Itaročnina menfha 25 Din. za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din 0redniitvn je v Kopitarjevi oLb/III VEHEC Telefoni nrednlitvui dnevna sinih« 209* — nočna 299«. 2994 In 20M Uhaja vnnk dan ajntraj. rasen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račnn: Ljubljana it. 10.6V) tn 10.349 za tnseralei Sarajevo (ttv. 7563 Zagreb Stv. 39.011, Prapa-Dutiaj 24.79? u pr h v a : Kopitarjeva 6. telefon 2999 Proračun pred senatom Senat je proračun v načelu sprejet Prosvetni minister ie temeljito zdelat Pucljevo demagogijo Belgrad. 25. marca. m. Današnja seja senata, na kateri j e bil državni proračun 7. a proračunsko leto 1936-1937 sprejet v načelu, se je pričela ločno ob 9. I »o sprejetju zapisnika zadnje seje je tajnik senata dr. Vaša Glušac sporočil, da je senator Hribar vložil interpelacijo na min. predsednika dr. Stojadinoviča radi sodelovanja tvrdke K r it p p iz R s s e n a v železarni v Zenici. Ker je in-terpelant za svojo interpelacijo zahteval nujnost, jo je v imenu min. predsednika sprejel trgovinski minister dr. Vrbanič. Sprejel pa jo je tudi senat. Senat je nato prešel na nadaljevanje proračunske debate v načelu. Besedo jo dobil senator Jovan Ban jan in, znani pohorec, ki je v svojem dveurnem govoru kritiziral politiko sedanje vlade. V uvodu svojega govora je zagovarjal stališče, ki ga je zavzela večina finančnega odbora senata ter je v tej zvezi polemiziral z izvajanji senatorja Simonovioa. Prešel je na kritiko posameznih opozicijskih govornikov, kakor Ljube Davidoviča, Dragoljtiba Jovanoviča in prvakov bivše samostojne demokratske stranke. Senator Banjaiiin je v svojem govoru zelo ostro napadel tudi katoliško akcijo v Sloveniji, pa tudi nn Hrvatskem. Za to akcijo pravi, »da se havi s političnimi vprašanji«. Zato poudarja, da bi bilo potrebno, da se čimprej ratificira konkordat. Bavil se je seveda tudi s kle-rikalizmom ter je izjavil, da je ta velik sovražnik države, posebno sedaj, , ko sc baje žc pojavlja »pravoslavni klerikalizem«. Ostro je kritiziral tako imenovano združeno opozicijo in govore raznih govornikov opozicionalnih strank. Izjavlja se proti raznim koncepcijam dr. Vladka Mačka, proti vojvodinskemu pokretu itd. Govor senatorja Banjanina je bil prežet samih napadov na levo in desno. Senator je končno izjavil, da bo glasoval za poročilo večine finančnega odbora. Proračun v načelu sprejel Po govoru senatorja Banjanina je senat prešel takoj na glasovanje o državnem proračunu v načelu. Za proračun je glasovalo 70 senatorjev, to je vsi, ki so bili navzoči. Predsednik senata dr. Tomašič je odredil krajši odmor, nakar se jc seja zopet nadaljevala ter je bil na vrsti pretres državnega proračuna v podrobnostih. Najprej so senatorji pretresali proračun za vrhovno državno upravo. Ker se nihče ni javil k besedi, se jc takoj vršilo glasovanje in je bil proračun za vrhovno državno upravo sprejet. Druga točka je bil pretres postavk za pokojnine in invalidske podpore. Besedo je dobil finančni minister dr. Dušan Letiea, ki je glede teh postavk podal krajši ekspoze. Postavke za pokojnine in invalidske podpore so bile takoj nato sprejete. Istotako je bila sprejeta tudi naslednja postavka državnih dolgov, h kateri je podal finančni minister prav tako krajši ekspoze. Poročilo pravosodnega ministra Senat je prešel na pretres v podrobnosti proračunskega predloga za pravosodno ministrstvo. Govoril je minister za socialno politiko in narodno zdravje in namestnik pravosodnega ministra Dra-giša Cvetkovič, ki je podal naslednji ekspoze: Zastopnik pravosodnega ministra Dragiša Cvetkovič je dal danes v senatu ekspoze pravosodnega ministra pri debati o proračunu leta 1936-37. Eks-pozf se glasi: Izprememba političnih, gospodarskih in socialnih razmer, povzročena zaradi svetovne vojne, je imela za posledico bistveno izpremembo pozitivne zakonodaje v vsem kulturnem svetu. Treba je bilo zakonodajo prilagoditi današnjim razmeram. Danes imamo sodno zakonodajo vsaj v glavnem takšno, kakršno imajo druge kulturne države. DELO NA ZAKONODAJNEM POLJU Naš kazenski zakon je izdelan na popolnoma moderni osnovi in s poznavanjem izrednih razmer, tako, da se lahko meri z najmoderneišo kazensko zakonodajo na svetu. Civilni pravdni postopek, kazenski sodni postopek in izvenpravdni postopek, ki takisto spadajo k naši unifikacijski zakonodaji, se lahko kritikujejo, toda nedvomno je, vzlic nekaterim nedostatkom, da pomenijo napredek v primeri s tisto zakonodajo, ki je bila v veljavi v posameznih pravnih področjih, preden je stopil ta zakonik v veljavo. Menični in stečajni zakon se prav tako lahko štejeta med moderne zakone. Zakon o izvršbi in zavarovanju, čeprav še ni stopil v veljavo, predstavlja takisto dobro zakonsko delo in se bo njegov pomen videl šele tedaj, ko stopi v veljavo. Uvodni zakon in zakon o izvršbi in zavarovanju sta izdelana v pravosodnem ministrstvu in prideta pred narodno predstavništvo, ko bo čas za to. Mogel bi vam našteti ie celo vrsto zakonov in uredb, izdelanih v pravosodnem ministrstvu, ki so stopili v veljavo, a mislim, da bi vam s tem jemal dragocen čas brez velike dejanske potrebe. Zdi se mi potrebno, da vas gospodje senatorji seznanim vsaj v najkrajših obrisiji s tremi zakonskimi predlogi, ki jih izdeluje pravosodno ministrstvo, med katerimi bosta dva v najkrajšem času postala zakon. Zakonski predlog o sodnikih je domala že končnoveljavno izdelan. Izdelali so ga strokovnjaki našega pravosodja in obsega celo vrsto določb, da se nedvomno povzdigne ugled in delovanje našega sodstva. Neodvisnost, stalnost in nepremest-ljivost sodnikov, temeljni pojem sodniškega poklica, so popolnoma zajamčene s tem zakonskim predlogom. Tako se s sprejetjem tega zakona in z njegovo uveljavitvijo izvrše določbe čl. '101 naše ustave. Pred narodno skupščino se nahaja tudi pred-og novega trgovinskega zakona. Izdelan je po naj-nodernejših načelih znanosti in s poznanjem stvarnih razmer naše države. Prepričan sem, da bo ta zakon v kratkem prišel na dnevni red narodnega predstavništva. Predlog državljanskega zakona, ki ga že desetletja izdelujejo naši najznanejši pravniki, še ni dobil dokončne oblike, to pa ni nič čudnega. Ta zakon je osnovni zakon, ki ureja z majhnimi izjemami skoraj vse privatno pravo. Zato ni čuda, da so se ri proučevanju pravnih vprašanj, ki naj jih ta za-on uredi, v bodočih zakonskih normah pojavila razna, pogosto zelo nasprotujoča si mnenja pri naših najznanejših pravnih strokovnjakih. Pri tem so imeH znaten delež ne samo dejstva, da smo še do nedavnega imeli šest pravnih področij v naši državi z različno zakonodajo in pravnimi običaji, temveč tudi dejstvo, da se življenjske razmere in pravno pojmovanje sedanje dobe bistveno razlikuje od razmer v času, ko so bili sprejeti posamezni državljanski zakoni, ki veljajo danes na področju posameznih pravnih pokrajin naše države. Lahko vam rečem, da si v pravosodnem ministrstvu zelo prizadevajo. da dobi državljanski zakon kot zakonski predlog čimprej svojo dokončno obliko, da bo mogel priti pred narodno predstavništvo. V ta namen je predlog državljanskega zakona prišel v presojo tako k našim strokovnjakom kakor vsem tistim ustanovam in organizacijam, ki so pri tem pred-ioau mogle mora!« dati svoje mnenje. E UPRAVA IN ORGANIZACIJA PRAVOSODJA Glede sodne uprave organizacije pravosodja so se od osvoboditve do danes izvršile znatne reforme na vsem področju apelacijskega sodišča v Belgradu, apelacijskega sodišča v Skoplju in velikega sodišča v Podgorici. Namesto dosedanjih prvostopnih sodišč so se uvedla okrožna in okrajna sodišča. Na področju 248.665 kv. km, kjer v kraljevini Jugoslaviji prebiva več ko 15 milijonov ljudi, obstoji danes 377 okrajnih sodišč, 69 okrožnih sodišč, 7 apelacijskih sodišč in eno knsaeijsko sodišče z oddelki v Belgradu, Zagrebu in Novem Sadu, Sarajevu in Podgorici. Toda z žalostjo moramo ugotoviti, da se še do danes ni doseglo dejansko izenačenje kasacijskih sodišč. Rekel bom samo lo, da je dejstvo, da niti danes nimamo enotnega kasacijskega sodišča v največjo škodo za enotnost naše judikalure, zlasti glede naše nove zakonodaje, v kako veliko škodo za judikaturo na našem pravnem področju je to, mislim, da je vsem znano. Prepričan sem, da se ho vzlic vsem težkočam, ki jih srečujemo v tem pogledu, v kratkem vendarle tiaSla končna ureditev vprašanja enotnega kasacijskega sodišča. Razen organizacije naših sodišč se je storilo mnogo tudi glede tega, da se ublaži in olajša občevanje preprostega ljudstva s sodišči, kakor tudi poslovanje sodišč samih. Če v tem pogledu nismo popolnoma uspeli, ni krivda samo na pravosodnem ministrstvu, temveč tudi na splošnih gospodarskih in političnih razmerah. Poudarili je treba, da ie po statističnih podatkih, ki jib je pravosodno ministrstvo začelo urejati, bilo leta 1934 civilnih zadev 962.507, med njimi se jih je v teku tega leta uredilo 703.575. to je več ko 70%. Istega leta je bilo pri naših sodiščih 558.924 kazenskih zadev, od kaierih se jih je uredilo 382.089, to je prav tako nekaj čez 70%. Potemtakem je približno vsak deveti prebivalec kraljevine Jugoslavije imel po eno zadevo pri sodišču v teku leta 1934. Mislim, da je treba poudariti, da je reorganizacija našega sodstva urejena na temelju minimalnih izdatkov, še več, reči se sme, da je reorganizacija okrožnih in okrajnih sodišč od Belgrada do Djevdjelije in od Cetinja do Bara izhajala z neverjetno majhno vsoto, tako da je to brez