4. Številka Detevoc izhaja raaJi pete« i datumom oaslodujags dne. - Naročnina sa ouo teto K 20*—, ia pol lata K 10*—. na četrt tata K 5—. Poaaateaiia številka 40 ria. naročnina v inoseructro •urouaerao vab PoiUjatve na m eOoifitvo in upravmStvo Ljubljana, S«l *nbargova nllea It«« 6. U. nadatr. Telefon it 225 V Ljubljani dne 24. januarja 1920. VE teto Itokopisi ae ne vračajo. — inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 68 vinarja, pri žetit-kralni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat Za razne ( iz,aveild stane mm vratiča 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma ae ne sprejemajo. Pozdravljeni. V. nedeljo dne 25. januarja 1920 se v Ljubljani snidejo številni delegati enega izmed naših največjih gospodarskih podjetij ..Konsumnega društva za Ljubljano in okolico", kojega redni letni občni zbor se vrši ta dan. Iz malih nočetkov je vzra-stla velikopotezna stavba gospodarske organizacije našega proletarHata. Dele-gatje iz cele Slovenije pridejo skupaj, da pregledajo delo za minulo poslovno leto hi se posvetujejo o nadaljnjem delu, ki spada za bodočnost med najvažnejše panoge delavskega boja in emancipacije. Prodajalcu je imelo Konsumno društvo za Ljubljano in okolico do zaključka poslovnega leta, to je do 30. junija 1919 18 To število ie v za d« lem času naraslo 2e na 29. V rem trenutku se nahajajo prodajalne naše konsumne organizacije v Stški, na filincah, v Ljubljani-Vodniat, v Ljuhliaoi-Sodna ulica, v Ljubliani-Krakov-ski nasip, v Tržiču na Gorenjskem. Jese-nice-Savi na Gorenjskem. Jesenicah na Gorenjskem. Koroška Bela - Javornik, Kožna dolina (občina Vič), v Borovnici. Radovljici. Kranjski gori. Mojstrani, Celju. Šoštanju, Guštauju, Prevaljah, Mečicah, ^rni I. Crni II, Mariboru. Litiji. £t. Lovrencu na Pohorju. Kamniku. Pragerskem, Križah pr| Tržiču, Sv. Ani pri Tržiču in Gorjah nrf Bledu. Blaga se ie prodalo v poslovnem letu za K 8.422.374.87. za K 2.738.594.13 več kakor v prejšnjem poslovnem letu. Ves den. prom. sploh }e znašal K 24,953.391.90. Poslopja poseduje naša konsumna organizacij?, v Šiški, kjer se nahajajo tudi obsežna skladišča in v Tržiču. Poleg tega se bo gotovo izvršila potrebna fuzfta z gospodarskim društvom v Mariboru, kjer se istotako^ nahaja Veliko poslopje ..Delavski dom" Splošno konsumno društvo za Ljubljano in okolico sprejema tudi hranilne vloge, katerih Izkazuje koncem leta 1918'! 9 K 282.674.67. Uslužbencev je bilo koncem poslovnega leta uposlenib 115, katerim se ie na prejemkih izplačalo K 151680.43. Za uslužbence ima društvo uveden poseben penzijski sklad, ki znaša K 22.624.80. pen-zijski sklad lepo narašča in postane za uslužbence gotovo važnega pomena. Ra-zun tega se nabira v društvu za člane tudi bolniški sklad itd. Načelstvo in nadzorstvo bosta občnemu 'boru predložila primerne predloge za izpremembo pravil tako, da pride tudi na zunaj pravi izraz namenu v veljavo zlasti na že ustvarjeno nakupovalno družbo. Nai izide iz tega velepomembnega zborovanja ojačena zadružna misel, katera naj se Izraža v mogočni zgradbi ..Delavskih konsnmnfli zadrug za Slovenilo**. Zatorej šc enkrat pozdravljeni! Pogum velja. Nekaj časa že opažamo, da zastopnikom zveze industrijcev