu..,\i „Kava" tu MSladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
^tHf-   Dobiva se povsod!   "*%^y (iiaviKi  /alooa  pri: Iv. JebaČiOU  v   Ljubljani.
SUulna kava driizho *iv. Cirila in Metoda:
* Vft T&, *fit ** ** iz t
,-m *t m. m xm m* + *
Lh                       Krojaški mojster
# Franc Ču Ter v Gorici $ ulica   Sv.   Antona   i I v. 1.
Iz<ioliij<»  v>aki»\i>tnt' <»i»li'ko za  mu/kr
pti itii-ri, h--rXi<i Ei:t<- .ili '»ripre-f.-. rripiiris;T-:i m» >vnjiiit roj.vkinn v »*on<-l i:: r;,t ^tf/fii. !»•»-..    sebno p;i r-asliti dtshovšrini, urit*i!)«-m in   mVnrrtu ijmi-kih V       in sn«ilnj:h S*»Ut«T <»>talf'iiut «»i»ri:i>tu! v.i (»i.ilt n;;n.."-il.i.
9-
Odlikovana tovarna
^                        i 11 velika
zaloga vsakovrstnega pohištva


Ivan DoUak m
v Solkanu pri Ciorici« nasproti stostilm* Mozettfa (DroC').
Provzonta  vsako naročilo v mizarski ali stru-irarski stroki <kI priprostojra ilo najličnojsoga izdolkn.
I/ilclnje toriio in po najnižjih cenah,
da se 110 boji nikake konkurence«
BOGATO          ^    ^-^m^^y.''-«..m>—*.   ^          ZALOGA
preskrbljena Zaloga      Kular.^g postrežba.      vseh, k mizarski
jremeša)                              jmm
1             """**        '    slruscarskl stroki
spadajučib potrebščin.
v najrazličnejših vrstah.
JOk._
A