NAJSTAREJŠI NAČRT LJUBLJANE Kranjska je bila od nekdaj ne le zanimiva, ampak tudi zelo važna dežela in glavno mesto Ljubljana je imelo ponovno odločilno vlogo, ne samo za deželno, temveč za svetovno zgodovino. Pa vzemimo bajno dobo Argonavtov, ali vojno Drusa Germanika pa do ljubljanskega kongresa, vedno in vedno se dviga ta dežela, četudi le za kratek čas, iz zgodovinske teme. In tej njeni važnosti se ima zahvaliti tudi najstarejši, do sedaj znani in točno ter strokovno risani načrt. Kaj je bil povod, da so delali te risbe? Na iztoku ob Ogr ski deželi, na Erdeljskem, so se vršile nad sto let trajajoče homatije za knežji (vojvodski) prestol Er- deljske. Začele so se 1. 1526., ko je nastopil vojvoda Ivan Zapolva zoper cesarja Ferdinanda kot protikralj za Ogrsko. Ker je bil sam prešibek, je poklical sul- tana Suleimana na pomoč ter na ta način res zavzel večji del Ogrske 1. 1529. — Njegovi nasledniki so imeli vsi bolj ali manj težavno stališče, ker so na eni strani erdeljski stanovi volili kneza po svoji volji, na drugi pa so se Turki vmešavali in postavljali erdelj- ske kneze, ki so bili njim všečni, a na tretji strani so ravnali knezi sem pa tam zelo samovoljno s plem stvom in stanovi, da so bili tudi v lastni deželi oso vraženi in niso varno sedeli na prestolu. Tako je pla čal Gabriel Bathorv svoje ravnanje z življenjem leta 1613. Naslednik mu je bil Gabriel Bethlen, ki je pa umrl že 1. 1626. Izposloval je pa pred smrtjo izvolitev svoje soproge Katarine Brandenburške za naslednico, a za soupravitelja Erdeljske svojega nečaka Štefana Bethlena. Katarina je pa morala odložiti vladanje, KRONIKA 161 J O S. M A N T U A N I ker je vladala po svojem odlikovancu Csakvju in ker je dalje vzbudila sumnjo, da je prestopila h katoliški veri. Razmerje med njo in Bethlenom je bilo skrajno slabo. Na njeno mesto je bil izvoljen 1. 1631. Jurij Rakoczv I. Ta se je pa 1. 1644. zvezal s Francijo in švedijo zoper cesarja, ki je od njega odkupil mir s tem, da mu je prepustil velike dele dežele. L. 1648. mu je sledil na erdeljskem prestolu sin Jurij Rako czv II., ki se je moral boriti zoper razne tekmece, med katerimi je bil tudi Ahacij Barcsai. Te tekmece so deloma podpirali Turki. Prišlo je do vojne in Ra koczv II. je bil poražen pri Klužu (Kolosvar) in po tem umrl 9. junija 1660. leta na dobljenih ranah. Odnošaji so bili torej skrajno slabi na Erdeljskem in Turki so imeli vedno več vpliva v deželi in na Ogr skem. Ni čuda, da so na Dunaju s skrbjo zasledovali ta razvoj. A cesar je pogrešal pripomočkov: niti vo jakov ni imel, niti denarja. Razen tega je svarilo Leo polda I. pred vojno s Turki še dejstvo, da so mesta južnih pokrajin, posebno slovanskih dežel, premalo utrjena in bi turške čete šle skoraj brez ovire na zapad, kamor bi se zljubilo osmanskim vojskovodjem. Turki so imeli naokoli že itak vrsto pašalikov, vse na osvojeni zemlji. Prodrli so bili v Moldavijo in preko Črnovcev do Dnjestra, Vlaška in Bulgarska sta bila v njihovih rokah. Srbijo, Bosno s Hercegovino, večinoma tudi Ogrsko, velik del Slavonije in Hrvaške so imeli v oblasti, ki je segala na zapadu do izliva Kolpe v Savo, Mure v Dravo in Vaga v Donavo; a ob levem bregu Vaga še okoli 250 km dalje proti severu. Kneževina Erdeljska ni bila sicer njihova, a je stala močno pod njihovim vplivom. Najbližji paša na za padu je stoloval v Budi, tako nekako pred vrati du najskega obzidja. Cesar, oz. njegovi svetovalci in uradi so morali mi sliti na odpomoč, ako niso hoteli prepustiti Turku avstrijskega ozemlja. Predsednik dvornega vojnega sveta je bil tedaj knez Vaclav Lobkovic, mož, ki je — vsaj glede življenjskega naziranja — simpatiziral s Francozi. Obrnil se je torej na »porensko zvezo« (Confederation du Rhin), ustanovljeno 1. 