nenavadno raste pogum. Kako tudi ne. celo državna podjetja, kadar gre za urejevanje zlasti delavskih prejemkov, kličejo zvezo indu-strijcev na pomoč. Vpliv zveze industrij-cev se veča tudi radi tega. ker jo zlasti državni organi neprikrito favorizirajo. Zgodilo se je v zadnjem času celo, da si je ob neki priliki zastopnik zveze indu-strijcev pri obravnavi vpričo vladnih organov prisvojil pravico, ki mu nikakor ne gre. Namestu g. dvor.Cvetnika Pirnata. ki je bil kot predsed. edini za to poklican, je narekoval zapisnikarju vsebino dogovora zastopnik zveze industrijcev! AR naj to mar dokazuje, da tudi vladni organi klonijo svoj tilnik pred kapitalistično organizacijo? Mi vemo. da je potom narekovanja prav lahko mogoče dati pogodbi zmiscl. ki ne odgovarja inteneijam delavstva. Nimamo nič proti zvezi indu-strijcev kot taki, vendar pa najodločneje protestiramo proti temu, da bi se ob raznih prilikah tej organizaciji priznavale kakršnekoli predpravice, ker ima industrija m bankirstvo že danes t a'k o premoč v državi, da skoro absolutno odločuje in je ta premoč kamtalistov tudi kriva da ni mogoče urediti in sanirati razmere bodisi politično bodisi gospodarsko Ta premoč, ki je plod neracijonelne politike, je v veliki meri tudi vzrok bednim »tvHer^kim razmeram. Dejan/ nam treba. Bilo Je. če se ne motim, začetkom decembra 1919, ko so se vršila pri deželni vladi v Ljubljani pogalanja med zaupniki rudarjev trboveljske premogo-kopne družbe. Vodil Je pogajanja vladni zastopmk g. Andreika in primati 1e treha. da jih Je vodfl zel° nesrečno. Pravega rezultata ni bilo. Glavna vprašanja, za katera je rudarjem šlo. kakor na primer rešitev vprašanja nabavnih prispevkov, se sploh niso rešila. Zastopan je bil po s. dr. Lemežu tudi delavski oddelek pri sociialnem skrbstvu. Baš vprašanje nabavnih prispevkov le ?a rudarie eno izmed najvažnejših. Prilika za primeren zaslužek rudarjem ni dana. ker tudi trboveljska premogokopna družba, kakor se splošno sodi. baje potom svoje imrave vrši sabotažo. Obleka in obutev rostaja od dneva do dneva dražja, prišlo je že celo tako daleč, da številne družine ne morelo pošiljati v šolo svojih otrok, ker so otroci nagi. Deželna vlada vse to mirno deda m se ji prav nič ne mudi. dasi mora. ako ni popolnoma slena. uvideti, da postaja razmerje v revirjih čimdalje bolj kritično. Vrhu tega na neodgovorni elementi Še izrabljajo splošno gospodarsko krizo tako, da postala zmešnjava še večja. Kakor rečeno, vlada gleda v«e to križema rok in, uamesta da bi reševala take reči ob pravem času, se pripravlja ta vlada, ki danes sestoja iz enega samega moža, da zatre celo stremljenje s silo. Kako počasi se vse rešuje, dokazuje tudi sledeči slučaj: Ob priliki pogajanj, ki smo jih izpočetka navedli, se je tudi sklenilo, da ima delavski oddelek pri socijal-nem skrbstvu izdelati nekak Statut, v katerem naj bi bil orisdn delokrog po rudarjih izvoljenega odbora, kateri bi soupravljal rudniško skladišče živeža. Tedni potekajo, potekajo že skoro meseci, o Statutu na ni ne duha ne sluha. To navajamo le kot karakterizacijo počasnega tempa naših uradov. Menimo, da Je baš delavski oddelek zato tukaj, da ne le ščit!, ter varuje delavske interese