pretiravanja skoraj fenomen v pravnem življenju katerega naroda. Za organizacijo teh sodišč odreja proračun za leto 1984-35 znesek samo pet milijonov Din, a še ta vsota je po zakonu o proračunskih dvanajstinah izostala. Razen organizacije rednih sodišč se je izvršila tudi reorganizacija upravnih sodišč, ki jih imamo danes šest. Čeprav je upravno sodstvo pri nas relativno nov pojav, postajajo vendarle posli pri upravnih sodiščih od dne do dne obsežnejši, tako da so danes nekatera upravna sodišča preobložena. Leta 1934 je samo pri belgrajskem upravnem sodišču ostalo neurejenih 7.694 zadev, pri zagrebškem pa 5.142. Prizadevanje. da se že v letošnjem proračunu omogoči povečanje števila upravnih sodišč in ostalega osebja. da bi ee moglo pospešiti delo pri upravnih sodiščih, je ostalo brez uspeha zaradi težkih finančnih razmer. Obstoji pa upanje, da se bodo vendarle v kratkem našle možnosti za povečanje števila sodnikov in ostalega osebja. Gospodarske in splošne razmere na vsem svetu so vzrok, da se je število pravd in drugih sodt.ih zadev pomnožilo, število sodniK iv in drin fga sodnega js sbia Jo -a le neznatno naraslo. Danes imamo na vsem , odročju -zave okrož. sodišča s štirimi ali petimi -o.Tniki. Takšna okrožna sodišča ne morejo pravilno delovati saj je za rdz.ior.uije najt-vpli ka/et škili dejanj potreben svet petih sodnikov, razen tega je pa vsakemu okrož. sodišču potreben še preiskovalni sodnik in sodnik za mladoletne, in stečajni sodnik. Zato danes ni malo primerov, da morajo druga, nepristojna sodišča soditi o najtežjih kazenskih dejanji!' To je v veliko škodo tudi za iju Istvo samo ker mora nositi nepotrebne stroške, pa tudi zu ugled nn-šega pravosodja. Znatno je število okrajnih sodišč, ki imajo danes samo po enega sodnika •Ji s^bm! starešino, ludi državnss to.čilstvc. ni majo zadosti državnih tožilcev. Glede leialc-gn sodnega osebja, .lahko rečem, da poln/nj 'ak-isto ni boljši. Imamo nekatera okr. sodišča s samo enim sodnim pripravnikom in okrožni sodišča /. enim. dvemu ali tremi sodnimi pripravniki, kar je absolutno premalo. Vam vsem je zadosti znan položaj današnjega solstvu in se zato ne bom tu dolgo mudil. Rečem le to, da je število sodnikov, državnih tožilcev in nižjega sodnega osebja pod tistim številom, ki bi ga morala imeti moderna država. V kolikšno škodo je to. prepustim vaši presoji. Mislim, Ja je potrebno poudariti, da je večina sodnikov vzlic temu ohranila svoj ugled in ugled pravosodja. [Jpam, da se bo i novim sodniškim zakonom znatno zboljšal položaj našega sodnega dela. MATERIJALNI IZDATKI Z žalostjo moram ugotoviti, da so krediti tako za osebne kakor za materijalne izdatke, kakor jih odreja ta proračun, zelo znižani. Glede sodnih poslopij moram reči, da so izvz.einši dveh sodnih palač v Ljubljani in Sarajevu in nekaterih sodnih poslopij, ki kolikor toliko ustrezajo svojim namenom, vsa druga sodna poslopja v takšnem stanju, da absolutno ne morejo ustrezati potrebam. Sploh je treba priznati, da se jc od osvobojenja do danes sodnim poslopjem posvečala majhna pozornost. V prestolnici sami in v Zagrebu se sodišča nahajajo v poslopjih, ki ne ustrezajo svojemu namenu. A ne samo. da se ni nič delalo glede gradnje sodnih poslopij, nego so tudi krediti za popravljanje teli poslopij, dovoljeni v proračunih in dvanajstinah, bili tako majhni, da so sodna poslopja danes v mnogih krajih v silno slabem stanju. Krediti za popravo in pisarniške potrebščine. ki jih določa ta proračun, 6o takisto minimalni. Kredite z.a sonde knjižnice sploh po grešamo. Zdelo sc je. kakor da so sodne kn jižnice luksus. toda v resnici so najnujnejša potreba za pravilno delovanje, kajti nova zakonodaja zahteva od današnjega sodnika mnogo več študiranja in čitanja strokovne literature. rudi ostali krediti, tako na pr za potnino, /a nabavo pisarniškega materijala. za stroške kazenskega sodnega postopanja itd. so majhni. Pripomnim, da je novi sodni postopek rodil tudi nove izdatke, toda predvidene kredite je težko plačati. Danes je absolutno nemogoče plačevati iz sodne blagajne dnevnice za priče v kazenskih postopkih čeprav je to izrecno odrejeno v zakonu o ka/.ensko-sodnem |>ostop-kn. Vzlic zakonski možnosti, da naša sodišča lahko neposredno občujejo s češkoslovaškimi poljskimi in bolgarskimi sodišči, delno tudi z avstrijskimi in turškimi, ne morejo naša sodišča danes dejansko neposredno občevati s sodišči omenjenih držav. Razlog temu je v pomanjkanju kreditov za poštnino v mednarodnem pravnem prometu. KAZNILNICE, ODGAJALISCA IN POBOLJ-ŠEVALNICE V naši državi imamo ti kaznilnic, 2 zavoda za prisilno delo, 4 zavode za vzgojo in poboljšanjc otrok in mladoletnikov, 3 zavode r.a zdravljenje in varovanje neprištevitih oseb, 3 zavode za zdravljenje pijancev. Keči se sme, da so ti zavodi vsaj relat ivno dobro urejeni in da v glavnem ustrezajo zahtevam pravne znanosti in našim stvarnim potrebam. Krediti za te namene so minimalni. Celotno številčno stanje obsojencev znaša danes 10.000 oseb, zavodi imajo pa vsega skupaj samo okoli 800 nameščencev in paznikov. VERSKA UPRAVA Od leta 1929, ko so zadeve ministrstva za vere prešle na pravosodno ministrstvo, so izšli skorat za vse vere novi verski politični zakoni, ki so dali veram široke avtonomije. Najvažnejši med temi zakoni so zakon o srpski pravoslavni cerkvi, o verski skupnosti Židov, o evangeljski krščanski cerkvi, o reformirani krščanski cerkvi in zakon o islamski verski skupnosti z uredbami o izpreinem-bah in dopolnitvah. Za vse te veroizpovedi so sc izdelali statuti (ustave). Za vse vere, ki so priznane, so predvidene stalne državne podpore, ki se pjačujejo v mesečnih zneskih. Qlede vojnih pokopališč se lahko reče, da so precej urejena, vendar šc zmerom premalo. Zgra jenih je 20 grobišč in 6 v inozemstvu, gradi se iih pa še 10. ZEMLJIŠKE KNJIGE Za področje apelacijskega sodišča v Belgradu. Skoplju in velikega sodišča v Podgorici ie ustanova zemljiške knjige popolnoma nova. Zato stopa polagoma v veljavo zakon o notranji ureditvi, ustanavljanju in vodstvu zemliiških knjig in drugih zakonov, ki so v zvezi s tem zakonom, in se ie začelo postopno ustanavljanje zemljiških knjig na področju belgrajskega apelacijskega sodišča v tistih srezih, kjer se je vršilo katastrsko merjenje. Uvedeni so tudi že višji funkcijonarji zemljiške knjige pri 7 sreskih sodiščih na tem področju, pri 14 drugih sreskih sodiščih pa še pridejo. SKLEPNA BESEDA Poudaril sem že, da so krediti, določeni s tem proračunom v resoru pravosodnega ministrstva, na splošno majhni in da bomo z njimi v prihodnjem proračunskem letu težko izhajali, Vzlic temu moramo s temi krediti biti zadovoljni, ker nam naše gospodarske in finančne razmere nalagajo, da načelo varčnosti izvajamo v vseh panogah državne uprave in tudi v pravosodju. Res je, da je varčevanje v pravosodju škodljivo, toda res je tudi, dn se v današnjih razmerah nc sme zapravljali. Upam. da bo proračun za leto 1937-38 omogočil, da sc v resoru pravosodnega ministrstva izvrše mnoge reforme in zboljšanja za uspešno delo sodnih in drugih ustanov v resoru pravosodnega ministrstva. Debata K besedi se je javil senator dr. Šilovlč. Govornik opozarja pravosodnega ministra in ministra za socialno politiko, kakor tudi kmetijskega ministra na to, da so JugosCavijo preplavili razni potepuhi, delomržneži in berači, ki kradejo in goljufajo. Predlaga, naj bi se te osebe porabile za delo pri izsuševanju močvirij, predlaga pa tudi, naj sc glede tega izvaja § 52 kazenskega zakonika. Govornik izjavlja, da bo glasoval za predloženi proračun pravosodnega ministrstva. Sledilo je glasovanje ter je bil proračun z.a pravosodno ministrstvo sprejet z glasovi vseh na vzočih senatorjev. Prosvetni minister zavrača ogabne _____________c9& napade Puctia s*°šoi>ic razgrnil pravo sliko i o učiteljskih premestitvah Po sprejetju tega proračuna je prišel na vrsto i proračun za prosvetno ministrstvo. Predsednik senata dr. Tomašič je podal besedo prosvetnemu ministru Dobrivoju Stošoviču, ki je k proračunskemu predlogu podal daljši ekspoze, ki je sličen onemu, : katerega je podal v skupščini. Za prosvetnim ministrom Stožovičem je prvi govoril velikolaški senator Ivan P u c e 1 j. Izrazil je svoje sočustvovanje z jugoslovensko orientiranim učiteljstvom, ki je baje izpostavljeno strašnemu preganjanju. Vendar senator Pucelj priznava, da so se preganjanja vršila tudi pod prejšnjimi režimi. Izrecno je izjavil, da je kot minister sam pregnal iz svojih Velikih Lašč tri učitelje, ki so mu bili za časa občinskih volitev leta 1933 v veliko napotje, ter da je na njihovo mesto postavil svojo hčerko. 