Štev. 49. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 5. december 1926 Leto XIII Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko Štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pá Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25%. i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1 -50 D., v»Poslanom«2*50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5%, do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo' Volitve v oblastne 25. toga meseca je bila ob-javlena kraleska zapovid, s šterov se razpišüjejo volitve v oblastne skupščine na den 23. januara 1927. Volitve se bodo vršile v celoj državi. Novoizvolje-na skupščina mora priti na prvo sejo eden mesec po svojoj zvolitve to jé 23. februara. S pogledom na te volitvi je dr. Anton Korošec, voditeo Slov. ljüdske stranke, v šteroj je najvekši deo slovenskoga naroda, objavo sledeči Volilni program : Kda so leta 1921. zglasali vidovdansko ustavo, so tisti, .ki so meli te v rokaj oblast, tolažili ljüdi, da se centralizem omili s tem, da dobimo samoravnanje v okrajaj (prle jaraš) i v oblastej (prle varmegövr Pa komaj po ednom leti so objavili zakon od razdelitvi države na oblasti i zakon od okrajnoga i oblastnoga satnoravnanja. Potom smo pa morali čakati cela 4 leta i komaj zdaj proti konci 1. 1926 so razpisali volitvi za oblastne skupščine Navdüšenje za narodovo samoravnanje je téda ne bilo tak odkritosrčno, kak bi se moglo soditi po njihovi rečaj! Oblastvene samouprave kak so je v zakon spravili pred štirami letmi, radikali demokratje i samostojneži neso zadosta samostojne,* ar ober nji visi meč velki županov i ministrov, ne zadosta delazmožne, ar je njihova penezna plat ešče popunoma nevreje-na, niti so po svojem jedri zmožne, da zadolejo želam na-, roda, ar je krog njihovoga dela vozki i nezadosten. Za te falinge nosijo odgovornost stranke, Šterih zastopniki so je podpisali, to so radikali (samostalni) demokrati i samostojneži. Prle kak so razpisali letos volitvi, bi lehko te zakone popravili i zbogšali, nego za to neso meli smisla ne radikali ne radičevci ne samostojneži, ki sedijo na vladi. Slovenska ljüdska sranka je vsikdar zahtevala široko samoravnanje z obsežnim delokrogom, z močnimi peneznimi dohodki (ne da vse centralizem pod sebe skopa, Ur.) i z pokrajinami, štere po svoji življenjski potrebčinaj spadajo vküper. Zedinjena Slovenija, te stari sen naši politikov, ta neprestana zahteva Slovencov v vsej časaj je bio tüdi naš program. I lehko bi se obis-tinila, či nebi bilo nekaj slovenski politikov, ki so za skledo leče zamenjali haske slovenskoga naroda. Posledica je bila, da smo nazadüvali namesto napredüvali, da smo propadali namesto rasli i da smo poleg vrlin narodovi i skupščine. i poleg bogástva zemle začeli gladüvati. Odgovornost za prok-lestvo nosijo tisti, ki so zatajili svojo mater, kda bi jo morali zagovarjati i obdati z močjov i sloboščinov. Pa vseedno bo Šla Slovenska ljüdska stranka v Volilni boj za oblastvene skupščine. Šla s protestom proti zapostavlanji, Štero so zagrešili njeni nazvesti Sinovje, Šla tüdi z odločnov volov, da narodni protivnik^ ki ešče to majčkeno pravic, štere so v tom spačenom samoravnanji, ne porabijo v Š kodo slovenskoga naroda. Koga je dozdáj ne vodila v njegovom javnom deli nesebična ljübezen do ljüdstva, toga tüdi v samoupravnoj skupščini nede. Mi pa damo narodi i vsem njegovim stanom ka so v tej nezadostni samoupravaj sploj dati more ! Boja za vekšo samoupravo, za te ideal Slovenstva pa nikdar ne nihamo! Kelko je to po Zdajšnji zakonaj mogoče, Želemo i ščemo, da naj volitve se v oblastne Skupščine zvršijo kakti glasen i zmožen glas po življenja zmožnoj, samoupravnoj, zedinjenoj Sloveniji, štera naj slovenskomi narodi zagviša v toj državi nemoten obstanek i napredek i naj postane za naše brate izven naše meje živa i neprestana privlačna moč, da se ednokrát Zdrüžimo. Što je za te ideále, bo šo z nami! Kmeta, delavca, obrtnika trgovca, industríjca i uradnika pozavlemo v svoj krog! Vesnice várašje se nam naj pridrüžijo. Ljübezen do svojega slovenskoga naroda, skrb za njegovo bodočnost, to je naš Volilni program Ž Velemoč. Pred bojom je vso politiko v Evpropi Vodilo pet velesil, ali pet velemoč Velesil je držáva, štera lehko samostojno vodi politiko, drüge menše države, štere vodijo politiko samo s pomočjov drügi držav, se naslonijo na drügo državo, či Ščejo priti do reči v politiki med državami, se nemrejo imenüvati velesile. Med vsemi velesilami pa je, pravijo najvekša velemoč novinarstvo. Moč novinarstva obstoji v tom, da se v čüdovito hitrom časi širijo misli. Dnes se kaj važnoga zgodi i v par vöraj, je že to razširjeno po celom sveti. Telefon z