teoretično, ampak da tudi praktično izvaja one naloge, za katere je poklican. Kriza v trboveljskih revirjih je zopet na vrhuncu. S. dr. Lemež se Je potom svoje socialistične šole v Trbovljah zelo prikupil, kajti pokazal se Je zelo spretnega v razlaganju sociializma. Pričako-jemo pa. da bo s. dr. Lemež sedaj, ko jo potreba nujna tucH šel v Trbovlje in pokazal praktično stran svojih zmožnosti. Rudarjem pa priporočamo pri vseh svojih ukrepih potrebno previdnost in opustitev: vsakega eksnerimem*>ania. Z gospodarskega torišča. Gospodarske neprilike, v katerih živimo. vedno naraščajoča draginja živežtt in drugim vsakdanjim potrebščinam, stanarini. kurjavi itd., vse to daje povod k neprestanim mezdnim gibanjem. Nikdar se ne more šteti delavstvu v zlo, če bratu svoje golo življenje. Sicer gospodje to-dustrijalci, njihova organizacija In drugi delodajalci prav radi dopovedujejo svetu« da povišavanje delavskih plač '■'ovzroča draginjo! Ta nazor je seveda popolnoma napačen, ker dejstva s svojo železno do-slednostlo postavljalo take trditve na glavo. Ne. da povzročajo primerne delavske plače draginjo, kajti čisto vseeno je, če plače ostanejo tudi stanovitne, draginja gre vseeno kvišku. Vzemimo n»-primer ta-le slučaj: kje. vprašamo, se ifi v zadnjem času, recimo v Ljubljani, povišala delavcem plača, a vendar se Je cena kruhu nezaslišano povišala. Črtrf hlebček kruha, ki je dosedaj veHal K 1.40 stane od 15. januarja 1.1. naprej K 2250, mala. komaj pol kilograma težka štruca kruha iz bele moke na se je podražila od K 2.40 na K 4 in tako gre ..veseio" naprej. Nastane sedaj vprašanje, kje nai delavec zase in za svojo družino vzame potrebno pokritje za večje izdatke, ki se jih od niega terja'. Ravno narobe je torej, delavec prihaja z zahtevo po povišanju plače naknadno. Šele tedai. ko Je brezvestno oderuštvo in brezmejni pohlep po dobička že vse podražil. Umestno bi bilo spričo teh dejstev, da gotovi krogi govore nekoliko previdneje in iščejo krivce tam« kjer $o, namreč v svojih lastnih vrstah. V BeJgrad. Sodrugi lxkSič. Pavlov ki. BraChnac bi drujti so v zadnjem času v »Rad »ičkih Novinah" začeli i*rotl meni odkrite kampanja Povod t* to ie tmenovanim so-drugom dalo vprašanje glede ujedinjenja strokovnih organizacij. Ni liin všeč moje tozadevno naziranje, katerega se pa upam ragovarlati pred celini svetom kc* je pošteno. Nimam prav nič proti temu če izlivajo svoj srd name. tinla način, katerega so se začeli posluževati. namreč tonii. dokazuje, da vest navedenih bel- . grajskih sourugov v ti stvari ni popolnoma čisla. Sodrugi Jaklič. Pavlovič i. L d. !e Izgovorite se. bodite pa uverieni. da Vajn odgovora oa Vaše napade ne ostanem dolžan. Pri lej priliki pa se bo tudi pokazalo kdn ravnil ocijaiistično. *li i*a, ki /.ugovarjam najčistejšo demokratičnost ali Vi, k: stojite na stališču najzoprnejšega diktatorstvo. Ivan Tok na. Lz strokovnih organiz cij. Prva redna skupščina Osrednjega d niš tv a tonah delavcev ta sorodnik strok t fttovenliL Po sklepu načelstvene seje z dne 15. januarja t. L sklicujemo prvo redno skupščino našega društva na dan 1. in 2. februarja 1'AA) v Ljubljano. D a • v o i red: 1. Poročilo načelstva; 2. poročilo tajništva; 3. poročilo