2al, da senator g. Pucelj ob tej priliki ni omenil, da so imeli preganjani odlični učitelji že po 15 let službe, dočim njegova hčerka in zet sploh nista imela zakonskih pogojev za Velike Laiče, in da je on kot čuvar zakona — kot minister teptal zakon. Senator Puci*'j je pozabil tudi omeniti, da s4.: ena P° njegovih žrtev sedaj sploh ne more reč poslužiti poprave krivice, ker leži na smrt bolna še vedno daleč ob bolgarski meji. Dalje je g. Pucelj nagla-šal, da mora aktivni minister imeti v državi vsaj toliko pravice, da odstrani uradnike, ki ga sramote, le žal, da si lasti to pravico samo za sebe, kajti če bi jo priznal tudi sedanji vladi, bi morale izgledati premestitve učiteljstva vse drugače. Po teh dragocenih ugotovitvah je g. Pucelj navalil z vso krpa-novsko silo na referenta za dravsko banovino v prosvetnem ministrstvu g. Erjavca, na ministra brez portfelja dr. Miho Kreka in na prosvetnega ministra Dobrivoja Stošoviča. Mimogrede pa se je parkrat spodtaknil tudi ob banovinskega šolskega nadzornika g. Štruklja. Zbral je vse deloma izmišljeno, deloma pretvorjeno gradivo, ki ga poznamo že iz raznih Dimnikovih okrožnic JUU ter iz interpelacije učitelja, poslanca Pleskoviča, in ki izra-! žajo vse veliko ogorčenje, ker ne more več po mili i volji razpolagati v družbi s Kramerjem z usodo i slovenskega uradništva. Zelo ga skrbe tudi državne finance, ki da bodo zaradi poprave krivic med uradničtvom trpele. Le žal, da se na te finance senator Pucelj ni spomnil takrat, ko so se krivice : delale. Navedel je g. Pucelj neko ganljivo sceno iz 1 živlienis blagcpokojnega kralja Petra L. ki ic po- lagal učiteljem lo na srce, naj zatirajo laž, hinav-ščino in denunciantstvo. Skoda, da tega dela Pucljevcga govora niso poslušali ravno tisti njegovi prijatelji med uči teljstvom, ki so povzročili zadnja leta toliko gorja med našim narodom. Svoja izvajanja jc skušal velikolaški senator podkrepiti z nekaterimi konkretnimi dejstvi, kar se mu pu ni posrečilo. Tako je pogreval zopet znano demn gogijo o pismih šolskega nadzornika g. štruk lja, omenil premestitev učiteljice Tonje i/ Ljubljane, ki po učiteljskem zakonu sploh nima pravice službovati v Ljubljani, ter nekaterih učiteljev in učiteljic, za katere so v dotičnib krnjih komaj čakali, da se jih iznebe in z.a katere je prišlo na pristojno mesto mnogo zahtev iz Ljubljane. Pri tem navaja tudi nekntrrn nc resnična dejstva, ki jih je očividno zajemal iz dobro poznanih virov.(l) Govor prosvetnega ministra Po teh njegovih izvajanjih je vstal prosv. minister Dobrivoje S t o š o v i č ter jc v svojih krepkih besedah pobil vse navedbe senatorja Puclja. Prosvetni minister je med drugim le-ial: »Gospodje senatorji! Po opombah senatorja Puclja, mojega odličnega prijnteljn. bi želel, ds mi dovolite spregovoriti nekoliko besedi. Fak tirna impresija, ki jo je napravil na senat, rc strašna. Meni je zelo žal. tla nimam Inkn sii-nornega glasu in da me Bog ni obdari! s Pur-Ijevim talentom (Ivan Pucelj: »Hvala, ee j- trj resno mišljeno!«), dn bi mogel na isti način odgovoriti na opombi1, ki jih je on tu stavil Morda bom to, česar ne bi mogel storiti z ..'lasom. doseeel z dokazi. Gospodje senatorji, v glavnem so tri točke, n katerih je govoril sp. nntor Pucelj: t. premestitve učiteljstva v dra* ski_ banovini: 2. premestitve učiteljstva sploh in 3. preganjanja na« ionnlnih učiteljev-Sokolov Kot i. točko pn bi lahko še navedli preganjanj« JUH. To so glavne štiri stvari, o katerih je go v-oril senator Pucelj. Cilede premestitve učiteljstva sem. gospodje, imel tast izjaviti pred fin nočni in odborom, dn kr. vlada ieli, da b. našega učiteljskega kadra napravi pionirje in ugente narodne prosvete, nikakor pa ne pionirje in agente posaniczuili osebnosti in strank, če hočete. Vi »te. gospodje senatorji, videli, s kakšno jezo je govoril minister in senator Pucelj o učiteljskih premestitvah. Vi ste mogli videti iz te njegove jeze, da preveva vse to, vsaj jaz sen dobil tak uti«* parti/.anstvo. Oprostite, da inoram tako reči. (Kramer vpade: »Učiteljice niso organizirane v stranki!«) Na ta vpad je prosvetni minister odgovoril: Učiteljice niso organizirane, a senator Pucelj navaja tri učiteljice kot primer, za katere bi smatral, da jih moram posebno poudariti. (Čuje se glas: »Učiteljic« niso ur. tizani!«) Vidite, gospodje senatorji, s koliko jezo on pretiruva te stvari. Prosim g. Puclja in ostale gospode, da učiteljev ne tretirajo kot ljudi, ki bi morali služiti tem ciljem, ("'e bomo ini politiki imeli vedno pred očmi, da morajo ti ljudje služiti visokim citjem narodne prosvete, služiti onim ciljem, ki -tu jih poudarila tako eden kakor drugi veliki kralj, o čemer so bili tu prečitani govori, tedaj, mislim, da pustimo učitelje, da vrše svoj posel tako, kakor jc boljše za narodno prosveto in končno tudi za nas vse. Gospodje senatorji, un se trudimo, du vas o tem prepričamo... (Pucelj vpada: »Prepričajte dr. Kreka in .•štruklja!«) ... in štruklja in vse ostale. Kr. vlada sc trudi, n jaz apeliram na vas, gospodje senatorji, kakor sem apeliral na predstavništvo narodne skupščine, da učitelje, ee je. le mogoče, pustimo na miru, da v,-še svoj posel. Tega, kar se je kvarilo osemnaj-t let v tej državi, ne moremo mi sedaj popraviti v osmih mesecih. (Maru.šič: »Lepo popravljate!«) Toda zagotoviti vas moram, da se trudimo (Iz klopi se čuje glas: »Ni se kvarilo«). Je, je, kvarilo se je. Lahko ste ugotovili iz govora senatorja Puclja. On je to sam priznal, da je iz svoje okolice svoječasno, ko je bil na oblasti, pregnal tri učitelje. To je ono, kar nam je dejal, a tistega, česar nain ni povedal, ne vemo. (dr. Kramer vpada: »Ali je bilo v 3 letih izvršenih 6! premestitev in to po službeni potrebi?) Na ta vpad vzklika minister brez portfelja dr. Krek; »22 učiteljev je bilo iz službe odpuščenih!« (Zopet se čuje: Toda vsi so vrnjeni«). Minister dr. Krek odgovarja: »Niso vrnjeni! Premeščali ste slovenske učitelje v južno Srbijo iz Slovenije, a ne iz ene v drugo banovino. Erjavec je bil v Vučitrnu!« Predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič prosi senatorje, naj ne vpadajo v besedo prosvetnemu ministru, nakar prosvetni minister Stošovič nadaljuje svoj govor. Hočem vas prepričati, da je imela kraljevska vlada namen, da ta, tako važen kader, tako važen stan za našo prosveto vsposobi, da bom izvrševal posle, z akalere se je pripravil in za katerega narod plačuje, politiko pa bomo vodili mi! Da bi podkrepil »težke primere«, ki so se zgodili v dravski banovini, jc senator Pucelj, a to se mi je reklo v finančnem odboru, podal neke primere, ki so težki in je navedel celo cn smrtni slučaj. Dovolite mi, gospodje, da to pojasnim. Jaz imam slučajno podatke, iz katerih se jasno vidi, kakšna je stvarna resnica, posebno pa, kakšna je stvarna resnica za ta zadnji najtežji slučaj Dragotina Gregorca, ki ga smatra g. Pucelj za tako tragičnega. Prečital vam bom uradne podatke, ki jih imam na razpolago, vi pa jih boste potem lahko po svoji čisti vesti ocenili, če je to zares tako slrašno, kakor ste dobili vtis po govoru g. Puclia. Njegov slučaj je takšen: Dragotin G r e g o r c je premeščen iz Topolca v Mokronog v krški okraj. Gregorc je politično teroriziral vso občino in učitelje svoje šole (Pucelj: »Ne bi ga odpuščala Slovenska ljudska stranka!«) To pomeni, da SLS vodi zelo slabo politiko, če tako brani svoje interese, nadaljuje prosvetni minister. Nadalje obstojajo o iijem sledeči podatki: Preganjal je vsako organizacijo svojih političnih nasprotnikov in de-nunciral poštene ljudi, s svojo versko intoleranco je povzročil sovraštvo vseh meščanov. Poleg tega jc kot upravitelj šole ignoriral predpise zakona o verskem pouku in ni izvrševal naloge prosvetnega ministra. Povdarjam, da Gregorc odhaja iz vasi in iz šole s šestimi razredi za "upravitelja šole v mestece z 10 razredi. Gregorc gre torej na boljše mesto! (Ivan Pucelj: »Ce ga nihče ne mara, potem je to vsekakor slabše mesto! Jaz nisem osporaval, da [e prestavljen v mesto.) Gregorc je imel težko bolno zeno Ano. kar pa v uradnih podatkih ni bilo razvidno, a kar so prisotni referenti šele pozneje zvedeli iz poznejših poročil. Iz zdravniškega potrdita Je bilo razvidno, da je Ana Gregorc bolehala od svojega 18. leta starosti na sklepnem revmatizmu, n od 22. leta na tuberkulozi. Zadnje mesece njenega življenja je bolezen tako hitro napredovala, da se je vsak dan lahko pričakovala njena smrt in je ona meseca februarja letos tudi umrla. Ko je banovinski šolski nadzornik zvedel za stanje Gregorčeve žene, je zadržal izvršitev odloka o razrešitvi službe g. Gregorca, kar je vendar v nasprotju z vašim zatrjevanjem g. Pucelj, saj ste vi pred vsem senatom izjavil, da sem ji pregnal moža, njo pa, da sem pustil umreti. Po tem je razvidno, da to ni točno, kar ste trdili, da sem ga namreč takoj pregnal, Ver je dotični nadzornik, ko je zvedel, da je Gre-gorčeva žena hudo bolna, zadržal odlok o njegovi premestitvi, vsled česar je Gregorc lahko ostal pri svoji ženi. Če pa je ona medtem umrla, pa za to vsekakor ni nobenega krivica. Gospodje senatorji! Jaz sem z veliko pozornostjo poslušal vaše govore ter vas prosim, da tudi vi mene poslušate, jaz pa sem vam na razpolago z vsemi potrebnimi pojasnili. V pogled n premestitve t dravski banovini pa vam moram izjaviti tole: naj mi nikar ne zameri g. Kramer. da se moram posluževati istih podatkov. katerih sem se postuiil ie v finančnem odboru. V dravski banovini imamo skupaj 4180 neite-tjev. Točno je. da je bilo premeščenih za časa mojega ministrovanja 274 učiteljev v dravski banovini. Od tega števila jih ie bilo na prošnjo premeščenih 1(18 ali 62%. po službeni potrebi za 106 ali 38%. Od teh 106 premeščenih učiteljev je bilo premeščenih 20 učiteljev po potrebi slnžbe. ki so bili na svojih dosedanjih mestih odveč in čez število. ali pa niso izpolnili pogojev službenih let, ki jih določa uradniški zakon v § 101. To so bili učitelji, ki so izkoriščali svoje zveze, bodisi politične. !