nagloščov bliska nese od ednoga kraja sveta na drügoga človekove misli, štere tam čüdovito vküp-postavleni stroji (mašini) v naj- kračišem časi natiskajo, i pošta je nese v vsako gorsko vesnič-ko. I vsi, ki čtejo, srkajo v svojo düšo misli, štere so po novinaj natiskane. Velkoga pomena je naštampana reč i vnogo dobroga bi se lejko dosegnolo z dobrimi novina^. Vnogo hasnovitoga se ljüdstvo navči z dobri novin i dosta potrebnoga lehko zvedijo ljüdje. Zato pravijo, da, či bi prišeo sv. Paveo ešče ednok, na svet bi prej postao novinar. Dnesden je človekovo življenje na razločne načine prepleteno z življenjom i dejanjom drügi ljüdi. I vse to življenje je potrebno voditi. Vodstvo je pa dnesdén dano v roke ljüdstvi. Istina, da vsaki Človik ne zvršavle toga posla, nego si narod zabere svoje zastopnike, ki v njegovom imeni vodijo te medsebojne posle, jako je teda važno, koga si ljüdje zaberejo za svojega zastopnika i komi zavüpajo Vodstvo države. Nekda so vodili države ljüdje, šterim je rojstvo iz plemenitaške rodbine prineslo pravico, da so vodili državne posle, drügi državljani, posebno delavni stani, ki so delali z žüli svoji rok, pa so k tem poslom ne smeli nikaj praviti. Zdaj pa se je to vse spremenilo. Zato je pa potrebno, da ljüdstvo konči z vekšega zna, kak ta ali ova stranka dela za dobrobiti ljüdi, ar se ovači zna zgoditi, da oblast, voditi državo zroči takšim ljüdem, ki namesto dob-rin državljanov iščejo svoje osebne haske. Što ma kakše pravice, je mora znati tüdi prav porabiti. To dužnost, da Ijüdstvi kažejo ravnanje države v pravoj svetlobi i pomagajo ljüdem do spoznanja pravičnosti, morajo opravljati dobre nóvine. Se zna, da tüdi nasprotniki ne držijo naskriž roke. Tüdi oni se poslüžüjejo velemoč štampe. V lepo reč oblečejo svoje žmetne i kvarne navuke i je dajo ljüdem, da se ji oprimejo. Največ krivi navukov se je v novejšem časi razširilo ravno s pomočjov božni novin. Dva düha pa si stojita v vsakom pitanji nasproti, to je düh Kristusov i düh Satanov. Vsako človekovo dejanje, je spo-gledom na bože zapovidi ali dobro ali lagoje. Či je ne proti božim zapovedam, je dobro, či po njim nasprotüje pa je lagoje. Ravno takša so tüdi politična dejanja, zato so tüdi ta ali pa boži i cerkveni zapovedaj ali pa proti njim, ali inači povedano s Kristusom ali pa proti njemi. Toga düha pravičnosti so prinašale i ščejo v prišestno pri-našati tüdi »Novine. V svetlobi Kristušovi navukov bodo preso-jüvale politične dogodke i tak osvetlene prinašale našemi ljüdstvi. Predvsem bodo pa zagovar-jale pravice, našega domačega ljüdstva, zagovárjate njegove gospodarske pravice njegove pravice v šoH, v drüžabnom ^ pogledi. Zato pa morajo Novine priti v vsako hižo, v vsako drüžino. To apostolsko delo bodo. zvršavali okoli začetka novoga leta naši dobri Širitelje. Vaša ljübezen do dobroga bo vodila stopaje' širitelov, da ponüdijo vsakomi dobro čtenje. Ki pa nemajo prilike, da bi v dejanji širili dobre liste, naj pa molijo v te namen, naj molijo za blagoslov, da se bo dober Štamp kembole širio i z njim naj se širi bože kralestvo na zemli. IZ decembra se morajo vršiti občni zbori vsej kmečki zvez. Odborniki pripravite vse potrebno za občne zbore. Premislite, da si samo tisti more pribojüvati svoje pravice, šteri je organizi-rani v drűštvi. Eden sam žmetno kaj dosegne, Vnogi zdrüženi pa dosta lehko dosegnejo. Več od toga na drügoj strani l Podpirajte, »NOVINE!“ 2 NOVINE 5. december 1926. Kak se naj vršijo občni zbori krajevni kmečkih zvez. Važno za vsako drüštvo je, da redno i prav opravi svoje Znotrašnje zadeve. Najvažnejša med temi zadeva-mi pa je brezi dvojbe občni zbor, na šterom si kotrige zvolijo odbor, voditele društva. Odbori Kmečki zvez zapomlite si sledeče: Priprave. Občni zbor se mora po poslovnik zvršiti pred novim letom. Pozove ga ožji odbor, preglednikov i razsodišče. Poleg toga mora ožji odbor postaviti dnevni red za občni zbor. Občni zbor je sklepčen, či sta navzočih 2 tretjim članov, či ne, se občni zbor vrši pol vüre sledkar i te je sklepčen, či je navzoče desetina članov. Zbor vodi načelnik, či njega nega, podnačelnik. Kda je tajnik vse pripravo, otvori predsednik zbor, pogledne, Si je sklepčen i prečté dnevni red. Dnevni red. 1. Čtenje i Odobritev zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročila članov ožjega odbora. 3. Poročila preglednikov. 4. 'Predlogi i sklepi od tej poročil. 5. Volitvi načelnika, ožjega i širšega odbora, preglednikov i razsodišče. 6. Slučajnosti. • 1. Zapisnik vodi tajnik. V njem mora biti vse, ka se je na občnom zbori važnoga govorilo i sklenolo. Člani ožjega odbora morajo biti vpisani po imeni, ovi pa po broji. Glasovanje i izid volitev. 