1658. zoper cesarja Leopolda L, ker je bila ta od turške strani prav tako ogrožena, kakor dedne avstrijske dežele. A 1 Mimogrede omenjam, da je deželnoknežji inženir in stavbenik Sallustio Peruzzi potoval že 1. 1570. po teh kra jih, da prouči obmejne utrdbe. — Prim. Dr. H. Pircheg- ger v: Sudsteiermark. Herausgegeb. von F. Hausmann. Graz, 1925. Str. 372. 2 Martin Stier je bil rojen 1. 1630. Služil je sprva v četi avstrijske vojske, 1. 1651. je pa prestopil k tehniški stroki kot inženir. L. 1654. je risal samostojno utrdbe mesta Heba (ČSR); nato so ga poslali pregledovat notranje- avstrijske pokrajine; 1. 1658. je prejel za to delo 200 gld. odpravnine. L. 1660. je deloval na Dunaju, 1662. 1. postal višji inženir, a 1. 1668. 1. je proučaval utrdbe mesta Prage. Umrl je 1. 1669. na Dunaju. — Prim. D. E. Nischer, Oster- reichische Kartographen. \Vien, 1925, str. 25 nsl. — Go spodu pisatelju te knjige dolgujem za ljubezniva poročila in pojasnila, ki mi jih je dal pismenim potom, najvda- nejšo zahvalo. 3 Rokopisi vojnega arhiva so bili svoj čas last vojnega maršala, kneza Raimunda Montecucullija, iz čigar zapu ščine so prišli v sedanje zbirke. To so: 1. Vierzig Zwey saubere Abrisse verschiedener Granz Festungen, Schlosser und Stadte in Hungarn« .. . (Označba: G I a 3.) — 2. Be- schreibungen und Abrisse verschiedener Granz Festun gen, Schlosser und Stadte in Croatien. Izvirni naslov se gospodje porenske zveze se niso preveč žurili s svo jimi odloki in Turki so izvršili svoj pohod na Erdelj- sko prej nego je prišla erdeljska pomoč. Položaj je bil kritičen. Z Dunaja so poslali že leta 1658. strokovno komisijo v južno-zapadne pokrajine;1 osobito štajerska, Kranjska, Hrvaška in Primorje so bile predmet njene posebne pozornosti. Proučevala je lego, utrdbe in medsebojne odnošaje mest ter stavila primerne predloge. Tej komisiji je načeloval ces. in ženir Martin Stier,2 ki je pismeno poročal cesarju o tem, kar je dognala komisija. — To poročilo je ob širen popis teh krajev, opremljen z zemljevidi, tlorisi mest in utrdb, deloma tudi s posameznimi prerezi. Največ teh njegovih del hrani na Dunaju Narodna (prej dvorna) knjižnica v peterih rokopisih, krasno opremljenih, ker so bili cesarju izročeni kot poklonilo M. Stiera. Nekaj del in študij hrani vojni arhiv na Dunaju3 in kopija enega rokopisa je tudi v Gradcu (8608). — Na tem mestu omenjam samo rokopise dunajske Narodne knjižnice, ker so najpopolnejši; o drugih morebiti pri drugi priliki. Prvi rokopis (Cod. 8332) vsebuje zemljevide vseh meja proti Turkom, od Jadrana do Erdeljske z vsemi gradišči, braniki in utrjenimi mesti; izgotovljen je bil 1661. leta. — Drugi (Cod. 8607) nudi 40 tlorisov mest, trgov, utrdb; tudi v tem imamo tloris Ljub ljane, Gradca ter ogrska, hrvaška in dalmatinska me sta. — Tretji rokopis, ki ponovno opisuje Ljubljano poleg drugih