>odisi rodbinske, bodisi prijateljske, samo. da so dobili mesta, za katera pa po zakonu niso imeli pravice. Pri izvrševanju zakona sem moral te učitelje, ki so protizakonito zasmili omenjena mesta, premestiti ter postaviti n« njihova mosta ljudi, ki so izpolnili vse določbe, ki jih predvideva uradniški zakon. No samo v tem oziru, temveč tudi v vsakem drugem pogledu sem vedno izvrševal zakon. Jaz sem imel tudi pogum, da sem svoječasno pred 5 ali 6 meseci izdal odlok, s katerim sem razrešil 500 učiteljev narodnih šol. česar noben prosvetni minister pred menoj ni storil, nobeden ml ministrov, ki se dovolili, da se bili učitelji po 6 do 8, 10 pa celo do 12 let brez praktičnega izpita. Istotako sem postopal tudi v tem slučaju, ne samo v dravski banovini, temveč tudi v vsaki drugi banovini, ker so učitelji prihajali nn mesta, a niso za to imeli pravice. Isto stvar sem izvršil v Belgradu. kjer so nekatere učiteljice, ki dovršile komaj šole, prišle iz dijaške klopi zn učiteljice preftnliee. drugi nSfelji pa. ki se služili 20 do 30 let v Južni Srbiji ali Marertoniji in ki imajo otroke po drugih mestih, pa tudi v Belgradu, pa so ostali še uadulje na svojih mestih, tako da so morali včasih živeti ločeno od svojih otrok, ki so bili mnogokrat relo v treh mestih (dr. Kramer vpada: »Ali so sedaj prišli kvalificirani?«) Prosvetni minister na la medklic takoj odgovarja, da so prišle samo kvalificirane moči na ta mesto. Če pa obstoja samo en drug slučaj, jo dejal minister Stoševič. potem som vam, gospodje senatorji, radovolje na razpolago. Od teh 160 premeščenih učiteljev jih je bilo 20 takih, ki niso izpolnjevali pogojev ia službovanje v mestu, 32 mlajših učiteljev je moralo biti premeščenih, da bi se napravilo mesto »a starejše učitelje. Smatram, da zahtevajo tudi humani in socialni razlogi, da se tako postopa. Dvanajst učiteljev pa jc moralo biti odstranjenih zaradi nedostojnega obnašanja. Gospodje! Tukaj imam dva slučaja, ki ju je navedel senator Pucelj, da je neki g. župnik pisal in poslal neke podatke o neki učiteljici, ki je bila premeščena. Rečem vam, da so s temi mladimi učiteljicami razni slučaji, v katerih se zavzemajo zanje župniki in razni drugi ljudje, pa tudi tukaj je treba vse ločno proučiti, predno se o tem razgovarja v senatu, da se vidi, če so ti razlogi opravičeni. Slični razlogi so obstojali tudi pri onih učiteljicah, ki so z dvema letoma službe dobivale mesta v Belgradu, Zagrebu ali drugih mestih. Nadalje je bilo triindvajset učiteljev, ki so prili v spor z domačim prebivalstvom in sicer v takšne 3pore, da je bilo v njihovem lastnem interesu, da se odstranijo s teh mest in so zaradi tega tudi morali biti premeščeni (Pucelj zopet vpada). Prosvetni minister nadaljuje: Vi ste navedli Stano Tičar in Ano T o n j a. To sta ta dva slučaja. Proti Stani Tičar je mnogo pritožb iz ljudstva, da s svojim obnašanjem demoranzira in kvari mladino. Ker je slovenski kmet v tem oziru najbolj občutljiv, je prebivalstvo že dolgo časa zahtevalo, da se učiteljica Tičar-jeva premesti ter je grozilo s škandalom. (Pucelj: »Ali ste to proučili?«) Minister Stoševič takoj od-govarja- To se je preiskalo, moramo se truditi, da bi bilo bolje. Tu ne pomaga disciplinska preiskava. Tukaj se mora truditi družina, mora se truditi družba, a razume se tudi, prosvetni minister, Ana T o n j a pa, ki je imela 11 let službe po § 105. uradniškega zakona, ni mogla ostati v Ljubljani, ker je to vseučiliško mesto, za vseučiliška mesta pa se zahteva najmanj 12-letna služba in iz tega razloga je morala biti premeščena iz tega mesta. To velja tudi za Zemun, ker se tudi za Zemun, prav tako kakor za Belgrad, znhieva najmanj 12-leina služba, kakor se zahteva za vsa vseučiliška mesta ter je, kakor rečeno, morala iti iz Ljubljane. To so ti trije primeri, ki jih je senator Pucclj tako tragično predstavljal. Dalje je Pucelj omenil, da sem se obregnil ob učitelje nacionaliste. Moram ponoviti to, kar sem že dejal v finančnem odboru, jaz ne delim učiteljev v dravski banovini v nacionaliste in v ncnacionaliste. Za mene so vsi tako dolgo nacionalisti, dokler ne dokažejo kaj nasprotnega. To je ena stvar, druga pa je tale: Ni res, da sem preganjal sokolstvo. V dravski banovini, kakor sem že malo preje povedal, imamo skupaj 4180 učiteljev. To so uradni podatki iz dravske banovine in ne podatki, kakor se je izrazil g. senator Pucelj. ki mi jih je nekdo napisal. Izvolite zahtevati potrdilo, to stane samo 25 din. pa vam ga bom jaz izdal. Torej od teh 4180 učiteljev, kolikor jih imamo v dravski banovini, pripada sokolskemu društvu 4C41 učiteljev, kar pomeni, da je skoro Q0% učiteljev včlanjenih v sokolstvu. Torej gospdje, 4014 učiteljev je včlanjenih v sokolstvu. Iz tega sledi, da se sploh ne more zamisliti nobena premestitev v dravski banovini, da pri tem ne bi zadela kakšnega člana sokolstva. To je jasno. Glede učiteljev v dravski banovini se mi jc dalje očitalo, da preganjam Učiteljsko združenje. Gospodje, tudi to je laž. Ne vem, od kje ste mogli dobiti takšne podatke, takšne informacije. (Pucelj: »Dal nam jih je predsednik učiteljske organizacije, ki je istotako političen človek I«) Gospodje, mi smo zasledovali borbo v JUU vseh zadnjih štiri do pet let, ko je vse časopisje, tudi belgrajsko in ljubljansko, in zdi se mi, tudi zagrebško, zasledovalo ono stra'no borbo med dvema taboroma učiteljev. Vemo, kdo je kateremu krilu pripadal. Ni res, gospod Pucelj, da sem jaz nasprotnik učiteljev, ravno obratno. Jaz trdim od vse^a začetka, da učiteljstvo izvrSuje svojo dolžnost, a da se v politiko ne meša. Tolikrat sem to poudarjal, ko so me obiskovali, a da je ta moja trditev točna, da jih ne preganjam, vam bom navedel tudi tale slučaj: Ko sem prišel v prosvetno ministrstvo, me je takoj obiskalo odposlanstvo JUU ter mi izjavilo, da je premeščene člane upravnega odbora prejšnji režim preganjal in vrgel iz društva. Eden od mojih prvih sklepov kot ministra je bil ta, da sem Dimitrijeviča, ki je podpredsednik JUU, in še drugega, katerega ime se točno ne morem spomniti, vrnil na svoje mesto. Po treh do štirih mesecih sem pa doživel to, da sta ta dva premeščena gospoda dajala te podatke tudi vam in drugim in tretjim o tem, kako sem preganjal učitelje t da nisem šel na roke JUU. A kakor vidite, sem s svojim prvim sklepom kot minister izdal nalog, da se ona dva premeščena vrneta na svoja mesta. Zadnja zamera je, gospodje, ona £"ede učiteljskih premestitev sploh, a tu je ravno navedel g. Pucelj, da se je JUU pritožilo, da sem premestil 2290 učiteljev v kraljevini. Res je, gospodje, točno je, ne vem samo, če je točno to število. Morda je to približno, morda da je tndi nekoliko večje, vem samo to, da je od tega števila premeščenih 1600 učiteljev na lastno prošnjo in vam moram zagotoviti, gospodje, da osebno nosim polno odgovornost, tako moralno kakor materijalno za to. Jaz nisem delal po navadni praksi, da vse te premestitve pripravijo gospodje načelniki, marveč sem sam vzel to delo v svoje roke ter sem se potrudil, da kolikor je bilo le mogoče, popravim krivice, ki so jih napravili prejšnji režimi. Pri tem sem pa upoštevnl tndi socialne razmere in drnžinske potrebe, ki jih je bilo posebno pri .starejših učiteljih, ki so zaslužili, da pridejo na boljša mesta, upoštevati. Od teh 2290 premeščenih učiteljev, kakor že rečeno, jc večina premeščenih na lastno prošnjo, dočim se je onih ostalih okoli 800 učiteljev premestilo po službeni potrebi, toda tudi ti spadajo v isto kategorijo kakor oni gospodje iz dravske banovine. Tu je šlo zn vprašanje neizpolnjenih pogojev, ali pn so sc morali mlajši učitelji pomiriti s tem, do odstopijo mesto starejšim učiteljem, ali pa je šlo za nespornznme med učitelji in ljudstvom. Smatral sem, da je tako v interesu učiteljev kakor tudi v interesu prosvete, da se vsi ti primeri izgladijo. ter da se oni, ki niso bili priljubljeni, premestijo v druge kraje. Niti v Srbiji niti v dravski banovini nihče od učiteljev ni bil premeščen iz ene banovine v drugo, temveč je bila samo izvršena premestitev v isti banovini. (Pucelj: »To ni točno! Osem jih je premeščenih tudi v druge banovine.«) Ne osem, temveč 24, to pa ni nobena nesreča. Učitelji, ki so bili premeščeni v druge banovine, ne smatrajo, dn so bili s tem tako strašno prizadeti. Torej, gospodje, glede dravske banovine, recimo, dn jih je bilo 18 premeščenih, čeprav imam juz podatke samo zn 4, Veličasten shod JRZ v Št Vidu nad Ljubljano Zborovalci so z ogorčenjem obsodili ogabno denuncijantstvo Janeza Puclja v senatu, kjer je na ostuden način blatil slovenski narod in njegove voditelje Včeraj se je vršil v št. Vidu nad Ljubljano shod. ki ga je priredila tukajšnja organizacija JRZ kot pripravo na občinske volitve v nedeljo 29. t. m. Nasprotniki niso upali postaviti svoje liste, zato ie listi JRZ zmaga zagotovljena. Mogočna udeležiba na shodu pa priča, da bo Št. Vid kljub temu v nedeljo manifestiral vso svojo zavednost in pred vso Slovenijo pokazal, Ja stoji vedno in neomajno za svojim voditeljem dr. Korošcem. Na prostaško blotenje dr. Korošca in drugih voditeljev našega naroda, katero si je privoščil Pucelj v senatu, je shod v št. Vidu že včeraj odgovoril, ko so poslušalci z ogromnim ogorčenjem obsodili to denuncijan-sko natolcevanje. Drugi -litični, kar bi Pucelj rad Srhom pokazal. Sklicuje se tudi na dr. Kreka, ki pa je že davna j odložil predsedstvo katoliške akcije. Kdo ne vidi zlobe in zavijanja iz teh besed? Tega človeka so volili od Marušiča določeni župani. Kdo tedaj ne bi razumel, kako hudo je, da mineva doba teh žiipanov. Odtod napad v senatu na finančni zakon in na amandman o občinah! Smešenje Slovencev pred Srbi Da mero smešenja katoliških krogov dopol- i ni, se spravi tudi na zafrkavanje želje, izražene ! v ljubljanskem banovinskem svetu, naj se kaj i uk rene proti razvadi, da stoje marsikje po kme- ! tih med mašo ljudje zunaj cerkve. Kaka ma- , lenkostnost in obenem perfidnost gleda iz stavka: »Promet bi se ustavil in nihče v Ljubljani ne bi smel na ulico, in to vsako nedeljo do 5. popoldne, ker trajajo službe božje pri teh cerkvah do tega časa.