2. Člani ožjega odbora poročajo v tom redi : podnačelnik, tajnik, gospodar, nazadnje načelnik. Po vsakom poročili se mora od njega vršiti razgovor. Govoriti ma pravico vsaki Član, šteri je v tekočem leti plačao članarino, ali njemi je pa bila odpüščena. 3. Pregledniká poročata ali sta našla vse v redi. Nato predlagala, ali se naj da Staromi odbori ,absolatorij“ (Odpüst), či so dobro vodili zvezo »absolutorij z pohvalov«. 4. Predlogi morajo príti na razgovor, kda pa je razgovor dokončam, je da predsednik na glasovanje. Odloči vsikdar oadpo-lovična večina. Pravilno sprejeti predlogi so obvezni za vse Člane krajevne kmečke zveze. 5. Volitve se vršijo tajno z listeki. Inači se sme glasovoti samo, či v to privoli nad-polovična večina navzoči članov. Zvoljeni je, ki dobi nadpolovično večino. Pri ednakosti glasov kockajo, Či nihče nema nadpolovično glasov, se vršilo volitve med tistima, šteriva sta ji nájveč dobila. Zvoliti morajo: a) Načelnika, šteri zvezo zastopa na Odzvüna, v njoj pa ma najvišiše Vodstvo. b) Ožji odbor, v šterom so poleg načelnika ešče podnačelnik, tajnik i gospodar. Načelnik i podnačelnik naj bota starejšiva i poprek spoštüvanja moška, tajnik i gospodar pa mladi va i živiva. Tak se bo v zvezi drüžile modrost i razsodnost prviva dva, z mladimi močmi tajnika i preg-lednika. c) Širši odbor, ki obstoji z zaupnikov, šteri naj bodo iz vsake vesi po eden i ravnotak iz vsakoga stana, kmetje, delavci, obrtniki itd. d) Dva preglednikov e) Tri člane razsodišče. Volitve naj vsaka kmečka zveza zvrši, či le mogoče 12. dec., či ne, te pa do svetkov. V novom leti nas čakajo Važni posli, najmre oblastne volitve i najbrž tüdi občinske volitve. Tajnik naj pošle pred osmimi dnevi po občnom zbori na Tajništvo Slov. ljüdske stranke (M. Sobota) sledeče : 1. prepis zapisnika občnega zbora 2. novoizvoíjeni ožji i širši odbor, pregledniká i razsodišče s popu-nlmi naslovi (ime, priimek, poklic, bivališče, pošta). NEDELA. v adventi 2. Evangelij je Spisao sv. Mataj v U. poglávji od 2. do 20, vrste. Jezus je pravo : »Ite i povejte Iva- ni, ka ste čüli i videli: Slepi spregledalo, hromi hodijo, gobavi se oči§-čavlejo, glühi čüjejo, mrtvi goristanjii-jejo, i nevolam se evangelij oznanjüje. I bláženi, ki se ne spačijo nad menov.« Ivan Krstiteo je meo pri izrael-skom ljüdstvi velko spoštüvanje. Meo jn posebne milosti od Boga, on je bio določen!, da bo pripravlao pot Gospodovo. Ovo, jaz pošlern angela pred tnojim obrazom Te angeo je bio sv. Ivan Krstiteo. Njegovo spokorno življenje je melo velko moč dobroga zgleda, predge njegove so mele posebno moč, ar je Bog blagoslavlo njegove trüde. Glas njegov je šo od kraja v kraj i celo Farizeušje so poslali k njemi svoje odposlance pitat, či je on Me-šiaš, ali pa naj drügoga čakajo. Očivesno je, da so meli tüdi vučenci Ivana Krstitela do njega velko zavüpanje. Kda pa je on čüo, da je že Kristus začeo včiti ljüdi i je šo glas od njegovi čüdoviti delaj po celoj pokrajini, je šteo naj se njegovi vučenci pridrüžijo Kristusi. Poslao je k njemi, do se prí njem sami osvedo-Čijo, da je on oblllbleni Odkiipiteo, Sin boži. Dobili so tüdi dokaze zato, Kristus njim naračuna svoje čiideže i s tem njim pove, da je Bog, ar je človek kaj takšega nemogoči včiniti. Kristusovo Zazavanje na svoje čiidežo pa je ne podprlo vere samo pri vučenikaj sv. Ivana Krstitela, nego je očivesen dokaz božega sinovstva za večno. Kristus pravi, da naj to povejo, ka so videli, videli s svojim lastnim zdravim pogledom, da bo nevernikom i krivovercom ležej vervati v njegovo božanstvo, kda bodo čteli nespremenlive reči sv. pisma. GLASI— Slovenska Krajina. — Elektrika. Te dneve so prišli s postüvanjom soh, po šteri de nape-lana elektrika, do M. Sobote. Itaki za njimi pa že oapelavlejo bakrena (küf-rene) voža na debele porcelane. Po zatrditvi strokovnjakov, bo že pred svetki M. Sobota razsvetlena. — Lüdje na meseci ? Kak lepa je noč, gda mesec sveti ! Radi ga gledamo, či jemle gori ali doli. Oda je pun, vidimo nikše Čarne krpe na sredi. Edni pravijo, ka orač orje, drűgi ka se mesec na debelo smeje. Tűdi vučeni lüdje si terejo glave nad tem, kak je na meseci. Edni pravijo, ka so gori živa bitja kak na zemli, drügi pravijo ka ne. Nevemo zagvišno. Znamo pa to, ka loterija Martinišča ma ešče dosta srečk k odaji i ka vsaka košta sadio 5 din. — Velka Polana. Novi oltar Srca Mar. z reliefi sv. Donata i sv. Antona je že*naročeni pri kipari I. Sojči v Maribori i de že k vüzmi postavleni v cerkvi. Križna pot je tüdi r deli. Slika jo g. Tone Ceh, slikar v Ljutomeru. — Tüdi deklička Mar. drüžba si je že naročila zastavo. Dečki se zna neščejo i nesmijo zaostáti, zato že tüdi oni pobirajo dare za svojo zastavo. Ka de falilo, to pa bodo