mest (Cod. 8608), je med temi rokopisi pač najvažnejši, in s tem se bomo nekoliko pobavili. — četrti rokopis (Cod. 8609) se bavi z mejami Ogr ske in z njo združenih dežel. Dodani so načrti in risbe utrdb, gradov in naselbin, to pa takih točk, ki so jih bili Turki v raznih dobah bodisi le oblegali, bodisi zavzeli. — Peti rokopis (Cod. 9225) podaja zemlje vide in tlorise z opisi in pojasnili. — Ti rokopisi niso neznani,4 pač pa jako malo uvaževani in še manj izrabljeni. Ker mi je v tejle beležki glavna točka najstarejši, točno in zanesljivo črtani tloris slovenske prestolnice iz 1. 1658., naj se pobavim pobliže s tretjim rokopisom (Cod. 8608), dasi to ne bo izčrpno. Besedilo podajam v diplomatično natančnem prepisu v izvirni skladnji glasi od začetka: »Abrisse iiber die VVindische, Petriani- sche vnnd Banatische Granitz Platze gegen den Turcki- schen Confinen ligent. ..« (Oznaka: G I a 3—1.) — 3. Be- schreibungen u. Abrisse verschiedener Grenz-Festungen, Schlosser und Stadte in Stevermark, Crain und Istrien. Izvirni naslov pa zveni: »AbriBe iiber die Ertzhertzogliche Residentz Statt Gratz, Nebenst denen gegen die Turckhi- schen Confinen gelegen Steirerischen Granitz Stiitten«, itd. — (Oznaka K VII b 1.) — Ker imajo rokopisi ali samo modernejše naslove (št. 1.), ali pa po dva, od ka terih je drugi izvirne oblike, je gotovo, da imamo pred seboj kopije Stierovih del v vojnem arhivu na Dunaju. — Razen rokopisnih del pa hrani isti arhiv tudi zemljevid, ki sestoja iz 12 listov in nosi naslov: »Landkarten des Konigreichs Ungarn und dennen andern angrantzenten Konigreichen, Fiirstenthumern und Landschafften« etc. Martin Stier, Kay. Ober Ingen. delineavit. — M. Lang sculpsit. Viennae. 1664.« — (Zemljevid je torej v baker rezan.) 4 Bavil se je z njimi že Chmel Jos. Handschriften der k. k. Hofbibliothek in VVien im Interesse der Geschichte, besonders der oesterreichischen, verzeichnet und excer- piert. — VVien, 1840- 1841. 2 zv. (Te rokopise obravnava v 1. zvezku, CXLIX, (XX.) 162 KRONIKA in Stierovem »pravopisu« z vsemi ncokretnostmi in pogreški. Rokopis ima troje naslovov. Prvi zveni — pisan je v gotici — tako: »AbriBe, vnnd Relationen Vber die Hertzogliche Residenz Statt Gratz, nebenB denen ge- gen den Tiirckhischen Cofinen gelegen Steuerischen Granitz Statten, wie sich solche anietzo befinden, vor eineB FeindeB gnvvalt, in etwaB verboBert, vnnd dann Realiter Konten Fortificirt werden, mit der clariiber formirten Landt Kartten, vnndt angehenckhter Tabe len, deB in Jeden Orth verhandenen geschiitzeB, Mu- nition, alB andern Zeugs Requifiten, auch waB Zu AuBstehung einer Drey Monatlichen Relagerung noch darinen Zuuerschaffen Vonnothen.« Ta naslov stoji na prvi strani 3. lista (fol. 3 a). Drugi naslov (fol. 31 a) stoji na čelu druge skupine. Prvih pet besed soglaša s prvim naslovom, potem pa nadaljuje: »VVindische, vnd Banatische Granitzen, wie sich solche anietzo befinden« itd., ostalo kakor v prvem naslovu, samo z malimi različki v pravopisu. Tretji naslov (fol. 61 a) velja hrvaškim in primor skim granicam ter utrdbam ob njih. Prvih pet besed soglaša z onimi v prvem naslovu in se nadaljuje: »Croatische vnnd Moer Granitzen, alB denen Camme- ralischen Statten«; vse ostalo kakor v prvem naslovu. Za topografijo južnega in srednjega Štajerja, za