« Tako govori bivši slovenski minister v Belgradu, da smeši pred Srbi Slovence! In vendar ve vsak kmet dobro, kam je merila ona želja v banovinskem svetu. pa najsi bi jih bilo tudi 18, mislim, da to ni nobena posebna nesreča, če gredo ti učitelji iz dravske banovine v moravsko banovino. Evo, to je, gospodje, kar sem smatral za potrebno, da odgovorim na opazke Puclja ter mislim, du Pucelj s svojimi navedbami ni predstavil zadeve take, kakršna v resnici je.« Predsednik senata je dal nato besedo še senatorju Dragoslavu Gjorgjeviču, nato pa senatorju dr. Frangešu. nakar je ob pol 3 bila dopoldanska seja prekinjena ter je. bilo nadaljevanje napovedano za šesto uro zvečer. (Nadaljevanje v drugi izdaji.) S tužmim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, da je danes umrla naša draga mati, stara mati in prababica Motila Štefe Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 27. marca ob treh pop. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. marca 1936. Žalujoče rodbine: Štele, Perdan, Cerv, Križman, Dejak, Meti ar, Ponuda, Pestohnk. Medvojni žitni komisar J. Pucelj napada g. nadšhoia Jegliča radi nejugoslovanshega mišljenja Star je rek, da morete iz sv. pLsma dokazati vsako krivoverstvo kot resnično. Iztrgajte posr.niezne odstavke, spravite jih po svoje sku-paj, in nepoučenemu človeku vse dokažete. Tako dokazuje Pucelj. Dal si ie izpisati iz starih »Slovencev« dokumente — kot on pravi — in ti naj vpijejo, da nadškof Jeglič ni prnvi Jugoslovan, da Korošec 111 pravega jugoslovanskega kova, da je neskončna nesrečo, da sedi Natlačen na mestu, ki ga je ogrel Dinko Puc. Kateri gospodov okrog Puclja bi ušel njegovi obsodbi, če bi o njem tako zbirali »dokumente«. Korošcu očita, da govori majslca deklaracija o habsburškem žezlu. Namigovanje na dinastijo je v vsej zlobi jasno. Toda, mi vprašamo, ali so imeli Pucljevi ljudje pogum v dobi, ko so govorile puške in topovi svojo vojno pesem, zbirati podpise za tako pohlevno deklaracijo? Nadškof Jeglič je dol pobudo! Podpise pa so zbrali tako obsojeni »klerikalci«. Teh 200.000 podpisov priča, kako je mislilo »jugoslovansko« naše ljudstvo v dobi, ko je bil, četudi kratko dobo, kot sam o sebi Pucelj pravi — žitni komisar. Kaj je pomenil žitni komisar ki je rekviriral kmetom zadnje zrnje za vojsko, ve vsak kmet po Slovenskem! Bog zna kako je pogledal dr. Kmare v boj poslanega Puclja, ko se je spomnil, kako je govoril 25. marca 1918, ko so izročili Korošcu podpise, »da nikdar več ue bo strup tistega sovraštva delil naših vrst«. In danes razlivajo strup sovraštva po Belgradu! In če že napada dr. Korošca, ki se lahko brani, kako pa je, da se spravi »minister in senator« hijensko na sivolasega ljubljenca slovenskega naroda, na nadškofa dr. Jegliča in ga skuša še sedaj črniti v Belgradu, kot da ga niso slovenski naprednjuki dovolj črnili nn Dunaju, tako da ga Franc Jožef ni hotel sprejeti niti v avdiienco. Novo zavijanje dejstev, da se preslepi bcl-grajska javnost, da se goji mržnja med Srbi in Slovenci. Takole govori Pucelj: »Korošec ni pisal, kar sem čital, tega on tudi preprečil ni.« Ali je Pucelj prespal 'popolnoma dobo, ko jo SLS pod ranjkim Krekom nastopila celo proti smernicam tedanjega načelnika? Ia se danes za pisanje »Slovenca« pred Pucljem ne more več braniti, ker je mrtev. Pucelj pripoveduje v senatu o svoji žtahti Toda poslušajte! Tudi preganjanju vrši JRZ v Sloveniji. Čujte, trije so bili baje odstavljeni v dobi, ko je Natlačen banIPucelj previdno zamolči zakaj, še bolj previdno molči o stotinah žrtev, ki so postali žrtev preganjanj pod njegovim prijateljem Marušičem. Zaradi prestave hčere in zeta je Puclju že minister prosvete sproti povedal, da to ue stori tragedije, mogel pa hi mu povedati tudi, kdo so bili vsi mogoči ljudje, ki so zavirali po najrazličnejših potih v ministrstvu prosvete, da še danes niso popravljene ogromne krivice poštenim slovenskim uradnikom, ki nimajo na sebi nobenega drugega madeža kot to, da so bili po krivici demun-cirani kot danes denuneira minister Pucelj voditelja našega ljudstva. Pač še en preganjalec je tu: poslanec Lenarčič »bister in zdrav kmet«. Srcski načelnik gu je kaznoval zaradi njegovega govorjenja. Kako bi bili hvaležni Puclju. če bi povedal zaradi kakšnega govorjenja! Potem bi se njegova beseda o dinastiji bolje razumela. Še eno je povedal Pucelj, kar morda ni laž. Ugotavlja, da ni fe.deralist. Verjamemo Toda, kaj je bil ta možakar takrat, ko se je družil z Radičem. Ali je bil takrat neodkrito-srčen? Vedno smo trdili, dn so za sporazum med Jugoslovani največja ovira tako imenovani jugoslovanski nacionalisti. Pucelj je za to podal nov dokaz. Denunciranje je vedno grd posei, težko združljiv s častjo senatorja, toda vršiti to delo, da se seje mržnja med Slovence in Srbe, je peklenski posel. Podtikanja nespornim voditeljem Slovencev so podtikanje vsemu našemu ljudstvu. Staro pravilo naših nasprotnikov jc bilo: Krepko laži, nekaj bc že ostalo Upajmo, da srbski politiki dovolj poznajo Puclja in da ne bo ničesar ostalo v škodo obojim: Srbom in Slovencem. Ostal pa bo na tem politiku madež, da je natolceval. Protestni shod v Ihana V Ihanu, kjer so tudi prihodnjo nedeljo občinske volitve, je govoril g. Miloš Stare.' Tudi tu je samo lista JRZ, ker nasprotniki niso mogli sestaviti liste. Zmernejši starejši nekdanji naši nasprotniki namreč obsojajo divjanje nekega malega števila kričačev, ki so v dobi diktature rtoteli na vrh brez ozira na koristi drugih. Zato je ostalo pravih nasprotnikov premalo za sestavo liste. Shod se je tudi spremenil v protestni shod, na katerem je občinstvo ogorčeno poslušalo in obsojalo, kaj si upa govoriti proti slovenskim voditeljem od izsiljenih županov izvoljeni se nator Pucclj. Dve novi meščanski šoli Belgrad, 25. marca. m. Prosvetni minister je s svojim odlokom ustanovil dve novi meščanski šoli v Sloveniji, in sicer v Mariboru II. deško meščansko šolo ter meščansko šolo v Zagorju ob Savi. Na obeh novih šolah se bo pričel šolski pouk še letos v jeseni. Nova cerkev v Zagreba Zagreb, 25. marca. b. Danes jebila v Zagrebu velika svečanost polaganja temeljnega kamna za novo baziliko Matere božje Lurške. Vse dopoldne so se darovale maše. Ob 5 popoldne je ob prisotnosti nadškofa dr. Bauerja in škofa koadju-torja dr. Alojzija Stepinca, mnogoštevilnih predstavnikov raznih redov in društev ter vernikov v Zvonimirovi ulici na dvorišču frančiškanskega samostana bil blagoslovljen kamen, ki bo vzidiin v temelj. Blagoslovil ga je nadškof dr. Ante Bauer. I Dunajska vremenska napoved: nestalno, najbrž mrzleje od zvečanju oblačnosti, ponekod lahna padavine. Proračun pred sena om Predsednik vlade o Zenici Ob 6 se je seja senata nadaljevala. Prvi je go- I vori senator dr. Josip Nemec. S tem je bila lista : govornikov za proračun prosvetnega ministrstva 1 izčrpana. Prosvetni minister Stošovič je odgovoril na izvajanja senatorja Nemca Glede učiteljišč je | izjavil, da jih imamo v savski banovini 8, v dravski pa 9, kar da je v velikem nesorazmerju z drugimi banovinami. Prosvetni minister pravi, da bi bilo to vprašanje potrebno rešitve na ta način, da bi bilo po večjih banovinah samo po 3, v manjših pa po 2. Kar se tiče gimnazij, vlada ne bo otvar-jala novih ter bo gledala predvsem na to, da se ustanovi nov tip ?c< za razne stroke, za kakršne še nimamo kvalificiranega osebja. Te strokovne šole se bodo ustanavljale z ozirom na to, kakšna je struktura posameznih krajev. Zatem je bil proračun za prosvetno ministrstvo tudi v podrobnostih sprejet. Zunanje ministrstvo Senat je takoj prešel na pretres proračuna zunanjega ministrstva. Predsednik senata dr. TomaSič je podal kot prvem besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Mojadinoviču, ki je izjavil, da je o zunanji politiki vlade govoril že obširno v finančnem odboru. Ker je tedaj odborovi seji prisostvovalo tudi večje število senatorjev, dr. Stojadinovič misli, da je senat že dovoij obveščen o ciljih naše zunanje politike, kakor tudi o nekih aktualnih vprašanjih, ki so te dni na dnevnem redu. Naša zunanja politika je ostala ista, kakor je bila že obrazložena v deklaraciji kr. vlade. Sam proračun za zunanje min.strstvo je nekoliko manjši kakor lani. Predsednik kr. vlade naproša senat, da proračun sprejme. Za njim je govoril senator dr. Grga Angjelino-vič, ki je govoril o vseh važnejših zunanjepolitičnih vprašanjih, ki so se zadnje tedne pojavila na evropskem obzorju. Vprašanje Kruppove tovarne v Zenici Za njim je nastopil senator Ivan Hribar, ki je v svojih daljših izvajanjih poudarjal potrebo, naj bi se vodila bolj slovanska politika. Opozarja na veliko nevarnost, ki jo ustvarja sedaj nemška politika. Senator Hribar je slednjič prešel tudi na svojo interpelacijo, ki je v zvezi z razširitvijo obrata v Zenici po tvrdki Krupp. To interpelacijo je vložil na predsednika kr. vlade in jo je sedaj tudi v senatu sprečital. Na izvajanja obeh govornikov Angjelinoviča in Hribar ia je odgovoril predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič, ki