blagajnika: 4. poročilo nadzorstva; 5. izpremernba pravil; 6. razgovor o ujedinjenju z ostalimi organizad-Jami lesnih delavcev v Jugoslavili; 7. volitve : a) načelstva, b) nadzorstva), c) razsodišča. Podružnice se pozivajo, da izvolijo delegate na skupščino Stroške delegacije nosi Osrednje društvo. Načelstvu Je po stvarnem razmotrivanlu, vpoštevajoč vse okoliščine odločilo, da imajo poslati podružnice svoje delegate po naslednji razdelitvi: Celje. Jurkloštcr in Mozirje skupaj enega delegata Sevnica enega Noče pri Mariboru. Slovenji Gra.lec In Vitanje skupaj enega. Loka pri Zuzmu enega. Strnišče pri Ptuju in Ptuj skupaj enega. Polzela enega Mislinje enega Sv. Lovrenc uad Mariborom enega. Železna Kapla. Slnča ves in Črna pri Prevaljah skupaj enega. Jezersko enega. Podrožca, Podgorje In Bistrica v Rožu skupaj enega. Tržič. Rudno, Oorje, in Jesenice skupaj dva delegata. Ljubljana štiri. Kočevje cnc*a Kamnik to Domžale skupaj enega. Borovnica enega Stari trg pri Rakeku enega. Zbelovo enega. Podružnice, id so dobile pismen poziv za Izvolitev delegatov ve napi ušaju. da tt volitve tako! izvrše. imena izvoljenih delegatov Je na priloženem sporočilu takoj javiti osrednjemu društvu. Delegate sc opozarja, da se točno udeleže zborovanja '-sak delega: «»ra imeti s seboj poverilnico podružničnega vodstva, kakor tudi svojo društveno izkaznico, brez nje se delegate ne ho tnnsrln priznati. Skupščina se ho pečata z zelo važnimi nalogami, zato opozarjamo podružnična vodstva, da o doposlanem predlogu načelstva Osrednlega društva raz-motrivajo. ter dajo svojim delegatom primerna navodila, da bo skupščina tem lažje izvršila svojo nalogo. V LiuMiani. 16. lan 1920. - Zore Viktor, predsednik. Srebrnič Andrej, tajnik. f>»te*Maea šn&hm kemičnih delavcev na Slovenskem eeemlja. Dne 11. januar j* 194) se je rrSfta izredna kfcupščina kemičnih delavcev v gostilni .Podobnik “ v Vodmatu pri Ljubljani, na kateri je bilo zastopanih 12 podružnic s 17 delegati. Strokovuo komisijo Je zastopal »udi Toka*. K prvi točki dnevnega red« to podali funkcionarji osrednjega odbora svoja poročila, katere le skupščina odobrila in vzela aa znanje. Iz poročil le razvidno, kako selo se ie razvila organizacija Kem. dcL v dobi enega leta. K drugi točki dnevnega reda: oje-dlnjenje strokovnih organizacij v Jugoslaviji, Je poročal sodr. Tokan. V svojem poročilu navaja, da Je treba najti platformo aa koji ho mogoče izvesti ujcdinjcnie vsega protatarijata v Jugoslaviji, ne da bi trpel razvoj strokovnih organizacij. Zavzema se za uje-dinjenje strokovnih organizacij na podlagi federalizma. Poročilo sodr. Tokana se vzame i odobravanjem na znanje K tretji točki: povišanje društvenih tedenskih prispevkov poroča sodr. Rejc. V svojem poročilu navaja, da Je treba na vsak način zvišati prispevke, ker uprava (shodi, tkkin iae iv druge) je vsak dan dražja, tore Je ob sedanjih nizkih prispevkih nemogoče, da bi se organizacija tako razvila, kakor bi bik) to potrebuo. K tej točki Je bilo stavljenih več w edkigov: pri glasovanju se je sprejel sledeči predlog sodr. Raozlngcrja (Zagorje) enoglasno: Za prvi razred naj bode tedenski prispevek 2 K, za drugi razred 1 K 60 vin., za tretji razred 1 K za stavkovni fond mesečno 1 K. I. razred na) velja za rokodelce, do katerega pa naj imajo tudi drugi člani pravico. Sodr. Rejc predlaga, da naj se s po-vi.