Kranjsko in Primorje, pa tudi za Hrvaško 17. stoletja je ta zvezek — kakor tudi vsi ostali Stierovi rokopisi — velike važnosti. Samo v rokopisu Cod. 8608 se omenja 88 točk: mest, vasi, gradov, utrdb, pristanišč; poleg teh pa tudi že podrte naselbine, gradove, samo stane, vasi, utrdbe in stražišča (»Tschartacken«), do loča njihovo lego in navaja razdalje posameznih točk v italijanskih in nemških miljah. Tem potom bo do ločiti marsikako selišče, ki se omenja v starejših spi sih, a ga ni več, ker je bilo podrto za turških bojev in pohodov. Na tem mestu se žal ne morem za enkrat podrobneje baviti s posameznostmi vsebine, ker je moj smoter samo ta, da opozorim na te važne roko pise in da priobčim tlorise tiste Ljubljane, ki jo je videl še Valvasor in ki je nudila še staro vnanjost deloma 15., deloma pa 16. in 17. stoletja. Glavna stvar so seveda risbe, ki nam podajajo obliko mesta, velikost, utrdbe, trge, ceste in ulice; ne ozirajo pa se na male presledke med posameznimi hišami (kapniške žlebe), kakršnih nahajamo še da nes več; služili so tudi za silo kot prehodi. Poleg risb pojasnjuje opis stanje mesta — seve v prvi vrsti z vojaškega vidika. — O Ljubljani piše cesarski inženir Stier (Cod. 8608, str. 144 nsl.): »Re- lation vnndt Bericht vber die Stadtt vnndt daB SchloB Labach, Wie sich EineB vnndt AnderB anietzt befin- dett, vnndt mehrerB verbessert werden khonnte. 1. Erstlichen Ist Solche von den FlueB Laubach, So mitten durch die Stadt flieBen Thuett, in Zwey Thaill gethaillet, von welchem daB kleine Theill, so in gestalt einer Ablangen fiehrung vnndt gantz in der Ebne lieget, mitt einer nicht gar Zue starkhen Mau- ren Vmbfangen, An dem Einem Eckh gegen den Cappucinern ist solches mit einem Bollvverckh Ver- sehen An dem andern aber hat es einen Rundten Thurn Vnndt ob\vollen noch Zwey kleine Thiirne dar- zwischen stehen, so haben noch die Cortinen wegen Ihrer kleine eine schlechte Bestreichung daraus, das andere vnndt groste Thaill Betreffendt, Liegt solches Lengst dem flues, auch in der Eben, Vnndt ist linck- her Handt mitt einer Mauren vor der Bruckhen A. im ersten AbrieB BiB an den Rundten Thurn B. Be- schloBen, Von dannen Ziehen sich die Mauren die hohe hinauff BiB an das schloB, Rechter Handt Von Bemelter Bruckhen den flus hinauff ist anders keine Vervvahrung, als die Mauren der HaiiBer, So BiB an den groBen Rundten Thurn C. gehen. Von dar aber erstreckhett sich ferners die Mauren, so von gutter starckhe den Berg hinauff BiB an den Thuern D. 2. DaB SchloB Betreffendt, So ligt solches auf Ei nem ablanglichen Berg, der gantz frey Von den an dern Abgesondert ist, Von Zimblichen gutten Mauren, Vnndt Thurnen, deren Theils Rundt, Theils Vier- eckhicht nach der alten Manier aufferbauet, Wie es dann aus dem grundtrieB mehrers Zue ersehen ist, Die Eine seiten gegen das Landt ist mit einer Mauren vnndt zweyen Thiirn E. vnndt F. verwahret, Vnndt an den groBen Thurn D. angeschloBen Vor Welchem ein Werckh mit Lit. G. gezaichnet doch gantz auBer Defension, Vnndt mehr Zum schadten als Nutzen stehet, auch daran Bey H. vnndt J. Zwey stuckh der Mauren eingangen. DieBe Stadt ligt zwar weith genug Von den Gra nitzen in dem Landte, das sie also keiner solchen groBen gefahr, als die andern Vnterworffen ist, Wei- len aber sonsten in dem gantzen