je med drugim dejal: »Glede opazke, ki jo je napravil g. Hribar o vprašanju Zenice, to je o vprašanju, ki ne spada strogo v zunanjo politiko, hočem zaradi njegove intervencije, za katero je zahteval nujnost, ki jo je sprejela tudi kr. vlada in mislim, da tudi senat nima nič proti temu, takoj odgovoriti. Kolega Hribar je naslovil name kot predsednika kr. vlade nekaj vprašanj, na katera bom sedaj po vrsti odgovoril. Prvo vprašanje g. Hribarja se glasi: Ali ima po pogodbi s kr. vlado tvrdka Krupp iz Essena res dobiti gotovo število akcij železarne V Zenici, in če jih ima dobiti, koliko? Odgo-Varjam: Kr. vlada kot taka ue sklepa nobenih pogodb s tvrdko Krupp. To pogodbo je, kolikor sem informiran od ministra za gozdove in rudnike, mislila napraviti Zenica d. d., v kateri ima res država pretežno število delnic, toda kr. vlada s tvrdko Krupp ne sklepa nobene pogodbe. Kar pa se tiče števila akcij, ki bi se odstopile tvrdki Krupp, izjavljam, da o tem sploh ne more biti govora, da bi tovarna Krupp dobila tudi eno samo delnico društva Zenica d. d. Drugo vprašanje g. Hribarja se glasi: Ali ima tovarna Krupp iz Essena po pogodbi s kr vlado prevzeti celo ali morda delno obratovanje železarne v Zenici, v tem zadnjem slučaju, v kakšnem obsegu? Odgovarjam: Absolutno ne obstoja niti delno niti celotno obratovanje, niti ni v programu, da bi se odstopilo tvrdki Krupp iz Essena. Tretje vprašanje g. Hribarja se glasi: Ali se hoče Icr. vlada pobrigati za takšen obrat železarne v Zenici, da ne bodo prišle ostale tri železarne v državi v nevarnost? Odgovarjam: To so železarne na Jesenicah, v štoroh in Gu-štanju. Minister za gozdove in rudnike mi je sporočil, da bo tehnična ureditev železarne v Zenici, ki se pripravlja, takega obsega, da ne bo prizadeto obratovanje drugih železarn, ki izdelujejo manjše profile kakor železarna v Zenici. Vsekakor bo kr. vlada skrbela, da novi železarna ne ho delala konkurence in uničevala že obstoječe industrije. Četrto vprašanje g. Hribarja se glasi. Ali je podana varnost, da se bodo v železarni Zenica d. d. prvenstveno nastavljali domači ravnatelji in inže-njerji, mojstri in kvalificirani delavci? Odgovarjam: Tovarna Krupp bo dobavila samo gotove stroje, ki ostanejo pri nas, toda v železarni v Zenici se ne bo nastavil niH en njen inženjer mojster ali delavec, tam bodo nastavljeni naši ljudje. To je naše domače podjetje, v katero se tovarna Krupp sploh nima pravice vmešavati. Ona nam bo dobavljala samo potreben materijah Zahvaljujem se Vam, gospod kolega, da ste mi dali priliko, da podam nekaj zanimivih podatkov glede te zadeve. Opozoriti vas hočem, da stvarno povečanje železarne v Zenici ni ustvarjanje nove tovarne zn orožje. Tu ne gre za dobavo topov. Tukaj se bodo izdelovcM nosilci za mostove, tračnice za železnice večjega profila, kakor so se izdelovale doslej v naši državi. Mi smo doslej uvozili letno do 200 milijonov Din raznega železa iz inozemstva, mi, ki imamo zelo vel ke in bogate železne rudnike v državi. Ml smo v položaju, da danes uvažamo predelan baker iz inozemstva, čeprav imamo največji rudnik bakra v državi, borski rudnik, Mi danes uvažamo iz inozemstva aluminij, čeprav imamo rudnik boksita v naši državi. Mi smo v tem nezavic* jivem položaju, da uvažamo iz inozemstva med, čeprav imamo cink in baker doma. Kraljevska vlada smatra, da je treba napraviti konec taki gospodarski politiki, da bi mi izvažali v inozemstvo sirovine. nato pa uvažali izdelke iz sirovin in dajali za to devize. Eno od teh točk, da se popravi taka slaba gospodarska politika, je tudi načrt o razširjenju železarne v Zenici d. d. Zaradi taga ne more biti govora o tem, da se kupujeio neki topovi od tvrdke Krupp absolutno samo za naže oboroževanje. Nc nameravamo kupovati kakršnihkoli topov od tvrdke Krupp, sploh pa ne iz Nemčije. Kar se tiče sedanjih pogodb s to tvrdko, la stvar datira iz leta 1931. Kr. vlada je že tedaj bila sk'eni''a, da se od te iste tvrdke Krupp nabavijo ludi ostale instalacije, in sicer na račun reparacij, A pri?el Hooverjev moratorij ter je ta pogodba propadla. Toda pogodba, ki je bila dobra v ieiu 1931, mislim, da jo lahko smatramo za dobro Velik požar na Mali Loki Zgorela gospodarska poslopja in 6 glav živine tudi v letu 1936. Mislim, da ste lahko zadovoljni s tem pojasnilom, mislim pa tudi, da je zaradi tega, da imamo v Nemčiji okoli 500 m'.ijonov Din zamrznjenega denarja v markah, modro in koristno, da te marke pretvorimo v stroje, ki bodo povečali našo produkcijo ter dvignili gospodarsko moč našega naroda in države. Mislim, gospod kolega, da ste lahko s takim odgovorom zadovoljni.« Senator Hribar je izjavil, da je z odgovorom zadovoljen. Dr. Stojadinovič odgovarja Andielinoviču Predsednik vlade je prešel nato na izvajanja Angjelinoviča in pravi: »Sedaj hočem odgovoriti na nekoliko vprašanj glode zunanje politike. Prvo je vprašanje Grčije in nj-nega sodelo- i vanja v balkanskem paktu, O tem vprašanju se | vodi večika in živahna kampanja v grškem časopisju, Po mojih informacijah tem kampanjam ni treba pripisovati prevelikega pomena. Moramo imeti pred očmi, da je v Grčiji svoboden tisk in da se o vseh vprašanjih govori svobodno lnteresantno je za nas tudi javno mnenje v Grči j , toda za nas je bolj merodajno uradno stališče grške vlade. Opozarjam vas, gospodje senatorji, na prestolni govor, s katerim je grški kralj otvoril seje grškega parlamenta pred nekoliko dnevi. V tem prestolnem govoru je pogodba o balkanskim sporazumu poudarjena kot eden važnih instrumentov med Grčijo in našo državo. Že ta izjava nam je dovolj in mi se moramo držati deklaracije. Doslej v pogledu zadržanja uradne Grčije v tem vprašanju ni bilo ni-kakih sprememb. Kar se tiče Sovjetske Rusije, sem slišal nekoliko mnenj in idej. V finančnem odboru sem navedel razloge, zakaj kr. vlada ne smatra za potrebno, da v tem trenutku obnovi diplomatske odnošajc s Sovjetsko Rusijo. Te razloge sem podrobno v odboru obrazložil ter ne bi želel, da bi se k njim vračal. Kar se tiče naših odnošajev z našima zaveznikoma v Mali zvezi, z Romunijo in Češkoslovaško, oni docela ve,sta za naše stališče in ini za njuna. Nam so znani njuni odnošaji s Sovjetsko Rusijo. Tako stališč;e vse doslej in za sedaj ni dalo nikakih neprilik niti nam niti zaveznikom. Mislim, da zaradi teh razlogov ne bi bilo potrebno da posegam v podrobnosti tega vprašanja. Kar se tiče konkordata s sv. stoli-c o, je znano, da je ravno za časa moje vlade bil podpisan ta konkordat v Rimu. Vlada o teni vprašanju ni spregovorila svojega stališča. Vlada smatra, da se bo konkordat ratificiral, kakor hitro ho to mogoče in da bo stopila z njim pred skupščino in senat. Nadejam se, da niti ne bomo dolgo čakali na to. Senator Angjelinovič je povedal še nekoliko stvari, katere je smatral za zanimive, naravnost pikantne, kakor na pr.: demanti o sestanku v Ženevi pod predsedstvom rom zun. ministra Titulesca. O tem komunikeju nisem govoril, ker je isto storila tudi Turčija, Grčija pa tudi sam Titulescu. Časnikarske vesti, lan-sirane iz Ženeve, niso bile docela točne, in to one vesti, o katerih sem jaz najvljuduej.še, najboljše in najlepše mogel reči, da mi ni ničesar znanega. Ta stvar se je sporazumno uredila z našimi zavezniki in ni bilo nikakih neprijetnosti za naše zaveznike niti ne za nas. Mala zveza je tudi v Londonu v vseh dotičnih vprašanjih bila soglasna. To velja tudi za Balkanski sporazum. Gospodje, kar se tiče nradništva v zunanjem ministrstvu, verujte, da je tudi moja težnja, da bi bilo v tem resoru čim več naših sposobnih ljudi, tako v samem ministrstvu kakor v naših zastopstvih v inozemstvu. Nazadnje, osebi senatorjev Hribarja in Angjelinoviča, ki sta bila naša ministra v ino zemstvu, dokazujeta, da se je pri nas vedno upoštevalo, dn postane ne samo Srb, marveč tudi Hrvai ali Slovenec, torej Jugoslovan, minister v inozemstvu in diplomatski uradnik. Tudi njuna navzočnost nn tem govorniškem odru jc najboljši dokaz, da se to stališče vsestransko spoštuje. Toda ni vedno lahko najti kandidatov. To je tudi vzrok, dn se jemljejo ljudje, ki lahko pridejo na to mesto po uradniški sposobnosti. Nisem pa vodil nikdar računa o tem, ali je tak uradnik Srb, Hrvat ali Slovenec. Mislim, da ravno za Angjelinoviča ni bilo potrebno, da on govori v takem tonu, ki sliči na neke vrste plemensko politiko. Jaz vas hočem samo opozoriti, da sem tudi v_ finančnem odboru govoril o potrebi ustanovitve poslaništva v skandinavskih državah. Eden izmeri tovarišev je pokazal nn Angjelinoviča iu dejal: »Evo vam ministra za skandinavske države.