*an|etn prispevkov obenem poviša tudi brezposelna podpora in sicer: tedensko od 13 K na 15 K za prvi razred, od 10 K na 12 K za drugi razred, od 6 K na 8 K ta tretji razred. Pravice do te podpore ostanejo i»u. Predlog »• sprejme. Nato se Je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so sledeči sodnici: Lipovi Pr, Hrm Rih.. Prontar Anton. Božič Alojzij. Levec Jos* Kaltene-ger Matija, Cof Janez, Pokovec Jos., Svoljšek Minka. Pibrovec Oašpar. Avhar Marija, vsi v Ljubljani, Ranzinger Al. (Zagorje). Vašek Anton (Britof). Cvetko Ivan (Zidanniost). Kne7 Matija (Hrastnik), Cvajnat 4nton (Medvode). Vse podružnice se opozarja, da stopijo sklepi izredne skupščine o povišanju prispevkov lu brezposelne podpore v veliavo dne 1. marca 1^20, in naj se po teh sklepih tudi ravnajo. L#* l e Občni zbor podružnice pekovskih delavcev v Ljubljani se le vršil dne 15 lanuaria v Llubllani in |e bil lako dobro obiskan. Odbor |e podal svoje poročilo In s. Berdajs blagajniško poročilo ter razvil program strokovnih organizacij V odbor to bili Izvoljeni; Mevušar Joško. predsednik: Gabrijelčič Josip, podpredsednik : Pretnar Alolzil. prvi blagajnik: Rozman Ivan. drugi blagalnlk: Omerzel Ivan. Urbar Jernftl I etnar Anton. odborniki. *«rca Simon. ?ahlak Janko. Prinčič Mihael. Zupančič Karl. Mirtič Anton. Kratohvll Karl. pregledniki. -Za božič Je nabralo pekovsko delavstvo »t j**am&iflU Hi K 50 h in se tem potom obdarovani toolo zahvaljujejo darovalcem. Občni zbor usnjarske poOnttatee e luaruirai pri Liti® se Ja vrla uim 17. L m, aa katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Obermajei Prane; namestnik: Hiršl Edmund: blagajnik1 Hlršl Edinund; zaupnika: Dolgorci** A^ Miril E.; pregledovalca: Dolgorepec A~ Obar* nialev Pr. Sodrug Tomc je « daljšem referatu dokazal in razložil moč strokovne organizacije. Odbor. Občni zbor usnjarske podružnice m Vrhniki se je vršil dne 18. lanuaria. aa katerem je bO Izvoljen na*lednH odbor: Predsednik: Zupančič Jernej: namestnik: Zalešar Ferdinand: blagajnik: L*. , skovc Franjo: namestnik: Dobrovolc Ivan; zapisnikar: Prek Franjo: namestnik: Novak Josip: nadzorstvo: Verbifi. Rampič; zaupniki: Dobrovolc Pošeie^ Molka. — Sodrug Novšak Je v daljšem govoru razložil potrebo in korist organizacije. Pristopilo je večje število članov« — Odbor. Zbelovo. Tu smo imeti dne 18. jan. t L društven shod, na katerem Je poročal sodr. Zore iz Ljubljane. Sli>«J je bil razmeroma dobro obiskan. Govornik sc Je pečal zlasti z razmerami, katera vladajo v »to-larni g. Nogi. Razmere so tam ca delavstvo nevzdržljive. Ravnatelj Spahner. M bi imel skrbeti, da se obrat vrši, se Je po* svetil raje osebnim kupčijam, ki mu v«fi ( nesejo. Njem« Je čisto Uuim. če tovanm no dela, vsaj a ima prav nobene skrbi <.a delavstvo. Tovarnar Notri pa rale hodi okrog, kakor pa da bi poskrbel za nemoten obrat Pravi, da nima potrebnih surovin, a svoj čas je prodal veliko množin« šelaka drugam, sedaj ga pa sam ninut delavci pa pohailki^elo brez *a*?t»*ka. Poskrbelo se bo, da se merodaifie kroge opozori na ta nedostatek Delavstva