Landte kein anderer haltbahrer Pošto Vorhandten, dann dieBer, Worinnen sich das Landtuolckh Bey einer feindtes gefahr re- tiriren vnndt das ihrige in saluo Bringen khonnen, Als \vurdte nicht Vntauglichen fallen, Wann mann denselben in BeBere Defension setzen Thette, Wel- ches auch auf nachfolgendte vveiBe ins vverckh zu richten \vehre. AlB Erstlichen khonte das Hornwerckh im ander- ten AbrieB mit Lit. K. gezaichnet deBen Eine Lini Bey dem Thurn F. angefangen vnndt Vollendts an- derseiths der Maur Bey L. angeschloBen, gemacht vverdten, da dann Von dem alten VVerckh G. die Eine Lini M. gutten Thails an statt der Cortinen Zue Nu- zen khame, Voraus aber des Reuelin N. legen vnndt einen graben mit der Strada coperta fiihren, vvormit das alte vverckh G. als ein Canallier daran stehen Verbliebe. DieBes vvehre mit Mauervverckh aufzu- fiihren vnnd wurde in sich halten 1400 geuierte Claf- tern, deBen eine Zue 12 fl iiberschlagen Tregt an geldt 16.800 fl aus. Nach Verfertigung deBen khonte mann die andere seithen, gegen das Landt mitt Zwey im Anderten AbriB mit Lit. O. vnndt P. gezaichnet als ein gantzes Vnndt halbes Bollvverckh Von Erden, auffiihren Vnndt in die Vervvahrung Bringen. 3. Weillen Bey dem schloB vvegen der hohen Mau ren khein standt vorhandten, daB geschitz darauf Zue gebrauchen, als vvehre das vverckh in solcher Form Von dem Letzten mit P. notiert Zue Conti- nuiren, Wie es der Ander AbrieB mit Lit. Q. Zeiget, Voruon Zvvar die Zwey Bollvverckhs Puncten R. vnndt S. etvvas tieff in den Abhang des Bergs fallen, vnndt Von Erden aufgefuhret mieBen vverden, So \vurde sehr Thiienlichen fallen, wann mann den Ab hang des Voraus ligenden Berges gleich es die Punc- tierte mit gelb Vnterstrichene Lini im Profili Zeiget, abtruge das Erdtreich durch Karn, so von einem Pferdt gezogen vverden, in das schlos einfuhrte vnndt darmitt die Beyde Bemelte Bolhverckh anschitten, 163 KRONIKA Tloris tedanje Ljubljane Vnndt wehre nachmals der Berg desto BeBer aus dem Hornwerckh vnndt Vorligenden Rauellin Zue Be- streichen, Wie auch einem feindt darmitt die gele- genheit Benehmen, das Er an selbigen Orth keine Baterien setzen khonte. DieBe Hohe ist vor dieliem mit Zwey runden schantzen, vvie es im ersten abrieB zu sehen verwahrt worden. Auf soiche weis wehre das schloB in eine Bestandige vnndt gutte Defension gebracht. 4. DieBes Thaill der Stadt Betreffendt ist solches mit den ietzt stehenden Thiirmen vnndt Mauren ge- niigsamb verwahrt. Absonderlichen aber vviirde die Verstarckung mehrers gegeben, wann mann das an- dere vnndt Kleinere Thaill mit den Zweyen gantzen vnndt ein halben Bollvverckh im Anderten AbrieB mit Lit. T. V. vnndt W. von Mauervverckh auffiihrte, vnndt die Flanquen an die Haubtmaur anschlieBe, auch das eine stuckh Cortin, so von X. Bis Z. auf eine Clafter hoch Beraiths gemacht Vollendts er- hochte, vnndt das negste Bollvverckh T. fuhrte Be- melte werckhe werden zuesamben, an Maurwerckh in sich halten, 2800 geuierte Claftern deren eine gleich Vorigen Zue 12 fl gerechnet, Tregt an geldt aus 33.600 fl. 5. Funfftens ist im ersten Abries mit der Punctier- ten vnndt gelb Vnterstrichenen Lini zue sehen, Wel- cher gestalten die Vorstandt einzuschlieBen, vnndt eine Retirada zur Zeit eines Befiirchtlichen einfalls des Tiirckhen Vor des meiste