dali naši dobri Amerikanci. /Tak daroviti Amerikancov s staroga kraja, nega z lepa kak ravno okoli nas. Obljübili so nam tüdi, da bodo začeli pobirati na zvone. Tak dobra, smilena srca skrbijo, da de cerkev presv. Srca Jezušovoga v Vel. Polani vsikdar lepša i lepša, Bogi na diko i vsem dobrim Polanča-notn na veselje. — Prosimo vse tiste, ki so Odali celi blok“(knižico) srečna Martinišča naj nam peneze pa odrezke včasi pošlejo notrí. Najležej je s položnicov (čekom) štero smo njim poslali. Što ma več blokov, naj od odanih pošle peneze. Što je ešče ne odao celoga bloka, naj se poskrbi, ka spravi v pe-neneze kelko ma i tak vse, prek da. Srečk nam naj níšče ne nosi nazaj, ka jih itak dosta mamo. — Nogo si je potro. Kelencov Jožek z Bistrice je odišeo k sosidom vim, da bi se z decov Igrao. Deca so trli orehe, i kda je eden dečak šteo skočiti na oreh, da bi ga potro je spadno na nogo malomi Jožeki i njemi nogo prí koleni potro. — Projnlka so šteli vkrasti. Pri Casarovom Jürji v M. Soboti so meli preci prolnika, šteri se je tüdi nekšemi uzmoviči povido. Šteo ga je na vsaki način vkrasti. V noči proti 1. Romanje v Rim. .IVANiJERlČ. - Rim, Rim, se mi je izvilo s prs, kda sam po prvoj noči v Rimi stopo na vulico, štera je bila tiha i samot-na, samo prijetno Poletno zajtra jo je napunjava^. V ednom megnjenji sam se špoto na vse, ka smo se v zgodovini od Rima včili. Tak se mj je vidlo, da srečavlem oborožene ranške vojake, resne senatore, dosto-janstvene konzule; nato mantrnika, kak puni veselja i ljübezni idejo po mantrničko krono na morišče itd. Med tem sam prišeo na Petrov trg (plac). Večer sva si z g. Kleklom dognala, da bova v cerkvi sv. Petra mešfivala i se tam najdeva. Sv. Peter, kelkokrat sam sanjao od tebe, kda so mi ljuba mati včasi pripovedavali od tebe, ali pa dali kakšo knjigo, da sam šteo v romarski opisaj od tvoje lepote. I zdaj vse to pred menov i istini, samo ešče dosta lepše, v vekše nego sam si mislo. Düša se mi je napunila z radostjov, kda sam pogledao okoli po trgi. Stao sam ravno nasproti od cerkvi sv. Petra. Na prvi hip te prevzeme velikost zidin. Neveš ka bi prle ogledno, Čemi se načiidivao, cerkev, njena kupla, vatikanske palače, stebrovje na trgi, vse se ti sili i ponüvle. Pa Začnimo od kraja. Na obe stranej Petrovoga trga so v polkrogi postavlene kolonade, ali stebri, šteri se z ravnom, kamenov strehov pokriti. Tak se ti vidi, da te dve velkivi roki ščeta obinoti. Vsej stebrov vküper je 284 obseg ednoga po ednom je takši, da bi ga komaj trije ljüdje z rokami ošepili. Odzgora na robi kamene strehe stoji 166 stebrov razloči svetnikov. Od tű ti spadne najprle pogled na velki obelisk na sredi trga ki se zdigavle proti nebi. Obelisk je tenki steber z ednoga celoga kamna. Negda sveta je te kamen lepšao v Egiptomi Poganska svetišča, odnet ga je dao casar Caligula prepelali po morji v Rim. Til so ga postavili v Oajanusov cirkus, v šterom je vnogo krščenikov moralo pretrpeti mantrničko smrt. Sledkar, okoli 1600. leta so ga postavili na mesto, kde zdaj stoji. Na vrbi gor je napravleni križ i celi steber pomeni zmago križa i Kristusa nad poganskom. Na obe stranej stebra, sta dva stfidenca, šteri na' visiko v zrak meče-ta vodo. V zraki razpršene kaplice delajo pri sunci lepo božo dogo. Zdaj pa v cerkev mešüvat. Pred vhodom v cerkev so me taljanski bališje, ki na rokaj nosijo svoje blago, nájveč karte od Rima, okolivzeli i mi vsiljaval! svoje blago. Povem pa v Opomin vsakomi, ki de ešče kda hodo V Rimi, naj pazi, da radi trikrat telko cenijo kak namenijo dati i Či Človik ne pazi dobro, ga do sühoga pri penezaj okolbajo. Šo sam naravnoč v šegeštijo, ar sva nakanila po meši si ogledati cerkev. Tü radi podvorijo i so preci ljübeznivi. Mešüvao sam v levoj ladji pri oltari presv. Srca Jezusovogá. Kep predstavla prikazen prav. Srca sv. Margeti Mariji Alakok i je napravleni iz sami mali kamenčekov v najrazloč-nejšoj barvi (farbi). Ves čas romanja sam mešüvao za zadeve našega ljüdstva, predvsem svoje domače fare. Po meši sva si najprle ogledat grob sv. Petra. Na sredini cerkvi je oltar, ober šteroga je 28 m. visiki baldahin (streha na 4 stebra!). Preč oltarom vodijo stube k grobi svetnika. Pred dverami v grob je spomenik Pija VL Papa kleči i moli i kamen je tak Umetno zdelani, da se vidi, či ne gledaš^pazlivo, kak da bi se vüsta gibala. Okoli i okoli je ograja, pri šteroj gori do 50 posvetov. Ka Človik občüti na tom mesti, to se ne da popisati. Veselje, spoštüvanje do svétoga mesta ti napunjavle düšo i vso polnost düše se zlevle v gorečo molitev, za Mater-cerke, zá misijone, za spreobrnenje nevernikov za . . . za . . . Šla sva tüdi v kripto, kde se pride bliže k grobi sv. Petra. Pri grobnóm oltari je mešüvao eden dühovnik, romar. Bilo je preci ljüdi, posebno pa ji je dosta klečalo prí grobi papo Pija X., šteroga ščejo med svetnike prečteti ,ar se je na njegovo prošnjo Ža več čüd zgodilo. Težko sva se ločila od groba velkoga papo, ki je vživlao verko živlenje v Matericerkvi z priporačanjom pogostnoga sv. prečiščavanja. — Cerkev popišem prihodnjič, (Dalo) 5. december 1926. N O V I N E 3. dec. ga je püsto vö, da bi ga odegno. Pa najbrž ga je ne šteo bogati z lepa, zato je kušao s hüda. Vdaro ga je s nečim po križem, tak ka je prol-nik več ne mogeo iti. Se zna, da je to bilo za tovaja usodno.