« Ja/ sem to takoj sprejel, toda Aneje-linovič je odklonil. Tu so tehnične neprilike in težava in jaz vas prosim, da mi verjamete, da niti ne mislim na kak ključ in nn kako zapostavljanje Hrvatov in Slovencev na korist Srbov. To je stvar, na katero nisem nikdar pomislil. ker v ministrstvu votlim računa o sposobnostih in osebnih kvalifikacij in o ničemer drugem. Angjelinovič je dejal, da naša država ne vodi samostojne politike, da smo osamljeni, da se naš glas v evropskem koncert« ne čuje dobro, čeprav bi sc moral čuti, kakor to odgovarja naši moči in naši zemljepisni legi. Dn se razumemo: če g. Angjelinovič smatra, da jc evropski koncert tudi vprašanje Abesinije in spor zaradi Porenja, potem mislim, da so to vprašanj«, ki so malo dalje od naših meja in da mi nismo tukaj poklicani, da bi imeli prvi besedo in igrali prvo vlogo. Mi smo daleč od Abesinije in od razdelitve kolonijalr.ih mandatov! To so vprašanja, ki nas ne brigajo. Mi moremo samo želeti, da se vzdržuje mir. Kar se pn tiče zadeva lokarnskega pakta, so tudi tukaj v prvi vrsti poklicane države podpisnice pakta, mi pa bomo k temu vprašanju zavzeli samo svoje stališče v sporazumu z našimi zavezniki, toda tudi Inknj ni naša vlogn. da bi imeli glavno besedo. Mislim, da moramo hiti v prvi vrsti balkanska in v glavnem srednjeevropska sila, da gledamo, kaj se dogaja okrog naših meja in dn tukaj igramo prvo vlogo. Jaz vas lahko zagotovim, da je naš položaj tukaj docela afirmiran. Opozarjam vas na konference in sestanke in obiske, ki jih nismo snmo mi delali, temveč so jih nnm delali tudi drugi. To vse dokazuje pozornost, katero naši državi izkazuje ves svet, a posebno so sednje države. Lahko vas zagotovim, dn smo v tem oziru lahko mirni. Nikdar g. Angjelinovič v zunanjem položaju naša država ni bila močnejša kot danes! (Burno odobravanje.) Nato je zaradi osebnega pojasnila govoril še senator Angjelii.ovič, nakar ie Sil proračun tnini- Št. Lovrenc na Dolenjskem. Nocojšnjo noč od 1 do 2 je silen požar uničil vsa gospodarska poslopja Jožeta Pevca uu Mali Loki, hišna št. 5. Zgorel je skedenj, 2 šupi in hlev, vse pod eno streho, trije svinjaki, drvarnica in sušilnica. Zgorela je tudi vsa živina, šestero glav, in sicer 2 kravi, par volov, t junec in 1 telica. Kravi sta bili vredni najmanj V)00 dinarjev, junec in telicn okoli 5000 din. Zgorel je tudi pes, ki je bil priklenjen na verigi Rešili so samo 4 prasce, drugega nič. Zgorela sta dvu vozova, slamoreznica, plug in vse kmečko orodje. Da je zgorela vsa goveja živina, je bil vzrok poln voz listja, katerega so pripeljali ravno včeraj domov in pa pustili pren vrati hleva, dn jih zarudi tega niso mogli odpreti, in ravno to listje je še bolj pospešilo razširjenje požara Na pomoč so prišla štiri gasilna društvu s sv o jimi brizgulnicami. ki so vsaj rešili hišo in omejili požar, da se ni razširil na sosednja poslopja v vasi, ki so vsa s slamo krita ker ni bilo sicer pogorela vsa vas. Prišla so na pomoč gasilna društva iz Občin, Vel. Loke, Št. Lovrenca iu Čateža, katerim gre največja hvala za njihovo požrtvovalnost, dn ni dane« vsa vas kup pepela. V skednju je bilo tudi še okrog 4 d.- ■> tisoč kilogramov sena in slame in kup skope Posestnik je bil zavarovan pri »Vzajemni« /a vse skupaj s nišo vred zu 19.000 din. Kakor se sumi. je bil ogenj podtaknjen, ker je začelo goreti gospodarsko poslopje naenkrat na dveh koncih. Bogoskrunsivo Špitalič pri Kamniku, 23. marca. Dne 21. t. m. so imeli šolarji sv. spoved. Po končanem obhajanju sta župnik in cerkvenik zapustila cerkev. To priliko pa je porabil tujec va-gabund, švignil v zakristijo, vzel ključek in izpraznil ciborij. Potem pa je še nesnago naredil v klopi. — Ko je v nedeljo med sv. mašo župnik hotel obhajati šolarje in druge, je našel ciborij popolnoma prazen. Približno 110 ljudi je ostalo brez sv. obhajila. Sv. hostij nismo našli. Druge tatvine nismo zapazili. To je naredil iz sovraštva in zaničevanja do Boga. Složen nastop kmetov rodi uspehe , Litija, 24 marca. Včeraj je bil v Litiji sredpostni živinski in kramarski sejem. Za skupen in složen nastop živinorejcev je, ker še niso ustanovljene po naših krajih kmečke zveze, poskrbel okrajni odbor JRZ v Litiji, ki je sklical na praznik svetega Jožefa v društveno dvorano v Šmartnem pri Litiji širši sestanek kmetov iz litijske in šmarske občine. Predsednik okrfync organizacije g. II. Lebinger, katerega so v začetku hoteli motiti nekateri plačani Mačkovi agentje, je pojasnil akcijo kmečke zveze za Slovenijo, da se cene živini na sejmih vzdrže na določeni vi.šiui. Izvoljen je. bil 8 članski ocenjevalni sejmski odbor z gg. upraviteljem L. Kupljeni in Al. Strmonom nn čelu. Le-ta odbor je določil cene živini. Kmetje so prignali okoli "W)0 glav živine, mesarjev, posebno ljubljanskih jo bilo nad 40, ki so skušali na dovoznih cestah kujHivati živino ter kmete /, različnimi pretvezami pregovoriti, da bi prodali živino f>od določeno ceno. Do pol 12. se na sejmišču sploh ni vršila kupčija, »štrajkali« so oboji, kmetje iti mesarji, ko pa je sejmski odbor oh pol 12. objavil, da se ima živina ob t2. odgnati, se je pričelo kupčevati ter so bili prodani Ia voli po 5 diu. srednji pa po 4.50 din za kg; pri zadnjem sejmu pn so bili najboljši voli prodani po ».50 din kg. Tako je bi! zaradi složnega nastopa naših živinorejcev dosežen uspeh, tla je bila živina prodana po znatno višji ceni, kakor pa, če ne bi vmes pose gel sejmski odbor. Koledar Četrtek, 26. marca: Emanuel, mučenec; Maksi-ma, mučenica. Novi grobovi -j" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija J e r a s, roj. Kos, mati zaslužnih dobrovoljcev prof. Josipa in Srečka Je-rasa ter ravnatelja Ivana Jerasa.. Pokojiali so io včeraj popoldne. Dosegla je starost 72 let — V torek je odšla k Bogu po svoje plačilo gospa 1 Frančiška t. j u b i č. Za njo žalujejo soprog in hčerke. Pogreb bo danes ob 5 popoldne ; iz hiše žalosti, Jenkova ulica 20 nn pokopališče k Sv. Križu. -j- V Brežicah jc umrla v starosti 75 let gospa Ana Poljan š kov a, vdova pekovskega mojstra in posestnika. Pokopali jo liodo danes ob 4 popoldne na farnem pokopališču v Brežicah. Naj jim »veti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna FranzOosefova grenka voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevaite povsod Franz-Josef-ovo vodo. Ogl. rog. S. br. 30474/M. — Prostovoljna gasilna četa v Ormožu obhaja letos 50 letnico svojega obstoja. Svečano bo proslavila svoj jubilej v dneh 4. in 5. julija, ki ho vezan z delnim zajedniškim gasilskim kongresom v Ormožu. Priprave so že sedaj v polnem teku, da bo ta gasilski praznik čim ve-iičastnejši. Program proslave bo v kratkem ob- j i| IIIII...........................I......■IIHIII I H I »I II«Ml ! strstva za zunanje zadeve tudi v podrobnostih sprejet. Notranje ministrstvo Takoj se je prešlo n! Četrtek Potek, 27. marca: Zaprto (predstava v oimm-II. Sobotn. as mami: Molitrr. I?.vrh. Cene od 10 II uavrolol Opera. — Začetek ob 20 ('-etrtek. 2S. mnren: Car men. Kod B 1'ntpk, -T. mnrra: Pni o/,-o/i »vrla. Ho,I A_ Sobota, '28. marca: Kavnlir i mto. Kisi C. Radio mmmmmmmmmmmmmmm Programi Radio Liubliana i Mali oglasi Oetrtck, M. marcu. K Roproduclran koncert ua »orjaških ari?lah. — 12,«> Vremenska napoved, poročila. ■ 13 Napoved 6asu, objava »|>oremii tečaji. - IS Operne fantnalje (Radijski »nkestnrl. — l«.-W Slovenščina im Slovence (r. dr. R11-dolf KolarM,). — 19 Napoved en.sh, vremeiiMka napoved, poročila. objava sporeda, obvestila. — 19..» Nacionalna nra: Sokolsko predavanje (i?. Belgrada). 20 Prenos I.7. ljubljanske opere: N' I. mlinom: lHasboiio predava II,je (gosp. Matija Bravtilčar); v II. odmoru: Cas, po roiila, napoved programa. Drugi programit Četrtek. JU. marca. Hrlarail: 211 liriegnv koncert (favn ia simfonični orkester kraljeve gardo). — 32 Prenos 1* 'kavarne. - Bclarad II.: f Oporne arije. — M Jugoslovanska mesta: Zagreb (ipredava go«p. Dobroniii)). — •»!■•«> Plesna glasba. — Zavreb: 20 Prenos m BolgTada. •."2.15 I Mesna glasba. — Dunaj: 19.25 Komorni orkester. — 21 Himne noči. — 22..» Zborovsko petje. — 23.25 Plesna glasba. - Ituriimprita: 17..» Ciganska glasba. — 18.50 lliieti. ».■» Violina. — 21.50 Plesne plošiV. 22.-15 Koncert opernega orkestra. — Trst—Milan: 17.1". Petje. - 20.35 Pihala. — 22.15 Zbor. — 23.1S Pleraia glasba. — Rim — Bari: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert. — 30 .15 Pucoiivijevn oipcrii Manon Ijosoant . — Prana: 20.05 Mablerjeva VIII. simfonija. — 22.15 Sn-1 on s k i orkester. — BratMava: 20 Vojaška godba. — 20.45 Igra -Zločin in kazen . — 21.3(1 Zabavni koneert. I 'uritaca: 20 Mali radijski orkester. — 21 Stravlnske-ga iZgod.ba o vojaku«. — 21.45 Friemannove pesmi. — •22.10 Tliibandov violinski kone-ert. — 22.50 Plesne plošče. Ilužbodobe Gospodično zgovorno in reprezentativno, iščemo za obiske privatnih strank v Ljubljani. - Ponudbe nasloviti upravi »Slov.« pod šifro »Nikaka prodaja« 4134. b Zastopnike za obiskovanje trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, iščem za vsa mesta v državi. Mala kolekcija, siguren in lep zaslužek. Ponudbe poslati: Zagreb, Po-štni predal št. 385. (b) Deklo za vsa hišna dela, takoj sprejmem. - Tončka Noč, pekarija, Slov, Javornik št. 194. (b) Tinček in Tonček kod detektiva 17. Mož s puško Dečka sta stekla po bregu v smer, kamor je tekla reka in ves čas pridušeno klicala Janezkovo ime. A nihče jima ni odgovoril. Ko sta pritekla do posekanega debla, sta upehana sedla nanj in se odpočila. Sredi počitka pa jc Tončka nenadoma obšla strašna misel. »Joj,« je vzkliknil in se stresel po vsem telesu, »joj, kaj pa, če so razbojniki privezali Janezka na takole deblo in ga vrgli v reko?« »Mogoče, vse je mogoče,« je pritrdil Tinček in greh, ki mu je ležal v duši kot kamen, ga je zapekel še bolj. »Potem pa ne izgubljajva po nepotrebnem časa!« je vzkliknil Tonček in planil na noge. »Naprej!« Počasi sta šla dalje in napeto upirala oči v reko, ki jo je narahlo razsvetljeval lunin ščip. Nekje sredi pota pa je zdajci zagrmel nad njima robat glas: »Halo! Kdo tu? V tej pozni uri se potepata, frkolina! Čakajta me, čakajta!