Landtuolckh zue ma- chen vnndt Zue gleich durch ihre Handt robath ins werckh zue setzen wehre, Vnndt khonte in deBen Graben die kleine Labach gefuhrt, vnndt die mehrere Versicherung dardurch gegeben vverdten. WaB das anietzt Befundliche geschiitz vnndt an- deren Zeiigs Requisiten Belanget, Wie auch was mann Bey einer Befiirchtlichen Belegerung weiters Vonnethen ist solches in die Tabellen gesetzt, die Be- notigte Besatzung in der Stadt vnndt auf dem Schlos vvirdt zue einer feindtes gefahr 1500 Mann zue fues vnndt 200 zue Pferdt erfordert.« To poročilo je bilo pisano 1. 1660. Ker je bilo po- klonjeno cesarju, ki je posetil Ljubljano osebno vprav v tem letu, je moralo biti skrbno urejeno, lepo pisano in risbe so morale biti točne. — Priprave so bile pa gotove prej, žal, da jih Stier ni datiral. Kakor sem že omenil zgoraj, so bile narejene te risbe v prvi vrsti z vojaških vidikov in fortifikato- ričnega stališča. Zato se je risar omejil samo na tak obseg, ki se je dal utrditi, opirajoč se na stare utrdbe. Vse, kar mu ni bilo moč izrabiti s tega vidika, je iz ločil. Zato pogrešamo oddaljenejših mestnih delov, ki so bili takrat pač samo odrastki pravega mesta, pri veski predmestij (n. pr. Krakovo, Trnovo, Glince, Vič, Šiška, Selo, Moste, Hradeckega vas) — izvzemši Sv. Petra predmestje, ki ga sicer pogrešamo, a razu mevamo izključitev, ako pogledamo tloris: utrdbe razširiti tako daleč ni bilo mogoče, ker ni bilo de lavcev, gradiva in denarja na razpolago. Obod onih mestnih delov, ki so prišli nekoliko pod varstvo utrdb, objemajo — ako govorimo moderno-termino- loško — nastopne ceste: Bleivveisova — Aleksan drova — Tvrševa do bosonogih avguštincev (po zneje deželne bolnice) — Sv. Petra cesta — Vidov- danska — Poljanska (do Lichtenthurničnega siro- tišča) — Cesta na grad — Karlovška — Vožarska — Gradaščica — Emonska — Rimska, ki se sklene z Bleivveisovo. Zanimivo je zasledovati, kako krčevito se drži v starem delu mesta porazdelba v prejšnjih dobah za snovanih komunikacij, osobito ulic, cest in drugih potov; mostov je pa imela Ljubljana 1. 1660. preko Ljubljanice samo troje: frančiškanskega, pod trančo (čevljarskega) in sv. Petra most; poslednji se ne vidi več na risbi. Preko Gradaščice je vodil en sam most: današnja »brv«, oz. zveza s krakovsko in trnovsko stranjo na mestu današnje brvi, dočim ni bilo še zve ze niti s krakovskim nasipom in trnovskim prista nom niti Emonske ceste s trnovsko stranjo. Zaradi lažega pregleda sem opremil na snimku št. I. posamezne ceste in trge z arabskimi številkami. V starih delih mesta je ostala do danes pretežna ve čina cest, ulic in trgov precej v isti smeri, kakor jih je narisal Stier. Nekatere ozke ulice so izginile, dve sta prišli na novo (Krojaška ulica in Resljeva ce sta). V nastopnih vrstah podajam številke, s katerimi so opremljene na snimku načrta ceste itd. in ob vsaki številki moderno ime zadevne komunikacije. 1. Karlovška c. 26. [Brezimna steza k 2. Florijanska u. »Svečarju«.] 3. Stari trg. 27. Vozna pot na grad. 4. Mestni trg, Pred 28. Na stolbi. škofijo. 29. Gradaščica. 5. Poljanska c. 30. Most (brv) preko 6. Streliška u. Gradaščice. 7. študentovska u. 31. Breg. 8. Šolska u. 32. Čevljarska u. 9. Medarska u. 33. Židovska u. 10. Je ni več. 34. Židovska steza. 