- Doma na domačem funduši bit biti, to tüdi najdebelejši i najbole nemaren pra si Ček nesmi prenesti, zate je na ves glas protestirao. To je pomagalo. Domači SO čüli, bežali v ograd i tam najšli, da se je brave po zadnji nogaj vlačile. Što je bio, tovaj se ešče ne ve. Domači so morali praščiča itaki bujti, da se nebi duže mantrao. — Poparo se je. V Petrovci je mali dečak po imeni Pilo Kálmán prišeo preblüzi k peči, kde je vrela voda. Po nepriliki si je s kropom tak poparo obraz,, da so ga morali spraviti v sobočko bolnico, kde njemi opekline začne lepo centi. Starišje, posebno matere, pazite na malo deco I — Katoliško prosvetno drűštvo so ustanovili 28. minoči mesec v Velkoj Polom. Namen društva je, mladino včiti za življenje potrebnoga znanja i jo vzgajati V krščanskom dühi v stanovitne i dobre značaj«. Mladina se veseli, da bo mela priliko se izobrazbi, itaki v začetki je pristo. pilo 43 članov. Se zna, da bo drüštvo tem ležej vzgajali dobre značaja, čj de melo potrebna sredstva. Zato prosimo knjige i podporo v penezaj. — Nesreča pri vožnji. Bagari Štefan z Kančovce so vozili pesek za zidanja, ar si ščejo, dati novo hišo zidati. Kda so pelali v dol, so zamüdili kola zavrčti. Voz poseka je vsikdar hitrej leto po klanje!, Stevan so šteli zadržati, da njim ne bi krav pobila. V toj naglošči ji je na tla vdarilo i so si roko v miški strli. Kravam je zogillilo do krvavoga zadnjejnoge — Lepi dar. Na gostüvanji Kocjan Imrija i Holcman Anika v Krogi se je zliceterala z dovoljenjom mladi hišni-kov edna torta na hasek zavoda za siromaške dijake, Martinišča v M. Soboti. Licitérali so Ratnik Štefan, starejšina i drüžbanje Svetec i Vukan. Odana je bila za 86 Din. 50 par. K tomi je ešče dodjao Holcman z M. Sobote 10 Din na srečo mladi va taiš-nika. Tak je prišlo Vsevküp 96 Din. 50 par. — Odlikovao je velki župan v našem kraji več vzorni žlvinorejcov. Velko ministrsko diplomo so dobilli Peter Solar i Štefan Bakan, oba z Nedelice, Štefan Kühar v Markišavci i Janez Krčmar v Križovci. — Pohvalna vel. župana so dobili v Brezi D. Lendava: Ivan Žerdin, Ignacij Ptičar, Pr. Soos, Matija Čeh, Štefan Horvat, beltinske i lendavsko veleposestvo; v srezi M. Sobota: Ignac Lapoša, Aleksander Prkič, Josip Cipot, Marija Voglar, Janez Pörš, Matija Banfi, Aleksander Varga, Fraoc Lipa! Rudolf Bac i občina Brezovica. — „Umetn!ško Prekmurje". Pred kratkim je izišla 7, številka .Dom i sveta" ; štera je za nas iz Slovenske Krajine jako zanimiva. Posvečena je najmre ta številka umetnim spomeni-kom Slov. Krajine. Vseučiliški profesor g. dr. France Štele, ki se je z vsov gorečnostjov poprijao, da preišče i da znanstveno obdela vse naše Umetnost« spomenike i ki v te natnen Prihaja k nam že vsako leto od osvobojenja, je za to Štev. Dom i sveta napisao preci obširen članek z naslovom »Umetniško Prekmurje« od umet- nosti spomenikov Slov. Krajine. Od Slovenske Krajine pravi pisateo, da je ne bogata v umetnosti spomenike] pa da se v tom pogledi prav vidno loči od ostale Slovenije, celo od sosedni Slov. Goric. Pove pa tüdi, da je Umetniška posest niedne druge pokrajine ne pretrpela telko nevarnosti i katastri kak prekmürska. Pravi pa tüdi, da naš kraj (hrani spomenike, mimo šteri nemro iti znanost brezbožno. Od stare farne cerkvi v Törnišči piše, da je spomenik telko važnosti, da mora ostati v nas stalen ponos, šteromi bi oskrba morala dati prijetnejše lice, kak je denéšnje, ar biser ostane biser, čeravno bi bio prav zamazani v smeta!. K članki, šteroga krasi 10 stik se pri priložnost! povrnemo, za dnes pa na njega samo opomenémo i izrekamo za njega pisateli iskreno zahvalo za ljübezen, štero posveča našoj zemlici. — Hranilnica in posojilnica v Cankovi naznanja, da uradüje v prišestno vsako nedelo po litanijaj in vsakši pondelek predpoldne s tem razločkom, da se pondelek ne da posojil, pač pa se lehko prinesejo hranilne vlage in se vplačajo intereši. Nadale se naznanja, da bodo seje načelstva (odbora) le vsako 1. i 3. nedelo v meseci, samo na tej sejaj se dovolijo posojila. Komaj par mesecev obstoji naša Hranilnica, pa že lehko