naloga pa Je, da se še tesneje oklene svoje organizacije. katera edina Je njih rešitev iz teh razmer. . h stavbinske stroke. Občni ztMir podiui-n* »lavhlnskfk delavcev v LJubllanl se |e vršil v nedeljo, dne 11. januarja 1920 oh 9. uri dopoldne v Mahrovi hiši. Načelnik s. Narobe pozdravi navzoče in otvori zboro* vanje, ier naznani dnevni red. Najprej prečita sodr. taniik zapisnik zadnjega zbora, proti kateremu ni ugovora Potem poroča o razmerju članov. Pristopilo Je 1193 članov, od teh jih j« izostalo 191, nekaj, ker ao bile delavnice razpuščene, nekaj lih J» presioptlo k drugim strokam, 3 so bili izključeni, trije so umrli. 363 pa lih Je zaostalo s prispevki, tako da odpade 5fi0 članov, sianje članov koncem decembra 11 Je torej CvU Ako bi bili pUčali »si člani, ki so pristopili doneske,^ bi bilo Ananci-lelno stanje driištva veliko boljše, ker bi znašali dohodki 6706 K več, to je svota. s katero bi se bilo daio še marsikaj napraviti. S. Nachtigal vzbuja dane. da storijo vsi svojo dolžnost, ter poživlja navzoče, da skrbijo, da se bodo stavbinski delavd Še bolj zanimali za društvo, ker le na ta način bo prišla organizacija do prave veljave in dosegla uspehe. Sodrug Tekavc poda blagalnKkn po* ročilo: Dohodkov le bilo v celem lete 23.732 K 80 v. od tega se je oddalo centrali 21.359 K 52 v, izdatki znašajo 1313 kron 52 v, ostane v blagalni koncem leta 1059 K 76 v. Blagalnlk pripomni, ia velja to poročilo le m podružnico, • skup- m* Im t« pmv&š»w skttp§0tai osrednjega društva. Porodk) se vname £ odobrenjeta aa znanje. S. Metelko pojmuje, da so se prej ca Sloveaskeui d e la v d stavbinske stroke malo brigal J za »druženje, k malo }ih je bilo. kateri so bili pri kakšnem društvu, seda), ko se jj ustanovila nova organizacij« pa bi tisti radi imeli razne pred,n avle«. Opozarja. da os sir.e biti razlik«, v« enako naj delujejo nato. da postane organizacija modna, ter da do* prinesemo, kar se Je zamudila Po posvetovanju komisije za volitev odbora So bili uvoljeni v odbor na predlog sodr. Bufolin« naslednji %&.: načelnik Metelka pndnačcinik Završnik, odborniki: Bufolin Josip. Gabrovec Johan, Grum, Cedilnik Jakob. Vrhovnik Pr, Novak Pr, Pogačar Ivan, Jereb Valentin, Dermastija Fr, Stare Pr, Naglič Mihael; pregledniki: Janežič Fr, Cedilnik Fr, Šefic Mihue . Vsi predlaganj ao bili soglasno izvoljeni. S. Nachtigal prečita in razloži pravila podružnice. Načrt nove pogodbe in tarife ta mezde prečita s. NachtigaL ki sa ga bo predložilo v novi sezoni podjetni komu Zbor vzame načrt z odobravanlem na znanje. Definitivno se bo rešila te zadeva po kongresu za ujedinjenje stavbin-skih delavcev v Jugoslaviji ki se vrli dn« 1&. januarja L L v Boe, Brodu, katerega se udeleži s. Nachtigal. Potem predlaga sodr. Bufolin. da se pošilja list »Delavec" vsem članom po pošti na dom. Sklene se tudi, da pristopi društvo Z vse. .i člani k nakupovalni zadrugi Naglaša se tudi potreba »Delavskega doma*"; zato bi bilo treha, da izvolijo Vse organizacije s konzumom vred odbor, kateri bi izvedel akcija da se preskrbi dom organizacijam. S. Nachtigal priporoča tudi. da bo treba zvišati prispevke za organizacija bar se bode zgodilo, ko se doseže zvišanje plač. S. Bokav predlaga, da