« Dečka sta obstala kot prikovana in prestrašeno strmela v moža, ki je stal komaj pet korakov od njiju na splavu. V desnici je imel svetilko, v levici pa puško. Neznanega bradača sc je celo hrabri kuža Muki tako prestrašil, da je pozabil zalajati in je bulil vanj kakor v prikazen sredi noči. Službe iščejo Iz»ičena šivilja z večletno prakso - gre šivat na dom, najraje kje na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4264. (a) Hišo z velikim, lepim vrtom, v Zg. Hudinji 85, Celje — oddam v zakup za daljšo dobo, posamezno po stanovanjih ali skupno — takoj. Dopise na Bleyer, pošta Luče. (p) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liubliana. Krekov trfi 10. Denarne zadeve bančne, hranilniške in po-soiilniške terjatve vseh denarnih zavodov, vrednost. papirje, Vojno škodo nakup in prodaja izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Zanesljive nasvete in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah dobite edinole pri pooblaščeni Bančni posl. pisarni Alojzij Planinšek v Ljubljani, Beethovnova ul. 14/11 Telefon 35-10. Za odgovor znamko. Samo— na zraku T» f9 Sveža lepa .mat« polt od 9 zjutraj do 5 popoldne brez pudranja ves dan — to je za/amčeni rezultat uporabe novega, na zraku prevetrenega pudra. Posebni način fabri-kacije na zraku prevetrenega pudra je iznašel neki pariški kemik. Na ta način se pridobiva puder, ki je devetkrat finejši in lažji od vseh dosedanjih vrst, Ta način je sedaj uveden pri fabrikaciji pudra Tokalon. Zato se puder Tokalon tudi tako enakomerno razprostire po licu. pokrivajoč kožo kakor z nekim nevidnim ovojem lepote Zato daje licu naravno lepoto v razliko od nekdanjih težkih pudrov, ki so Vam dajali samo nekakšen videz olepšanja, in — kar ie najvaž- puder lahko izdrži fa poizkus nejše, zato se puder Tokalon tudi tako dolgo obdrži na licu, da ga imenujejo osemurni puder. Ni več blestečih nosov in mastne kože, marveč dovršena »mat« polt, kateri tudi veter, dež ali potenje ne morejo škodovati. Vrtna prst v vsaki množini na razpolago. - Informacije pri vratarju frančiškan, samostana v Ljubljani. (r) Kdo bi posodil 15.000 Din na lepo posestvo in obrt na vknjižbo na prvo mesto. V poštev pridejo tudi knjižice Ljudske posojilnice v Celju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4174. (d) Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. -v og. omni izbiri - kupite poceni pn Preskeriu Sv Petra cesta 14. (1) Staro železo in druge kovine prodate najbolje v železnini Fr. ' Stupica, Ljubljana, Gospo-j svetska 1. (k) Vsakovrstno kupuje po oaivišjib cenab CERNE, luvelir, Liub ana Wolfova ulica št. i. U« Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta št. 1. Sadno drevje visoko in pritlično, agres, ribiz, lepotično grmičevje, japonske dišeče potonke in vsakovrstne rastline -proda po izredno nizkih cenah radi opustitve vrta drevesnica Črnagoj, Vič. 1 Trgovci pozor! Orehova jedrca dobavlja najceneje Josip Šimičič, Nova Gradiška. Zahtevajte ponudbe. (1) Izredna eksistenca! Naprodaj z materialom in naročili izdelava dobro vpeljanega kozmetičnega predmeta za dravsko banovino. Potrebno 10.009 Din. Strokovno znanje nepotrebno. Cenj. ponudba pod 42 690 na Publicitas Zagreb. (1) Parna pekarna v sredini mesta Ljubljane, na najbolj prometni točki - se odda. Potrebna gotovina 125.000 Din. Pers-son, Ljubljana, pp. 307. Dražba trgovske hiše Dne 4. aprila 1936 ob 9 dop. bo pri sreskem sodišču v Kranju, soba št. 7, dražba trgovske hiše v Zg. Kokri, ki leži ob cesti, s pašnikom in vrtom, v kateri hiši se je do sedaj izvrševala majhna trgovina. - Najmanjši ponudek znaša 35.000 Din ter bi bilo možno kupnino v dogovoru z upniki plačali tudi s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Kranju. - Pojasnila daje pisarna dr. Igo Šilarja, odvetnika v Kranju. (o) Glavno skladišče za Jugoslavijo: HINKO MAYER I DRUG, parf. oddelek, ZAGREB. stopnlk za Maribor, event. za celo Štajersko, kakor tudi ostale večje kraje v Dravski banovini, se išče za Remirtgton pisalne stroje. Resni interesenti s stalnim sedežem naj pošljejo svoje ponudbe z referencami na tvrdko MATADOR, Zagreb, Ilica 5 Oktogon L. Ganghofer: 47 Stati Hubectiis Roman Tasilo je stopil za Anin stol, in ko je utihnila zadnja beseda pesmi in so izzveneli z njo akordi ko rahel dih, ji je položil roko na ramo. Pogledala je kvišku, »Tik In smehljaje se mu je stegnila roke nasproti. Poljubil jo je na svetlo se izpreminjaste lase. »Privedel sem ti gosta s seboj.« Ana se je ozrla proti vratom in prestrašeno skočila pokonci. Kiti je pogumno napravila korak naprej in začela jecljati: »Moj brat — šele danes sem — komaj vem. kako bi vam razodela veselje —In besede so ji pošle. Nekaj sekund je stala brez moči, s solzami v očeh. potem pa je nenadoma, "f smehu in joku stekla k Ani Hervvegh in jo objela. Ob isti uri je na Ilubertovem odpirala Gundi Kleesberg ena vrata za drugimi. »Kiti! Kiti!« Njen glas je odmeval po vsej hiši; prikazal se je samo Fric, ki na razburjena vprašanja tete Gundi ni vedel kaj odgovoriti. Ko je odkrila, da je iaginil tudi Tasilo s klobukom in palico, se je nekoliko pomirila, domnevajoč, da sta odšla brat in sestra nekaj poti vozu nasproti. Popoldne je prispel na Hubertovo Robertov sluga z dvejna jezdnima konjema, in proti šestim zvečer je pridrdral odprti lovski voz z obema bratoma po brestovem drevoredu. Vili, devetnajstleten praporščak, je bil |>o licu izrazito |>odoben svoji sestri, le postave je bil holj zajetne in po širokih ramenih je spominjal na očeta. Bil je vroče razgrel v veseli obraz, iz oči se mu je prešerno smejalo mlado življenje. Kratke brčice so štrlele ostro z gornje ustnice — poznalo se jim je, da jih goji in suče nestrpna roA kje je naša miška? In resnega gospoda doktorja tudi ne vidim?' Ni mu prišlo na um. da bi vprašal fvo očetu. Da sedi grof Kgge v lovski koči, ju bilo utnljivo samo ob sebi. Robert je stopil prvi 7. voza in prelcgnil noge, knkor da bi bil razjahal konja. S predpisano vljudnostjo je poljubil roko gospodični Kleesberg in komaj opazno pokimal služinčudi z.a pozdrav. Tel« Gundi je v skrbeh jecljala, ali nista Kiti in Tasilo srečala voza. Do konca pa ni prišla. Vili jo je burno vesel objel in ji emoknil na vsako lice poljub, kar je imelo za posledico bele ustnice pri njem iu dve rdeči lisi na obrazu tete Gundi. »No tetica. pa sva prišla! In pazite, kaker vam bom dvoril. Seveda samo za vajo Do poročnika ni več daleč in takrat moram biti trdno podkovan, tetica! Vaja naredi mojstra!': In spet jo je objel. Svarim vas. gospodična!« je segel vmes Robert, držeč med zobmi novo cigareto, in si jo je prižigal. »Fant ne zna v leh stvareh ločiti šale od resnice. Če zagleda le par kit — in te imate še menda? — pa znorik Obrnil se je proti svojemu slugi. »Ali sla konja dobro spravljena?« »Kakor ukazujete, gospod grof!« »Prepričati se hočem sami- Odšel je za slugo proli hlevu. Na licih gospodične Kleesberg je udarila rdečica skozi puder, tako se je razgnevila. S težavo je zbrala spet svojo zamajano dostojanstvo in ker je pravi zločinec njene ogorčenosti pobegnil, je nahod I a smejofega se praporščaka. »V dobrem, ljubi grof Vili. a pripomniti moram. da se mi zdijo take šale več ko neprimerne. Ako si včnsi vaš oče v svojem lodnasleni jopiču dovoli takšne burke, se spomnim na Kiti in zato molčim —« Toda tetka! Bodite vendar veseli!« Vili je skušal potolažiti njeno jezo in pobožati teto po licu. ■Jaz sem zelo vesela! Toda vse ima svoje meje. ljubi grof Vili Zato bi rada vas in vašega brata opomnila —« Gundi Kleesberg je umolknila, ker ji je Vili 7. dolgimi skoki pobegnil izpred nosa. Kiti! Mala. sladka miška! Tu si torej k Razprostrl je roke proti sestri, ki je prihajala s TasilOm po drevoredu. Kili mu je slpkla nasproti, objel jo je in jo poljubil s fantovsko nežnostjo ter jo zavihtel naokrog, da je za čas zgubila tla pod nožicnmi. Ko jo je izpustil, jo je čudeč se pogledal: »No, no, dragica! Kaj so napravili v teh 06mih dneh iz tebe? Zrak na Hubertovem dela čudeže! Poglej 110. kako ee je potegnila!.In oči, ki jih ima!« Kiti je globoko dihala in ne da hi odgovorila, se je ozrla po Tasilu, ki je počasi prihajal po drevoredu. Iz nje so govorili še vtisi zadnjih ur in oči so se ji sanjavo svetile. Ko je opazila, da Vili nič ne misli pozdraviti brata, mu je hlastno za-šepetala: »Ako me imaš rad, te prosim, bodi prijazen s Tasomk Vili se je zdrznil. »Prijazen? Zakaj pa ne? Ne vem, zakaj bi bil hladen z njim, če ni 011 t menoj!« »Tas ni hladen, najmanj proti svojim domačim. Povem ti. ker vem. Samo resen je. In da ga razumete, želi.« »No, zaradi menek Vili je stegnil roko in stopil proti bratu. »Dober večer, ljubi Tas! Zelo seir, vesel. Imenitno res, da smo spet tako lepo vsi skupaj. Celo Hubertovo gnezdo!« »Pozdravljen, ljubi Vili!« Tasilo je prijel brata za roko. »Veseli me, da si videti zdrav in upam, da se počutiš dobro!« »Brez skrbi! Sem že splaval spet pošteno na vrh.« »Ali si bil bolan?« je vprašala Kiti prestrašeno. Zmedel ee je nekoliko. »Ah, Bog varuj! Samo nedolžen prehlad, ni da bi govoril. Je že proč Veš, bilo je tako —« Začel ji je dopovedovati o nekem maršu v »groznem« vremenu in da je bi) malo nepreviden pri pijači. Pri tem je pritajil glaf in potegnil sestro od Tasila stran. Bil je po nepotrebnem oprezen. Tasilo je odvzel pismonoši, ki je prinesej večerno pošto, liste in pisma. Hitro je preletel naslove. Eden je bit napisan 7. okorno roko: Visoko Rojenemu dog torju grofu Dasilu Ekke-Senefeld.v Tasilo je pisavo menda poznal. »Počakajte za Irenotek.« je zaklical pismonoši. ki se je bil že nameril za odhod, in odprl pismo. Izdajatelj: Ivan Rakovec.