pokaže visoko Samo hranili Vlog; to je znamenje, da majo ljüdje do nje veliko zavüpanje. Nešterni je zato ešče itak poslani gledajo in mislijo, da so doma v omari penezi bole na varnom. Tem Povemo, da namrejo nindri bole penez shraniti kak v železnoj blagajni naše hranilnice, štera jim da tüdi lepi 8°/o obresti in za štere peneze dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov. Cankovčar, tüdi v tom je potrebno vkfipdržanje, da podignemo še bole našo hranilnico i s tem v verstvenom pogledi tüdi našo farol NAČELSTVO. -— Martjanci. Vsikdar smo čütili od tistimao, kda so nam stare zvone odpelali, da nekaj menka v našem kraji. Menkala nam je mila pesem zvonov, štera z mirom i tolažbov napuni trüdno srce človekovo, kda se po trüdaj vsakdanešnjega živlenja v večernoj tihoti prekriži i moli: Ave Marija. Nekam žalostni smo bili, kda smo čüli od vsej strani v naše faro veseli glas zvonov. Želeli smo si tüdi mi, zato smo radi v te namen nekaj aldüvali. Ne nam je Žao, dika boža mora biti na prvom mesti. Veselje, štero smo občütili pri blagoslavlanji zvonov nam nemre iz spomina, posebno nemremo pozabiti lepoga popevanja pri blagoslavlanji. K zadnjemi dopisi ešče dodamo telko, da so bili pevci i pevke, med njimi 4 ženske i 1 moški, večinoma z Noršinec. Z hvalevrednov nesebičnost-jov so se vežbati vsaki večer po svojem trüdapunom deli. Ginjeni obrazi i vnogoštera skuza svedoči, da so se ne zaman trüdili. Izvajali so 5 lepi komadov s čüstvom i s preciznostjov. Med sv. mešov je bio tűdi solospev. Marija Erjavcova je spevala z globoki občütkom i zvűnredno lepim glasom Ig. Hladnikovo »Ave Marija«. Njeni izvrstno lepi glas i fino pred-našanje je očaralo vse navzoče. Hva- la Vam pevci i pevke 1 Vaš trüd naj Bog povrne ! Le naprej 1 Bog Vas živi 1 — Navzoči. — Zbetežali so g. kaplan Št. Tivadar v Črensovci. Želemo naskori osdravlenje, i ji priporočamo v molitev. — Dari za Martinišče. Franc Zacheri, učitel vp. Ljutomer 50 din., Marič Jožef Gradišče 80, Magdič Ant. Ižakovci 10, na gost. pri Brünec J. Melinci 80, pri Kovačič-Marič Krog 50, pri Magdič Ant. Ižakovci 15*50, pri jaušovec AL Rankovci 60, nabrao je Ratnik Štefan. Bog plačaj 1 — Agrarnim interesentom. Vsikdar smo bili mišlenja, de či je cena za zemlo primerna i interese^ ma, s kem jo plača, jo lehko küpi i plača, kda je na njega spisana, Ar se pa to ne godi na vsej Veleposestva], je potrebna »Agrarna zadruge,« štera de si prizadevala pravično rešiti to pitanje. Zato le pristoplite k toj zádrug!, — Kda pobimo vse potrebne podatke do rok, objavimo od toga dugši članek. Država. — Roko njemi je Odrezalo. V Maribori je v velkom ropoti i šümeči eden Železničar na kolodvori ne čüo, da se njemi približavle lokomotiva (peč), zato je prišeo pod vlak. K sreči ga je tak podrlo, da njemi je samo roko Odrezalo. — Ogen na sosédnom Štajerskom. Zadnjič smo pisali, da je v Bunčani zgorelo več hiš. Isti den je bio tüdi ogen v Lukavcih, kde je dvema vertom a zgorelo vse, ka sta mela na funduši. Ar je tüdi v sosednoj vesi Cezanjevcih bio ponovno ogen, ljüdje opravičeno somnijo, da podežiga kakši hüdodelce. — Povodni. Z Oorenjskoga glasijo, da je bilo zadnje dni tam vnogo dežča i je Povoden napravila preci kvara. Voda je vničila pole, podrla več mostov i žag. — Izpiti na meščanskoj šoli. Privatni dijabi (ki se doma včijo) bodo po novoj ministrsko] odredbi polagali izpite samo na konci Šolskoga leta 1 v augusti. Dovoljenje za izpit od ednoga razreda da ravnatelj meščanske šole, za dva razreda pa velki župan. — Vtopo se je eden mizarski delavec v Kranja Kak na drügom mesti pišemo, je Sava preci narasla i nanosila k mosti prí Kranji dosta splavotja. Da se nebi most podro, so SU delavci splavotje plavit. Prí tom deli je eden delavec spadno v Savo i se vtopo. — Namesto slobode v smrt. V Skoplji na Južnom Srbskom je že dugo časa edna tovajska banda krala i vmorila lüstvo. Orožnikom se je nazadnje itak posrečilo je spoloviti Glavar tovajov je bi nekši Adam Bulko. Kda so je pred kratkim gnali na prostor, kde so ednoga vmorili, so šteli med potjov vujti. Orožniki so srelali na nje i je vse k smrti spostrelali. Ugotovitve. Radovedni smo, či bo g. kr. notar Koder tožil dr. Pemara za povedano njemi žaljivko „lopov“. Ugotovili smo, da je pri priliki Radičovoga shoda v M. Soboti ešče pred nastopom govornika g. Srezki glavar zaprotio dvema našima gospo- doma : „Če ne bosta tiho, vaju takoj pustim aretirati 1“ — To tüdi spada k svobodi govora i Zborovanja (1) Ugotovili smo nadale, da so bili od Sobote, 27, nov. proti nedeli 28. nov. (teda v adventi) kavarniški Prostori v M. Soboti na razpolago nešternim gostom celo noč ta v jütro do frtao na 9, kda so že šli ljüdje domo od meše. Či politična oblast od toga kaj zna, pa ugotovimo v prihodnjič. Mörska Krajina pod „Je vsze mogőcse ? 