se priredi t« predpust veselico » korist Jru-štva. Predlog se soglasno sprejme ter se prepusti odboru, da vse potrebno uredi. Priglasi se k besedi s. Leben Fr. in pove, da je bil od stavbenika Acceto od-, puščen brez odpovedi, ker je z drugimi delavci tam govoril o tem, da se bo moralo zahtevati zaradi nastale draginje od podjetnikov povišanje plač. ker se s sedanjimi plačami ne more živeti. Acceto je rekel, da je to hujskanje in zato ga je takoj odpustil (n brez odpovedi izplačal. dasi je delal pri tej tvrdki nad 14 let. Zbor je vzel to z ogorčenjem na znanje, sklenilo se Je, da mora organizacija nastopiti, da s* taka preganjanja preprečijo. Govoril je «* shodu twS s. 2orga M, o namenu organizacije. Delavstvo se tnora organizirati popolnoma samostojno. ako hoče doseči svoje človeške pravice. Organizacija P* w obstoji sam« v tem. da člani plačajo doneske, vse drugo pa napravi vodstvo, temveč je treba, da so vsi vsak trenotek pripravljeni nastopiti, ako se hoče kai doseči Organizacija se more razviti tako da vse delavstvo vpliva tudi na zakonodajo, da pridejo v vse zastope. zastopniki delavcev, ki zaetopajo Interese delovnega ljudstva, ter dosežejo zanj pravice. Domači pregled. Za volitve v občine in državni zbor se stranke pripravljalo z vso energijo. Tako so slovenske stranke napravile na Štajerskem In v Kočevlu nekako gospodarsko organizacijo ..W»rtschaftsver-band“. SWenske meščanske stranke na-tialap ob tal priliki, da Morale btd fte. go v meče ljudstvo v svojo politično arena Nam je znano, da je to ie politična limanica, ki ji morda nasedajo oezna-čaji. a delavstvo brez izjeme pa bo volilo in mora voliti socialistična ker meščanskim strankam ne more zaupati in dobro ve iz nedavne preteklosti, kak'1 nesramno so meščanske stranko že neštetokrat nastopale prod delavstvu. Elektrarno sta PaZ prevzame najbrž« v kratkem jugoslovanska družba. Pričela so se pogajanja. Ruše pri Mariboru. Dne 6. Januarja j« umri tu oaš sodrug Franc Kavčič v Od letu. Pokojnik je bil <26 let čUa naše organizacije. Umrl je za Jetiko, to strahovito »premllevalko našega delavskega stanu. — Pokojnik le bil zelo priljubljen, kar je pokazalo tudi zadnje spremstvo drugega feuit sodrug«. 'Ltrnvaijujeuio se vsein spremljevalcem na njegovi zadnji poti. 3odruga Kavčiča pa ohranimo v najboljšem spominu s tem. da se z vsem srcem posvetimo njegovemu za početemu delu, delu z« zmago naše stvari 1 Stavka tiskarjev v Zagrebu Je nastala v pondeljek dne 19. L m. Gre najbrže za izpor, ki utegne trajati dalje časa. Tudi slovensko delavstvo mora biti solidarno z del»v*rv«ai t* strok« ha ga podpirati Socialistični listi iziiajaja V Zagrebu je vlada razpustila »Zvezo državnih nameščencev*4, nekaj zaupnikov tc organizacije pa vrhutega zaprla. Ta pojav dobro označuje kura, ki se začenja uveljavljati Ali j* to o v er tura per-sekucij, šikaniranja in preganjanja? Ni-karte tako. kajti tako orožje je usodepol-no ne le za teptane temveč tudi za teptajoče. Na ministrstvo za prehrano v Bei-gradu prihajajo sedaj pošiljatve Iz Amerike sestoječe iz finih damskih plesnih čeveljčkov in drugih damskih luksusnih toaletnih predmetov, ki jih je bil naročil ivoječasno dr. Korošec ko je bil minister z« prehrano. To p« klerikalce seveda oe moti. da uganjajo sedaj najpodlejšo demagogijo. Tudi tobak se Je zopet podražil. Odslej stane navadni zavojček tobaka ui pipo 60 vin„ srednjefini ogrski tobak za pipe K 125, fini turški tobak za cigarete zavojček K 5.