11. Stritarjeva u. 35. Dvorski trg. 12. Ribja u. 36. Jurčičev trg. 13. Ključavničarska u. 36 a. Vegova u. 14. Pod trančo. 36 b. Kongresni trg. 15. Kleparska u. 37. Turjaški trg. 16. Vodna u. 38. Salendrova u. 17. Je ni več. 39. Križevniška u. 18. Stiska u. 40. Cojzova c. 19. Trubarjeva u. 41. Gosposka u. 20. Žabjak, Pred prulami. 42. Valvazorjev trg. 21. Rožna u. 43. Knežja u. 22. Hrenova u. 44. Gradišče. 23. Vožarski pot. 45. Šelenburgova u. 24. V rebri. 46. Rimska c. 25. Ulica na grad. 47. Hilšerjeva u. 164 KRONIKA 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. Sli. 57. 58. 59. 60. 61. 62. (i3. 64. 65. lili. Ii7. 68. Erjavčeva u. Igriška u. Gregorčičeva u. Bleivveisova c. Emonska c. Wolfova u. Marijin trg. Prešernova u. Aleksandrova c. Tyrševa c. Miklošičeva c. Frančiškanska u. Sv. Petra c. Kolodvorska u. Prečna u. Dalmatinova c. Tavčarjeva u. Vidovdanska c. Obrežna u. Za čreslom. Resljeva c. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 74 a 75. Znamenjska u. Strojarska u. Gosposvetska c. Je ni več. Krakovska u. Kladezna u. . Rečna u. Krakovski nasip. Cerkve, vkolikor jih je Stier I. II. III. IV. V. VI. VII. vrisal v ta načrt. Stolnica. Bivša frančiškanska. Sv. Jakob. Frančiškanska (bivša avguštinska). Kapucinska (bivša). Klarisinjska (bivša). Diskalceatska (bosih avguštincev, bivša). Cerkve, v kolikor jih je Stier vrisal v ta načrt: Ta Ljubljana je bila z ozirom na tedanje nazore nekoliko zavarovana ali utrjena — pa le polovičarsko. V obzidju je bil najstarejši del mesta, in tudi to ob zidje so postavili v raznih dobah. Okoli 1. 1658. je segalo obzidje nekako od Kopitarjeve ulice in pote kalo ob Ljubljanici navzgor do Pod tranče. Od tod so tvorila sklenjena hišna pročelja zaeno tudi obram- beno zidovje, nekako do današnje Trubarjeve ulice. Od tod dalje je bil pač spet sklenjen zid do »vodnega stolpa« ob vodnih vratih (C), a le kot zastenje malih hiš. Od tod je potekal del obzidja ob sedanjem Vo- žarskem potu preko Karlovških vrat in čez grajsko pobočje do čveterooglatega stolpa na grajskem pla- nišču. Drugi del zidu je šel z mestnega trga po po bočju hriba do grajskega obzidja (od tega zidu, ki je bil svoj čas v zvezi s prekopom, franc. tranehee, ima še danes ulica pred Hradeckega mostom ime: »Pod trančo«). Tretji del prečnega zidu je šel od današnje Kopitarjeve ulice (točka B v tlorisu) preko Kreko vega trga do grajskega obzidja. Grad sam je bil dobro zavarovan na vse plati. Ostali del mesta na desnem bregu Ljubljanice, proti barju, je bil pa brez vseh varnostnih odredb. — Na levem bregu je dobil samo manjši del hišnih skupin, onih, kjer je bivalo plem stvo in stari patricijat, obzidje, četudi ne bog ve kako Moderniziranje obstoječih utrdb Detajlna študija utrdb odporno. Ta del so oklepale te-le ceste in ulice: Breg in židovska ulica (od iztočnega vogla Cojzove ceste do dvorskega trga), od dvorskega trga do srede Kon gresnega trga, od todi v smeri Vegove ulice do zapad- nega vogala Cojzove ceste; ves ostali zapadni del na levem bregu Ljubljanice ni bil zavarovan z obzidjem. — Tukaj je zastavil M. Stier ter zamislil utrdbe tudi za ta nezavarovani del mesta na levem bregu Ljub ljanice, tako da bi bili vključeni vsi deli mesta, od Gradaščice na jugu pa do Tavčarjeve ulice na severu, od Ljubljanice na vzhodu do Bleiweisove ceste na za- padu. To