1“ večkrat prinese kaj nesnoga. Pa tüdi to je mogoče, ka či ne ve kaj spametnoga napisati prinese najvekšo bedastočo. Tak je prinesla pod tov rubrikov v zadnjoj številki od klerikalnoga kričala. List, šteri brezi dovoljenja i brezi navedbe, kde je vzeo, jemle glase z Novin kaže pač svoje velko düševno siromaštvo. Javno vprašanje cari" nami v M. Soboti. Z ozirom na razdelitev večje množine od tihotapcnv zaplenjenoga sladkorja v pretečenom tednu si do-voljujemo Vprašati gosp. upravnika: 1.) Zakaj se ni sladkor prodal na javni licitaciji kot je to predpisano ? 2,) Kje (v katerem zakonu, naredbi itd.) stoji odrejeno, da imajo pravico do akego sladkorja samo Oženjeni držatni uradniki? 3,) AH se je urad prepriča!, da so vsi prejemnikí sladkorja tudi pravno veljavno Oženjeni ? Več pravih samcev! Domača politika. Kelko kričeči pitanj i zakonov čaka, da bi je rešili politiki, pa vendar so pali odložili skupščinske seje. Zrok je, da bodo poslanci vlagati kandidatne liste. Vse zanimanje politikov se obrača na oblastne volitve. V najnovejšem časi krožijo glasi, da bo vláda odstopila. Nekaj je na tom, ar je krao k sebi pozvao na razgovor Pašiča i Davidoviča. Svetovna politika. Rumunija. Krao Ferdinand je zbetežao, zdaj pa se idejo, što bi zaseo po njegovoj smrti kraleski stolec. Nastanole so cele zmešnjave. Italija. Fašistovsko preganjanje trpi dale. Dosta se govori tudi od toga, da se sestanejo angleški, francoški f nemški vodilno politiki na razgovor. Pošta upravništva. Jož. Lopert Novi Sad. Mí Vam Novine Pošiljamo redno. Prosimo, da nam spremembo naslova vsikdar naznanite. Dozdaj smo vam pošilali na Vaš prvejši naslov, zato ste ne v roke dobili, nazaj so pa tüdi .nej prišle. Tam najdete vse, štere ste ne dobili pa mi smo Vam je tüdi. odposlali. Vajenec ali inaš iz poštene drüžine se sprijme v trgovini z mešanim blagom gospoda JOSIPA ROUSA v Turnišču. Što šče to slűžbo dobiti, naj se javi pri omenjenom gospopi trgovci. 4 N O V*I N E 5 december 1926? GOSPODARSTVO. Obrtno banko namerava držáva nastaviti, štera naj bi obrtnikom davala na posodo peneze na fal intereš. Delnice (akcije) bodo znašale 37 i pol miljona dinarov. 51% od te šume podpišejo obrtniki, 40 % držáva, 9% pa drügi. Država se je odpovedala vsakomi dobički od tej penez, poleg toga pa bo banka oproš-čena vsej davkov, da bo tak ležej podpirala siromaške obrtnike. Izvoz polski pridelkov. Naš konzul na Švedskom naznanja, da bi naši trgovci lehko ta izvažali za dobro ceno: Sühe slive, kukarco, konople i drüge polske pridelke. Poljedelska zbornica. Pri nas majo že delavci svojo zbornico pa tüdi obrtniki trgovci i industrije!, samo najvažnejši polodelski stan je brezi svojega stanovskoga zastopstva. Srbsko kmetijsko drüštvo pa prej pripravla pravila, štera naj bi kmetijski minister vzeo zapodlago za kona, s šterím bi se nastavila polodelska zbornica. Sadna letine v Prekmurju, pod tem naslovom je prineseo list »Slovenec« članek, v šterom nam do-pisnikar po pravici na oči vrže, da se pri nas dosta premalo izrabi sadna letina. Pri tom članki bi si lehko Vnogi naš sadjerejec ispitao svojo vest, zato ga prinašamo v celoti. Telko sada kak ga je bilo letos. Prekmurje nema vsako leto. Lehko Povemo, da ga je več ne moglo biti, ar so vse vrste obrodile v najvekšoj meri. Se zna, da je sadna letina ne bila Vseširom ednaka, pa izjeme so tak male, da niti v poštev ne pridejo. Bojali smo se na sprotoletje, da to leto s sadom nede dosta posla* Kda je ravno drevje cvelo, je den za dnevom deščfivalo. Pa dešč je ne dosta škodo, ar je rani sad: čresnje, slive breskvi — bio še oplojeni, késni, jesenski sad pa je začeo ešče komaj po dešči cvesti. Medtem, gda so nalevi dešča poljskim pridelkom preci škodili, na zavrženje sada neso meli skoro nikšega vpliva. Kda se je v avgusti pokazalo, da bo dosta sada, so začeli oni, ki majo gospodarski stališ ljüdstva na skrbi i ki so zračunali kelko bogástva ma sadoveni pridelek v sebi, ljüdi opominali, da si dene s sadom kak s pravim kinčom i ga porabi kak najbole mogoče dobro. Či bi opomini kaj valali, bi Prekmurje .dobilo preci penez za svoj sad. A žalostno za hasnovito uporabijanje sada nega pravoga razmevauja. Ljüdstvo je premalo povščeno od toga kak se ravna s sadovene drevjom i s sadom, i tak se vniči vnogo sada ne da bi ljüdstvo melo od toga kakši hasek. Poprek je nekaj nenavadnoga pa izrednoga da bi sad v vekšoj meri spravlali v peneze. Ka zraste, naj se doma porabi i či ljüdje nemrejo vsega potrošiti pa pojejo svinje i krave. V§ vekšo j meri kak indri je razširjeno mišlenje, da se mora sad spraviti v