—, fini hercegovski K 4.—, srednjefini turški K 2.75, ogrski K 1.60. Cene cigaretam 80 odslej sledeče »Egiptovske" komad 52 vin., »Princeze** 44 vin» »Dame** 24 vin» »Sportke** 20 v„ »Ogrske" 8 vin. Pri vsem podraževanju je kadivo, zlasti pa cigarete, čim dalje slabše. Za delavce postan« cigareta kuratu nedosegljiv jeksua. Zahvala. Vsema osobju tovarn« g. Polaka, ki ml le v moji dolgotrajni bolezni priskočilo na pomoč z zneskom K 326.—, se tem potom najtopleje zahr* Uidem. — Prane Mihevc, Ljubljana. Svetovni preglocL Državnega dolga ima Italija 87 offl-fard lir, pred vojno pa je Imela 15 ta p * * sv/ev*~*-v * -*• •* vp srv n- * * Zdravnik blagajn* Oni mir* d* N*l. iituiavujv 1 MUSIH um ulravljaajt ati —M*i iurjaaiu ug h l » akt. bol tsl a« i. m m ■plodnno uliavijMjc Uh—1>01 > l«|UB H|L«. 1—» tMUtUMUMt tl nn« fratra •plašno 4dravij«mc 1 . a—«/«u udaru« o. it l—J •vntfti a* a * k liieii anilin cpioHuo zdravljenj« *—8 Iaf|a» *i C. V f.—5 Minuta trti 11 v»aui, ai pgupuujcgv MkSVttlKtO ppOioč, Mš HMIHjf tgiaaiti v pisarni bolniške blagajn«, d« se jim i*. stavi nakaznico z« Mlravuiks (bolniška rglasnico): brez te ordiuirajo zdravniki e v oujuih .lučaj to. Troskov ki nastanejo, .radar boleli či*d sam pozove druga zdravnike, ia ga ,„čijo, m- povrne Oot-oišvta blagajna. Od Olagajniškaga zdravnika izpolnjeni bomiski Usi sc mora takoj 'oddati v blagajniški pisurni Ob nedeljah ut prazniki o se ordimr« ie v nujnih slučajih Z« vstop v boiruco j« treba nakaznico. Zdravila se dobe v vseh l)ubtjaUakill lekarnah Boloiščnina se izplačuje v rak o soboto, če |e la dan praznik, ua dan prej od ti. zjutraj do i. popoldne, a pritožbami se je ubr.ičati do načelnika okraine bolniške huntama NačfiKtTO, „LJUD‘:VKA. TISKARNA44* deioiška družba v Ljubltan Ljubljana, Januar 1920. VsbSI© na suhskrlpcllo delnic! Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z odlokom z dne 2. januarja 1920, št. 9172, dalo začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe »Ljudska tiskarna* v Ljubljani. Namen družbe je zlasti, da ustanovi lastno tiskarno, potem da nakupuje ter upravlja tudi druga tiskarska podjetja in, pridobiva obrtne pravice za tiskarski, litografski, knjigotrški in knjigo-veški obrt Osnovna glavnica družbe znaša 1,000.000 kron, in je razdeljena v 5000 delnic po 200 kron, ki se glase na ime in bo radi kontinuitete delniški družbi pridržana pravica, da vsak prehod njenih delnic iz ene roke v drugo odobri. Demice se imitirajo po kurzu 200 kron komad in za vsak komad 5 kron več, da bodo tako ustanovni stroški kriti. Na subskribinme delnice odpadajočo glavnico bo na poziv pripravljalnega odbora plačati v gotovini pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani. Dodelitev delnic si pridrži pripravljalni odbor. Subskripcijske pole so na razpolago pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani. Sub-skripcija se zaključi 15. februarja 1920 ob 12. uri opoldne. Pripravljalni odbor.