je vnesel v tloris s pikčasto črto. Te utrdbe si je mislil večinoma kot prstene nasipe z naperki, ki naj bi jih zgradili s pomočjo kmečkih tlačanov. — Teh utrdb naše mesto ni dobilo nikdar. V drugi risbi kaže Stier, kako si misli moderni ziranje obstoječih utrdb. Na desnem bregu Ljublja nice, v odseku: vodna vrata — Karlovška cesta po stavi na sredo močan pomol (bastion) in ojači nasip (kurtino) in pomol s pobočjem. To imenuje izrecno »Neueswerk«. Slično predlaga za prečno utrdbo na grajskem planišču: nasip se ojači in mu doda na stavek (fleche). — Na levem bregu Ljubljanice pusti stare utrdbe, a jih ojači z pobočnimi nasipi. Na štirih mestih (pri črkah N, T, V in W) pa projektira po mole z lunetami (N, V, W) in na sredi kurtine z bastionom (T). V svrho večjega odpora naj se obda utrdba z rovom, vanj pa naj se napelje »mala Ljub ljanica«, t. j. Gradaščica. Vidimo torej, da je veljala prva pomoč in pozornost tudi v oni splošni nevar nosti, ogrožajoči vse dežele in plasti, v prvi vrsti pri vilegiranim stanovom. Tudi ta načrt so položili — mislim tako v Ljubljani, kakor tudi na Dunaju — ad aeta, to tem prej, ker splošnega napada od strani Turkov ni bilo več. Zadnja risba v Stierovem rokopisu, ki se peča z Ljubljano, je detajlna študija utrdb, v kolikor so obstajale 1. 1658. Te risbe ni delal Stier lastnoročno, ampak drug risar iz italijanske šole. Skica se ni po srečila in je v merilih in orientaciji pogrešna. To je moral nekdo pozneje dodati Stierovemu poročilu. — A kdo? Težavno vprašanje. Znabiti — in to izrekam z vso rezervo — se je vtikal v to zadevo njegov tek mec, polkovnik Priami, ki je bil s Stierom nekaj KRONIKA 165 navzkriž. Dolžil ga je 1. 1668., da je posnel »Dissegno der Fortification von Prag« po njegovih risbah. A če sodimo po dejstvih, ta obdolžitev ni mogla biti točna; kajti meseca julija istega leta so Stieru naro čili v drugo, da naj pregleda utrdbe v Pragi in naj popravi pogreške v načrtih; to bi ne bilo mogoče, ako bi bil zakrivil plagiat in bi se mu bilo to dokazalo: pri vojaštvu je bil ta postopek mogoč. Dasi je ta risba od tuje roke pogrešna, ima pa vendar tudi to dobro stran, da nam kaže stanje mestnega obzidja ob Ljubljanici od Pod tranče do Vožarskega pota jasneje, nego Stierova risba. Tu vidimo jasno presledek, za čenši takoj za trančo pa do Trubarjeve ulice, a od tod do vodnega stolpa zopet obzidje. — Utrjeni ma siv na levem bregu Ljubljanice: Breg, židovska ulica, Dvorski trg, Kongresni trg do srede, Vegova ulica in Cojzova cesta je v risbi tuje roke zelo zverižen: do- čim imamo v risbi št. III. jugozapadni kot s 53°, a severozapadni s 111", ima pri Stieru — pravilno — jugozapadni kot 80 °, severozapadni kot s 53 °. Prav tako je razmerje posameznih ulic sila diskrepantno na risbi št. III., kar je seveda upoštevati. Opozarjam dalje na gorostasnosti, kakršne so n. pr. študentov- ska ulica, Reber, Ulica na grad in obris grajskega hri ba na omenjeni risbi; to opominja, da je treba gledati pri starih risbah vselej kritičnih oči in ne vsega spre jemati za veljavno, kar nam pride v roke in osobito ne izvajati iz pogrešnih risb dalekosežnih posledic in trditev. — S tem sem opozoril na te rokopise, ki so važni za našo zgodovinsko topografijo. O drugih podam po zneje morebiti še podobne beležke. 166 KRONIKA