tekočino. Posebno vala to za slive breskvi i jaboka. Škoda bi bilo, da bi to inači uporabili. Sliv je bilo letos jako dosta. Na vagone bi se ji lehko izvozilo i pri vsem tom bi si ljüdje tüdi za domačo potrebčino poskrbeli Sühe slive i marmelado. Ne pa se je zgodilo ni prvo ni drügo ni tretje, nego je iz vsega postala žganica. I tak se je pripomoglo k vnogim nevolam, šterim je zrok alkohol, ne se je pa včinolo nikaj za deco i vertinje, šterim bi Vnogokrat prav prišle Sühe slive i marmelada. Isto se je zgodilo z jabokami. Süšenje jabok i shranjüvanje, kak dugo se pač da, se tem ljüdem vidi za premalo. Jabočnica je nájveč vredna i tak se resan najvekša večina jabok porabi za jabočnico. Pa priznati moramo, da večina ne ve delati jabočnice, glavni namen pri prešanji je, da je kemveč pijače. Po kakšosti se ne pita i tak se dogaja, da se mošt v par tjednaj spremeni v jesih, i ne v jabočnico. Kak dobro bi bilo, či bi v tom občnom pomenkali konči sadoveni pridelek porabili tak, ka bi nam bio v hasek, dobilo bi se lehko dosta penez i to prav potrebni penez. Zvün toga pa bi süha jaboka i grüške dobro namestüvale krűh, šteroga de letos tak malo, Da se Sadi pri nas posvečüje tak malo skrbi, so krive prejšnje razmere. Pred par leti je nihče ne pitao za prekmurski sad, i ljüdstvo je tűdi ovači ne znalo kak Važen je sad, ar se je v zadnjima dvema letoma preci spremenilo, vűpamo da pri prvoj priliki, kda bo pali fak dobra letina, lehko pokažemo preci lepo štatistiko od hasnovite porabe sada. Za zdaj pa moramo pripoznati, da smo meli vnogo, pa rabiti nesmo znali; pila se bo žganica i jesi (Jabočnica), drügoga haska po nemo meli. Tak piše opazovalec našega Vertinja s sadom iv vnogočem na istino. URADNA NAZNANILA. Srezki poglavar v M. Soboti naznanja. 1. V Zagrebi se je ustanovi Kraleski madjarski konzulat, Samostanska vulica 2 a. mezanin, v njegovo področje spada tüdi mari-borska oblast. 2. Argentinski konzulat v Zagrebi ma urádne vöre od 9 -12. i zadvečera od 2- 4. v soboto pa samo od 9—12 vöre. Velki župan mariborske oblasti razglaša: 1. Posrečilo se je dobiti od monopolske uprave Živinsko so po znižanoj ceni. Cena se je znižala v šolami od 195 din na 150 Din za metercent. Kmetijska drüžba za Slovenijo je naročila več vagonov toga važnoga dodatka k krmi. Kotrige Kmetijske drüžbe jo dobijo potom svoji podrüžnic. 2. Velki župan je letos razdelo na razne pokrajine 32 plemenskih kanžorov. Za njihovo nabave je držáva dala polovico kcoj. Kde se isti nahajajo, se bo razglasilo v domačoj i sosednoj občini. Cene: Zrnje s 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 205 Din, ovsa 175 Din. kukarice 160 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 230 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 750—9 Din., teoci 10 Din., svinje 14—15 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. BorEa: 1 Dolar 56 Din 44 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 60 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 1 D. 85 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 2'40 D. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi Ili. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščini 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovodstvu: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo drüštva: Štefan Vučko, vratar : Ivan Černjavič. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Za 1927. leto Slovenski) vogrski i nemški ka-lendariji so prišli - v trgovino - I. HAHN MURSKA SOBOTA. Mali oglasi. Mlin zidan. tranzmisijo, dva valcna, stola s Cilindri z dva parakamnov, stopo, rola, opremanova, mlenja več ko dosti, močna voda, je naprodaj. Opita se v UPRAVNIŠTVA. Sühe gobe, jajca kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina FRANC SENČAR Ljutomer. Velika izbira raznega blaga za jesen in zimo. Blagajna tipa >Wertheim« št. 6., Pisarniške mi-ze in druge priprave za denarni zavod se prodajo po zelo ugodnih cenah. Pojasnila daje td. V. VILAR. Hiša s fundušom i ogračekom je k odaji po nizkoj ceni pri ČINČ FRANCI v Gradišči. H RANILNICA I POSOJILNICA r. z. z. n. z. v CANKOVI uradüje vsako nedelo po litani-jaj i vsaki pondelek predpoldne. Obrestüje hranilne vloge po 8% Zavüpajte nam peneze, da večim sirotam lehko posodimo na fal intereš! Vljudno naznanjao! vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Og. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino sve ek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8 % Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2% Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobre stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Iá PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